KAJ KJ E KDAJarhiv.nd-mb.si/nd/KKK_maj2001.pdfKAJ KJE KDAJ MAGDALENA KREATIVNOST BREZ MEJA Magdalena...

Post on 01-Sep-2020

0 views 0 download

transcript

KAJ KJE KDAJN A R O D N I D O M M A R I B O R http://www.nd-mb.si

maj 2001

Po{

tnin

a pl

a~an

a pr

i po{

ti 2

10

8 M

arib

or.

MAJSKE KONCERTNE NOTE

Zvezdni{ka zasedbaGIUSEPPE VERDI: REQUIEMIZVENABONMAJSKI KONCERT POSVE^EN JUBILEJNEMUVERDIJEVEMU LETU � KONCERTNI DOGODEK LETA!

�V Milano ne grem,� je globoko pretresen zapisal Verdi vpismu leta 1873, neposredno po smrti Alessandra Man-zonija, ki ga je skladatelj neizmerno ob~udoval, �ne bi bilv stanju prisostvovati pogrebu.� V spomin na velikegapesnika je tako nastal Requiem, ki so ga pod skladateljevotaktirko praizvedli na prvo obletnico Manzonijeve smrti,22. maja 1874 v cerkvi Sv. Marka v Milanu. Delo, pri ka-terem je skladatelju, ki sam nikoli ni bil gore~ vernik,liturgi~na oblika predstavljala le okvir, v mejah katerega jeizrazil svoja intimna a hkrati tako univerzalna ~love{kaob~utja kot sta strah in upanje, je bilo nato `e ~ez tri dniponovno izvedeno v Milanski Scali, kjer je do`ivelo izjemensprejem. Vse odtlej je Verdijev Requiem eno najpogostejeizvajanih del koncertne literature sploh, ki mu vsaki~ znovauspe uro~iti poslu{alce po vsem svetu.Solisti na koncertu 11. maja, s katerim se mariborski filhar-moniki poklanjajo spominu na �kralja opere�, bodo:

CECILIA MARIA LAPPONISopranistka Cecilia Maria Lapponi se je rodila v BuenosAiresu, kjer je na dr�avnem glasbenem konservatorijuzaklju~ila {tudij petja. L�instituto Superior de Arte del TeatroColon ji je ponudil izpopolnjevanje, nato pa je {tudij nada-ljevala {e v Zdru�enih dr�avah Amerike (University of Art,Philladelphia). Leta 1990 je osvojila prvo nagrado na tek-movanju v Buenos Airesu, leta 1992 je bila finalistka med-narodnega tekmovanja Luciano Pavarotti in mednarodnegatekmovanja Belvedere na Dunaju, kjer je osvojila tudiposebno priznanje. Posebno nagrado so ji podelili tudi namednarodnem tekmovanju �Flaviano Labó�.Debitirala je kot Leonora v Verdijevem Trubadurju v BuenosAiresu, nato je z velikim uspehom nastopila {e kot Micaela(Carmen), Donna Elvira (Don Giovanni) in Pamina (^a-robna pi{~al). Leta 1994 se je preselila v Italijo, kjer �ivi indela {e danes. Nastopa po vsej Italiji, gostuje v Nem~iji,Belgiji, [paniji, Argentini, Peruju in Ju�ni Koreji.Cecilia Maria Lapponi je iskana tudi kot koncertna pevka.Med njenimi zadnjimi odmevnimi nastopi je BrucknerjevTe Deum, s katerim je v Firencah nastopila pod vodstvomZubina Mehte.

DUNJA VEJZOVI]Mednarodno uveljavljena hrva{ka mezzosopranistka DunjaVejzovi} je do{tudirala na Akademiji za glasbo v rodnemZagrebu, izpopolnjevala pa se je v Salzburgu in Weimarju,

ter na Visoki {oli za glasbo v Stuttgartu. Leta 1971 jepostala stalna solistka opere v Nürnbergu in vse odtlej jeredna gostja najve~jih opernih hi{ sveta.

FRANCISCO ARAIZAMehi~an, ki se ga je prijel vzdevek �~etrti tenor�, je svojoble{~e~o kariero, ki ga je popeljala na odre vseh najslav-

nej{ih opernih hi{ sveta,pri~el z odmevnim debi-jem pod taktirko Herbertavon Karajana. Odtlej jenastopil pod vodstvommalone vseh velikih diri-gentov (Böhm, Giulini,Marriner, Levine, Abbado,Muti, Sawallisch, Harnon-court, Ponnelle�) in poprvih, liri~nih vlogah za-slovel tudi z interpretacijodramskih vlog italijanske-ga, francoskega in nem-{kega repertoarja. Ob tem`anje uspehe tudi kot

koncertni pevec in interpret samospevov, pri najrazli~nej{ihzalo`bah pa je posnel `e ve~ kot petdeset plo{~ in zanjemed drugimi prejel tudi Nagrado nem{kih glasbenih kri-tikov in nagrado Orphée d�Or.

