2 0 M I N U T L E T O 4 , Š T E V I L K A 2
M A R E C − A P R I L 2 0 1 4 Č AS O P I S J E B R E Z P L AČ E N . Č AS O P I S L AH K O P R E K O P I R AT E . N AJ G A P R E B E R E J O T U D I D R U G I L J U D J E .
• TERAPIJA S POMOČJO
KONJA
• KOBILA POLLA
• DRAMSKA IGRA VDC
NOVA GORICA
• PRISPEVKI BRALCEV
J AN E Z 2 0 - M I N U T N I K
V T E J Š T E V I L K I
20 MINUT STRAN 2
Dragi bralci!
Gotovo ste že slišali za terapijo s pomočjo živali?
O tem smo v našem časopisu že pisali.
Pisali smo o branju s psičko Dono in o tem,
kako nam živali pomagajo, da se dobro počutimo.
Tokrat pišemo o terapiji s pomočjo konja,
ki pomeni terapijo ob konju, na konju in s konjem.
Taka terapija pomaga,
da se človek zdravo razvija.
Izboljša lahko naše gibanje.
Vpliva na to, kako se obnašamo in kako se počutimo.
Zelo pomembno je, da sta človek in konj povezana.
Nekaj o tej terapiji so napisale in povedale
Nataša Lačen, Emilija Sušić in Elizabeta Fijavž.
Iz VDC Nova Gorica so nam poslali
simpatičen prispevek.
Brali in videli bomo,
kako so igrali dramsko igro.
Dramski igri je naslov
Od kod si, kruhek?
V igri nastopa Ana.
Skozi igro se Ana nauči, kako nastane kruh.
Bralci ste nam poslali veliko prispevkov. Hvala.
V tej številki smo jih objavil i več kot običajno.
Še naprej vas vabimo k branju in pisanju.
Vaša Risa
.
STRAN 3 20 MINUT
Nataša Lačen, Emilija Sušić
Terapija s pomočjo konja
Terapija je težka beseda.
Terapija pomaga,
da se človek zdravo razvija in bolje počuti.
Pri terapij i lahko pomagajo živali.
Konj je primerna žival za terapijo.
Tako pomoč imenujemo terapija s pomočjo konja.
Terapija s pomočjo konja je za vse ljudi.
Zanimivo
S terapijo s pomočjo konja se pri nas ukvarja kar nekaj ljudi.
Tako terapijo že veliko let izvajajo
v nekaterih centrih, zavodih ter drugje.
Kako nam pomaga terapija s pomočjo konja?
S pomočjo konja je naše telo bolj gibljivo.
S pomočjo konja lahko premagamo svoj strah.
Ko premagamo svoj strah,
zaupamo vase.
Tako se lahko umirimo.
S pomočjo konja lahko izboljšamo svoje počutje.
Pri terapij i s konjem
lahko spoznamo tudi nove prijatelje
in se naučimo novih stvari.
Pri terapij i s konjem so povezane
3 stvari:
konj, jahač in spremljevalec.
Terapevtski konj
Terapevtski konj je dresiran.
Ljudje so ga naučili, da uboga.
Tak konj ni hudoben.
Ne brca in ne grize.
Tak konj je navajen ljudi.
Takega konja se ni treba bati.
Kaj potrebujemo za jahanje?
Za jahanje potrebujemo
posebno opremo.
Konj potrebuje sedlo, uzdo,
vajeti in stremena.
Jahač potrebuje čelado,
ozke hlače in primerno obutev.
Konja lahko vodimo in jahamo.
Jahač je tisti,
ki si želi sesti na konja in jahati.
Jahač je lahko vsak, ki ima rad konje.
Konja lahko tudi samo opazujemo,
ga božamo in čistimo.
Poleg konja in jahača je spremljevalec.
Ta spremlja jahača in konja.
On pazi, da je vse v redu.
Pomaga jahaču, ko čisti konja.
Pomaga jahaču, ko jaha.
Uči jahača, kako se prav jaha.
20 MINUT STRAN 4
Pomembno
Ko delamo s konjem,
se moramo primerno obnašati.
Vse delamo mirno in počasi.
Pazimo, da se konj ne prestraši.
Mirno govorimo.
Počasi se gibamo.
Vedno hodimo pred konjem, ne za konjem.
Upoštevamo navodila spremljevalca.
Konja lahko očistimo.