NED BARTHAmeri{ki bas baritonist Ned Barth je {tudiral v ZDA(Manhattan School of Music), izpopolnjeval pa se je namojstrskem te~aju pri Birgit Nilsson. Leta 1989 je kot edinibaritonist prejel povabilo na avdicijo Metropolitanske Ope-re. Odtlej je nastopal po vseh Zdru�enih dr�avah Amerike(med drugim tudi v Lincolnovem centru in Carnegie Hallu)ter Evropi (Avstrija, Nem~ija, Francija, [vica�). Posebejodmevne so bile njegove kreacije v Verdijevih operah:Renato (Ples v maskah), grof Luna (Trubadur), Germont(Traviata), Jago (Otello), Carlos (Mo~ usode) in naslovnavloga v Nabuccu. Ob opernih odrih pa Ned Barth �anjepriznanja tudi kot koncertni pevec. Na njegovem repertoarjuso dela Beethovna, Straussa, Schuberta, Ravela, Duparca,Poulenca, Charlesa Ivesa in Virgila Thompsona. Sodelovalje s {tevilnimi znanimi dirigenti, med katerimi se {e posebejrad spominja sodelovanja z Jamesom Conlonom.

Simfoni~ni orkester Mariborske filharmonije bo vodilMarko Letonja, ob zboru mariborske Opere (zborovodja:R. Mracsek) bo nastopil {e Akademski zbor Ivan GoranKova~i} (zborovodja: L. Vuk{i}) iz Zagreba.Za koncert, ki ga lahko mirno ozna~imo kot koncertnidogodek leta, velja veliko zanimanje, zato vas pozivamo,da si ~imprej zagotovite svoj sede� v dvorani!

KAJ KJE KDAJ

Sa{a Olenjuk

Festival Lent 2001PROJEKCIJAV letu 2001 pri~akujemo:� okoli 500.000 obiskovalcev� okoli 300 prireditev� okoli 450 dogodkov na 20 prizori{~ih� okoli 3500 nastopajo~ih iz 30 dr�av� 400 akreditiranih novinarjev iz okoli 60 razli~nih medijev� okoli 9.000.000 uspe{nih zahtevkov na doma~i strani:

http://lent.slovenija.net/� okoli 10.000 uspe{nih zahtevkov na WAP strani:

http://wap.lent.slovenija.net/� LEPO VREME VES ^AS FESTIVALA

Program, ki v tem ~asu {e nastaja in se spreminja, siboste v maju lahko ogledali na doma~i strani festivalahttp://lent.slovenija.net/.

Naj omenimo samo nekaj predvidenih dogodkov:

Adi Smolar, Aleksander Me�ek, Oskar & Strudel (Avstralija), AlvinQueen Swing Machine, Andrej [ifrer, Teatar u gostima (Zagreb,Hrva{ka), Café Teater (Ljubljana), Bajaga & Instruktorji(Jugoslavija), Belfast Food (Hrva{ka) Blues After Sunset (Zda),Najmanj{i lete~i cirkus, Brizani Project, Common Ground Sign DanceCompany (Velika Britanija), Céide (Irska), Cinku{i (Hrva{ka),Divadlo Uranium (^e{ka), Cvoci (^e{ka), Dejan Pe~enko ElectricTrio, Di Grine Kuzine (Nem~ija), Dr. Didg (Velika Britanija), DumaLevantina, Duva~i Bobana Markovi}a (Jugoslavija), \or|e Bala{evi},Enzo Favata Band (Italija), Esbjörn Svensson Trio ([vedska), EugeneHideway Bridges (Zda), Flamenco Camerata ([panija), Folkart 2001,Full Pluget (Hrva{ka), Simfoni~ni orkester MF, Goran Bregovi}(Jugoslavija), Greentown Jazz Band, Hladno Pivo (Hrva{ka),Hypnotix (^e{ka), Theater Titanick (Nem~ija), Ira Roma, ShirleySunflower (Avstralija), Iztok Mlakar, Janez [kof, Dane Zajc,Speakeasy Pictures (Ljubljana), KD Priden Mo�ic (Kamnik), JohnLee Sanders (ZDA, Avstrija), Jorane (Francija), Josipa Lisac(Hrva{ka), Jesus Christ Superstar, Kabaret Karla Jedermana, Katice,Kvartet Akord, Kvinton, Pridigarji, La~ni Franz, Caddies, LadislavFidri Quintet (Hrva{ka), Legen (Hrva{ka), Lentdance, Let 3(Hrva{ka), Lidija Bajuk, Matija Dedi~ (Hrva{a), Liliana Sadjil & Band(Jugoslavija), Mimo in Klovn, Marjan Loborec Quartet, Gledali{~ePtuj, Super Par, Modern Blues Quartet, Dino Lampa (Italija), FrancoisVolet ([vica), Gledali{~e Unikat (Ljubljana), KD Koriuzno zrno,ognjemet, The Flaming Butterflies (Avstralija), Orkester SV, Orkesterslovenske policije, Piedmont Choirs (ZDA), Planet Groove, CommonGround Sign Dance Company (Velika Britanija), Gledali{~e AneMonró (Ljubljana), Andrés Valdés, Psihomodo Pop (Hrva{ka), Parnivaljak, regata nevsakdanjih plovil, Romana Krajn~an, Sandy Lopi~i}Orkestar (Avstrija), Sin Nome (Portugalska), Sonidotres (Kuba,ZDA), splavarski krst, Grejpfrut (Ljubljana), Tambura{i iz Cirkulan,Tango Nova Kvintet (Jugoslavija), The Ansasa Trio, The OriginalBrothers (Avstrija), Toma� Domicelj, Toma� Pengov, Toti Big Band,Trio Handcraft (Italija, Indija, Afganistan),Lutkovno gledali{~e Maribor, UpperAustrian JazzOrchestra (Avstrija),Vita Mavri~, VladoKreslin in Malibogovi, Les TretéauxDu Coeur Volant(Francija), ZlatkoKau~i~ Trio, ZoranPredin, Zoran[krinjar, otro{kedelavnice, {portneprireditve�

Koncertni odmevi:LEIPZI[KI KVARTET IN KARL LEISTER (5. 4. 2001)�Do`iveli smo glasbeni ve~er, kakr{nega redko sli{imo.�T. @uraj, Ve~er

9. ABONMAJSKI KONCERT MFUSPEH POD TAKTIRKO NIKOLAJA ALEKSEJEVA(6. 4. 2001)�Brez dvoma lahko mariborska filharmonija bele`i petkovkoncert za {e en lep uspeh v sezoni,� je zapisal kritik Tone@uraj o 9. abonmajskem koncertu MF. Na koncertu v nabitopolni Unionski dvorani se je kot solist predstavil Sa{a Olen-juk, katerega izvedbo Mendelssohnovega koncerta za vio-lino op. 64 je kritik ozna~il z besedami: �Solist Sa{a Olenjuk� obenem je tudi koncertni mojster Mariborske filharmonije� je delo izvedel z zanosom in muzikalno z zelo dobrim into-nan~nim in tehni~nim lokom.�

POHVALE ORKESTRU MARIBORSKE FILHARMONIJETUDI ONSTRAN MEJE:V obse�ni pohvalni kritiki koncerta MF z Moniko Leskovarv zagreb{kem Jutarnjem listu (12. 3. 2001), je kriti~arkaBosiljka Peri} Kempf med drugim zapisala: �Mariborskafilharmonija je ansambel z velikim potencialom in s prevladu-jo~im {tevilom odli~nih glasbenikov, ki lahko pod vodstvomizku{enega in muzikalnega dirigenta dose`e visoko profesio-nalno raven muziciranja. To je bil v celoti vzpodbuden koncert,zelo prijeten za poslu{anje, ki je pri publiki izzval to, kar sevse preve~krat izgublja ̀ e na za~etku standardnih koncertnihve~erov: resni~no navdu{enje in tisti dober ob~utek, da dvehur svojega ~asa nikakor niste potro{ili zaman!�

LEIPZI[KI KVARTET in Karl Leister

KAJ KJE KDAJ

MAGDALENAKREATIVNOST BREZ MEJA

Magdalena je festival vizualnih komunikacij, ki bo od 10.�12. maja �e tretji~ v Mariboru, tokrat v Narodnem domu.Ve~ kot 1000 obiskovalcev se je zvrstilo na vsakem odminulih festivalov in vsaki~ je tekmovalo preko 400 mladihustvarjalcev. Letos bo festival prvi~ tudi mednaroden.Festivalska dogajanja bodo ~ez dan popestrila zanimivapredavanja ter predstavitve priznanih doma~ih in tujihstrokovnjakov, delujo~ih na podro~ju oblikovanja, arhitek-ture, na~rtovanja komunikacij, medmre�ja ipd. Ve~ernadru�enja pa so v znamenju dobrih zabav, ki dajejo Magda-leni svojevrstno podobo.Magdalena i{~e, vzpodbuja, predstavlja in nagrajuje krea-tivce mlaj{e od 30 let. Presega kreativnost, ki jo narekujeogla{evalski trg, ~eprav je ne izklju~uje: kreativcem pu{~asvobodne roke pri izbiri naro~nika in trga.Dela se za nagrade potegujejo v osmih skupinah: tiskanioglasi, plakati, video in TV oglasi, promocijska darila inembala�a, mali tiskani materiali, spletne strani in logotipi.Ocenjuje jih strokovna �irija, ki jo sestavljajo priznani doma-~i in tuji strokovnjaki. Osnovno merilo ocenjevanja je ideja.

POROKAMANIPULATIVNA KOMEDIJA ZA VSE STAROSTI

Novo tiso~letje predstavlja nov izziv tudi za gledali{~e. Tuditu so potrebni novi, inovativni pristopi. Industrija, tehnolo-gija in informatika razvijajo poosebljen pristop k potro{niku

in lahko vsakemu po-samezniku nudijo kajedinstvenega pravzanj.Vpra{anja, na katerav predstavi Porokai{~e odgovor Gleda-li{~e Ane Monró, so:ali je mogo~e vsakiposamezni publikiponuditi edinstveno,prav njej na ko�o pi-

sano predstavo? Ali je mo�no publiko tekom predstavespremeniti iz pasivnega gledalca v aktivnega sodelavca,zaveznika, ki mu je do tega, da predstava uspe, ravno tolikokot ustvarjalcem? [e ve~, ali je mogo~e publiko pritegniti vdogajanje do te mere, da profesionalni igralci sploh nisove~ potrebni in lahko zapustijo prizori{~e ter se vrnejo {elena poklon? In nenazadnje, ali je taka predstava lahko vednoznova dinami~na, zabavna in zanimiva?Odgovor na vsa ta vpra{anja je en sam � DA. Vse to se zgodiv predstavi POROKA. V pribli�no 45 minut dolgem poro~-nem ritualu ~lani Gledali{~a Ane Monró na razne na~inepostopno zamenjajo vse igralce z gledalci, tako da so nakoncu na prizori{~u zgolj ljudje iz publike, ki nato samiodigrajo {e 10 do 15 minut predstave, v zadovoljstvo inzabavo vsem.POROKA Gledali{~a Ane Monro je vrhunska manipulacijain dogodek, ki ga ne smete zamuditi.

MIMOGREDENOV ^ASOPIS

Nov ~asopis, ki ga izdaja MMC Kibla bo informiral o mo�no-stih {tudija doma in v tujini, osnovni namen pa je doseganjeve~je dostopnosti in transparentnosti na podro~ju visoko{ol-skega izobra�evanja. Namenjen je predvsem dodiplomskimin podiplomskim {tudentom, dijakom ter vsem ostalim, kijih zanima {tudij in druge oblike izobra�evanja doma in vtujini (starostna struktura od 16 do 35 let), fakultetnimprofesorjem in predavateljem, {tudentskim organizacijamin dru{tvom, doma~im institucijam in organizacijam sprogrami za mednarodne dejavnosti na podro~ju visoko-{olskega izobra�evanja. Mese~nik bo izhajal vsak prvi de-lovni dan po petnajstem v mesecu, skozi {olsko leto (julijain avgusta ne bo iz{el).

RAZLOGI ZA NASTANEK ^ASOPISA^asopis MIMOGREDE je logi~no nadaljevanje in nadgrad-nja dejavnosti mre�e [tudentskih informacijskih centrovSRCe, elektronskega glasila SRCINFO. Ideja je nastala napodlagi izku{enj, ki izhajajo iz redne informativno-svetoval-ne dejavnosti centrov SRCe. Med prejemniki te publikacijeso {tudenti in {tudentke, {tudentske organizacije in {tu-dentski klubi, dekanati obeh slovenskih univerz, mladinskicentri ter razne druge institucije. Do sedaj so izdali 160{tevilk. MIMOGREDE bo raz{irjena oblika elektronskegaSRCINFa. S pregledom ~asopisov za {tudente in dijake,publikacij, ki jih izdajajo {tudentska zdru�enja in raznihinformatorjev smo ugotovili, da v Sloveniji nimamo ~aso-pisa, ki bi celostno pokrival podro~je izobra�evanja, kjer bibralci lahko vedno na{li informacije o {tipendijah in drugihvrstah finan~ne pomo~i. Eden izmed indikatorjev, ki ka`ena pomembnost, da so tovrstne informacije zbrane na enemmestu in zanimive za vse vpletene v izobra�evanje, je mai-ling lista prejemnikov tedenskega glasila SRCINFa. [tevilonaro~nikov se iz tedna v teden pove~uje, prav tako {teviloobiskovalcev, ki jih zanimajo informacije, povezane s {tu-dijem doma in v tujini ter dodatnim izobra�evanjem.Format ~asopisa je 27 × 38 cm, 16 strani, {tevilo izvodov:10.000