Skrtačimo ga po telesu.
Razčešemo grivo in rep ter očistimo kopita.
Konja osedlamo.
Nadenemo mu uzdo in vajeti.
Konja pozdravimo.
Zajahamo.
Med jahanjem sedimo ravno
in gledamo naprej med konjevimi ušesi.
Med jahanjem izvajamo različne vaje.
Razjahamo.
Konju se zahvalimo in ga pobožamo.
Pospravimo opremo.
Jahamo v jahališču ali na terenu.
Jahališče je ograjen prostor,
kjer jahamo, reče se mu maneža.
Teren je prostor zunaj jahališča:
gozd, travnik ali cesta.
STRAN 5 20 MINUT
20 MINUT STRAN 6
Elizabeta Fijavž
Terapija s pomočjo konja na posestvu Šeško
Delam na OŠ Glazija Celje.
Sem terapevtka za izvajanje terapij s pomočjo konja.
Terapijo s pomočjo konja tam izvajamo že 15 let.
Terapijo s pomočjo konja izvajamo tudi pri meni doma.
Pri nas imamo kobilo.
Ime ji je Polla.
Polla je prijazna in mirna,
vsi ji zaupamo.
Terapijo s Pollo
izvajamo skoraj vsak dan.
Ena terapija traja 30 minut.
Terapija s Pollo je zanimiva in zabavna.
Tisti, ki želijo, lahko konja zajahajo.
Terapijo izvajamo v maneži ali na prostem.
Imamo tudi pokrito manežo, zato terapijo izvajamo tudi pozimi.
Taka terapija pomaga, da smo bolj sproščeni,
da izboljšamo ravnotežje, da smo bolje razpoloženi …
Želite izvedeti več?
Pokličite ali pišite.
Elektronski naslov:
Telefon: 041 642 442
Spletna stran: TPK-fijvz.si
Nataša Gadnik
Igrali smo igro
OD KOD SI, KRUHEK?
V VDC Nova Gorica smo igrali dramsko igro.
Dramski igri je naslov
Od kod si, kruhek?
Igro je napisal Tomaž Lapajne Dekleva.
Za to igro smo se učili približno 4 mesece.
Igralo nas je 6 uporabnikov.
S pomočjo varuhov smo izdelali
sceno in potrebne rekvizite.
Igra govori o deklici Ani.
Ana zjutraj v žemljici
najde zlat prstan.
Zelo se začudi.
Zanima jo,
kako je prstan prišel v žemljico.
Poiskati hoče lastnika prstana.
Odpravi se k trgovcu,
ki ji je žemljo prodal.
Trgovec bi Ano rad prelisičil,
vendar mu ne uspe.
Ana gre k peku,
ki peče kruh in je spekel njeno žemljo.
20 MINUT STRAN 7
Potem gre Ana k mlinarju,
ki je peku zmlel moko.
Na koncu gre Ana še h kmetu,
ki je posejal pšenico.
Izkaže se, da je prstan izgubil kmet,
ki je spomladi sejal pšenico.
V zahvalo ji da vrečo pšenice.
Ana jo nese k mlinarju in mlinar jo zmelje v moko.
Ana moko odnese k peku in ta ji speče kruh.
Skozi igro se Ana nauči,
kako nastane kruh.
Na vajah za igro smo se imeli lepo in smo vsi zelo uživali.
Igro nam je uspelo uspešno odigrati.
Po nastopu smo bili ponosni nase.
STRAN 8 20 MINUT
Urška Kadiš
Moj dan v domu
Moj dan v domu je pester.
Ko zjutraj vstanem,
se uredim in grem na zajtrk.
Po zajtrku telovadim.
Ko končam,
se odpravim na delovno terapijo.
Zelo uspešna sem pri izdelovanju slik
iz kosmičev barvastega krep papirja.
Sliko mi narišejo,
jaz pa lepim kroglice kosmičev iz krep papirja.
Izdelki so zelo lepi in zanimivi.
Naredila sem že zelo veliko slik.
Ko končam v delovni terapij i,
je na vrsti kosilo.
Po kosilu malo počivam.
Vsak dan obiščem gospo Brigito Štrumpfl.
Potem se vrnem v sobo in malo gledam TV.
Do večerje v pralnici zlagam perilo:
brisače,slinčke,krpice …
Po večerji grem v sobo,
malo gledam televizijo in zaspim.