MMC Kibla, Kneza Koclja 9, 2000 Maribortel.: 02 229 40 22, fax.: 02 229 40 20email: mimogrede@kibla.org

Dodatnapredstava,

ki jopoklanjamo

na{imzvestim

abonentom.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

KAJ KJE KDAJ

KAJ-KJE-KDAJ namenja Narodni dom vsem, ki imajo radi kulturo in veselje. Urednik: Boris ^rni~, foto: arhiv Narodnega doma, M. Krivic,I. Vinovr{ki, oblikovanje: Didi [enekar, grafi~na realizacija: Grafi~ni atelje Viso~nik, tisk: Leykam, Kulturno-prireditveni center NARODNI DOM,Kneza Koclja 9, p.p. 1631, 2001 Maribor, telefon: (02) 22 940 00, telefax: (02) 25 253 76, e-po{ta: nd@nd-mb.si. Pokrovitelj {tevilke .

M A J V N A R O D N E M D O M U

Dunja VEJZOVI]

Ned BARTH

Zbor mariborske Opere,zborovodja: Robert Mracsek

Akademski zbor Ivan Goran Kova~i}(Zagreb), zborovodja: Luka Vuk{i}

Za izven!

PETEK, 11. 5. ob 20.00,KIBELA, Narodni dom Maribor

Thomas Kvam in FrodeOldereid (Norve{ka):MACHINE 6.1 � robot

Otvoritev razstaveRazstava bo odprta do 26. 5.

TOREK, 15. 5. ob 20.00,NARODNI DOM MARIBOR

Dodatna abonmajska komedija ciklusa�Komedija v Narodnem domu�

POROKASkupinska kreacija Gledali{~a

Ane Monró (Ljubljana)Sodelujejo:

Borut Cajnko, Drago Milinovi~,Goro Osojnik, Matja� Ocvirk,Mojca Dimec, Primo� Ekart,

@iga SaksidaGlasbena spremljava v �ivo:

Goran Zavr{nikKostumi: Meta Sever

Red KOMEDIJA in izven!

OD ^ETRTKA, 10.5. DO SOBOTE,12.5., NARODNI DOM MARIBOR

MAGDALENA 2001mednarodni festivalvizualnih komunikacij

http://www.magdalena.org/Organizator: Dru{tvo za vizualne

komunikacije Magdalena v sodelovanjuz dru�bo za interaktivno komuniciranje

Profano

PETEK, 11. 5. ob 19.30, VELIKADVORANA SNG MARIBOR

Koncert, posve~en jubilejnemuVerdijevemu letu

G. VERDI: REQUIEMSIMFONI^NI ORKESTER

MARIBORSKE FILHARMONIJEDirigent: Marko LETONJA

Solisti: Cecilia Maria LAPPONI �sopran, Dunja VEJZOVI] �

mezzosopran, Francisco ARAIZA �tenor, Ned BARTH � bas

SREDA, 16. 5. ob 19.00, KIBLA

Vesna Vuk Godina �predavanje

SREDA, 16. 5. ob 20.00,NARODNI DOM MARIBOR

Dodatna abonmajska komedija ciklusa�Komedija v Narodnem domu�

POROKASkupinska kreacija Gledali{~a

Ane Monró (Ljubljana)Red ZELENI in izven!

SREDA, 23. 5. ob 18.00,UNIONSKA DVORANA MARIBOR

KONCERT MMPZ [kofijskegimnazije Maribor

Za Glasbeno mladino in izven!

INFORMACIJEIN PREDPRODAJA VSTOPNIC:

Narodni dom Maribor,Kneza Koclja 9,vsak delovni dan

od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure,v soboto od 10. do 12. ure.

Informacije po telefonu:(02) 229 40 11

http://www.nd-mb.si/Teletekst RTVS: stran 254

E-mail: info@nd-mb.si

Vljudno vabljeni!

Cecilia Maria LAPPONI