Takšen je v domu starostnikov Na Fari moj vsakdan.
STRAN 9 20 MINUT
Justina Osovnikar
Pesem prijateljem
Pozdravljeni, prijatelji.
Bodimo dobre volje.
Kozarce zdaj izpraznimo,
vesele pesmi pojmo.
Pustimo leta, naj gredo
naprej po svoji poti,
veselo si prepevajmo,
naj siv nas las ne moti.
Pa pravijo, da smeh je zdrav,
iz srca se nasmejmo.
Ljubezen naj združuje nas,
le radi se imejmo.
Vida Kveder
Štajerka, malo tudi Korošica
Rojena sem na Štajerskem v mali hribovski vasici.
Kraj je idiličen.
Na Koroško sem prišla po vojni.
Prvič sem prišla na bratovo poroko na Prevalje.
Všeč so mi bili prijazni ljudje in melodična koroška govorica.
Narava je kot pri nas.
Le malo hladneje je bilo in brez vinogradov.
STRAN 10 20 MINUT
STRAN 11 20 MINUT
Svakinja me je v vsakem pismu vabila:
Pridi grsa k nam.
Prišla sem, dobila službo in tu ostala.
Po vojni je bilo življenje za delavca težko.
Vsa Slovenija je bila izropana.
Hrana je bila na živilske karte.
Bilo je preveč za umreti in premalo za preživeti.
Po službi sem hodila delat k prijazni kmetici.
Dobila sem mleko, jajca, skuto,
včasih tudi malo smetane in masla.
Občudovala sem koroške gospodinje.
Iz domačih pridelkov so znale pripraviti slastne jedi.
Prvič sem jedla mlečne murke, mežerle in druge dobrote.
Na stelaraji sem prvič jedla odlične kvocove nudlne,
pa okusen jabolčni ali skutin štrudl.
Ob posebnih prilikah pa dobro pehtranovo pogačo
iz skute in smetane.
Tu sem se poročila.
Leta so tekla in dočakala sem upokojitev.
Sem v devetinosemdesetem letu starosti,
že celo leto v Domu starejših Na Fari na Prevaljah.
Ne govorim koroškega narečja,
izgledalo bi, kot da se pačim.
Ni mi žal, da sem ostala na Koroškem,
čeprav mi včasih še kdo očita, da nisem Korošica.
Ni važno, ali sem Štajerka ali Korošica.
Zavedna Slovenka bom do zadnjega diha.
Člani uredniškega odbora pr ihajamo: iz Zavoda Risa, iz Doma s tarejš ih Na Far i , z Univerze v Ljubl jan i , s Teološke fakultete, z Zdravstvene fakultete, s Fakultete za soc ia lno delo. JANEZA 20-MINUTNIKA JE NARISAL Janez Grm B AR V N E R I S B E P I C S f o r P E C S © P yr a m i d E d u c a t i o n a l P r o d u c t s , I n c .
E-POŠT A
zavod r isa@gmai l . com
NAŠ NASLOV
Zavod R ISA
Podgor je 95
2381 Podgo r je p r i S loven j Gradcu
TELEFON
041 252 167
(Saša Fuž i r )
B E S E D I L A S O P R E G L E D AL I U P O R AB N I K I C E N T R A Z A U S P O S AB L J AN J E , D E L O I N V AR S T V O Č R N A N A K O R O Š K E M B E S E D I L A J E P R E G L E D AL A T U D I N i n a V o ž i č M a k u c I Z D AL I N Z AL O Ž I L Z a v o d R I S A P R O D U K C I J A Z a v o d R I S A
KDO DELA ČASOPIS 20 MINUT?
Časopis 20 MINUT smo pripravil i l judje,
ki delamo v Zavodu RISA.
Zelo pomembni sodelavci časopisa so ljudje,
ki j im lahko branje koristi .
Oni znajo najbolje svetovati,
kaj je napisano razumljivo!
Vedo, kaj je dobro zanje, kaj j ih zanima.
HVALA!
Za to števi lko smo pisale, r isale in fotograf irale:
Nataša Lačen, Emil i ja Sušić, El izabeta Fi javž,
Nataša Gadnik, Urška Kadiš, Just ina Osovnikar,
Vida Kveder, Saša Fužir.
Č AS O P I S 2 0 M I N U T D E L AM O GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA Saša Fužir
POMAG AJO NAM
Zavod Zlata leta
