SKOPJE 2011 AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT PROSTOREN PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 2002 - 2020 NA REPUBLIKA MAKEDONIJA GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO GODINA 2010 ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO GODINA 2010 HIDRO - SISTEM ZLETOVICA HIDRO - SISTEM ZLETOVICA UPS MALINO PP OHRIDSKO - PRESPANSKI REGION PP OHRIDSKO - PRESPANSKI REGION PP NACIONALEN PARK GALI^ICA PP NACIONALEN PARK GALI^ICA PP SKOPSKI REGION PP SKOPSKI REGION DUP ZA UNIVERZITETSKI KLINI^KI CENTAR DUP ZA UNIVERZITETSKI KLINI^KI CENTAR
Transcript
S K O P J E 2 0 1 1
AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROTAGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT
PROSTOREN PLAN
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 2002 - 2020NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA
PROSTORNIOT PLAN NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA VO GODINA2010
ZA SPROVEDUVAWE NA
PROSTORNIOT PLAN NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA VO GODINA2010
HIDRO - SISTEMZLETOVICA
HIDRO - SISTEMZLETOVICA
UPS MALINO
PP OHRIDSKO -PRESPANSKI REGION
PP OHRIDSKO -PRESPANSKI REGION
PP NACIONALEN PARKGALI^ICA
PP NACIONALEN PARKGALI^ICA
PP SKOPSKIREGION
PP SKOPSKIREGION
DUP ZA UNIVERZITETSKIKLINI^KI CENTAR
DUP ZA UNIVERZITETSKIKLINI^KI CENTAR
MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE
AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT
GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO 2010 GODINA
NARA^ATEL: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE
MINISTER: ABDILA]IM ADEMI
IZVR[ITEL: AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT
DIREKTOR: OGNEN APOSTOLSKI
SKOPJE, 2011
MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE
Koordinator na Godi{niot izve{taj
M-r Sowa Furnaxiska, dipl.in`.arh. AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT Raboten tim na Godi{niot izve{taj:
Rakovoditel na timot
Sowa Manasova, dipl. ek.
^lenovi na timot
M-r Du{ica Trp~evska Angelkovi}, dipl.in`. arh.
M-r Sowa Georgieva Depinova, dipl.grad. in`.
M-r Lidija Trpenoska - Simonovi}, dipl. grad. in`.
Voved......................................................................................................................................... 1 1. Metodolo{ki pristap................................................................................................... 3 2. Instrumenti za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika
Makedonija....................................................................................................................... 8 2.1. Regionalni prostorni planovi............................................................................ 8 2.2. Uslovi za planirawe na prostorot................................................................... 12
3. Evidentirani promeni vo prostorot januari - dekemvri 2010 godina ............ 22 3.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj ....................................................... 22 3.2. Koristewe i za{tita na prirodnite resursi................................................. 36
3.2.1. Zemjodelsko zemji{te............................................................................... 36 3.2.2. [umi i {umsko zemji{te......................................................................... 38 3.2.3. Mineralni resursi.................................................................................... 42 3.2.4. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura............................... 44 3.2.5. Energetski izvori i energetska infrastruktura ............................. 54
3.3. Naselenie i organizacija na naselbite i dejnostite ................................... 63 3.3.1. Demografski razvoj................................................................................... 63 3.3.2. Urbanizacija i sistem na naselbi ......................................................... 75 3.3.3. Ureduvawe na selskite naselbi i podra~ja ......................................... 79 3.3.4. Domuvawe ..................................................................................................... 81 3.3.5. Javni funkcii............................................................................................. 92 3.3.6. Industrija ................................................................................................... 97
3.4. Soobra}aj i vrski ................................................................................................ 101 3.4.1. Soobra}ajna infrastruktura ............................................................... 102 3.4.2. Komunikaciski i dostavni sistemi .................................................... 114
3.5. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot ................................................ 121 3.5.1. @ivotna sredina...................................................................................... 121 3.5.2. Prirodno nasledstvo .............................................................................. 146 3.5.3. Kulturno nasledstvo............................................................................... 151 3.5.4. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori ..... 172
3.6. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi ............................................................................................................ 179 3.6.1. Za{tita od voeni razurnuvawa ............................................................ 179 3.6.2. Za{tita od prirodni katastrofi ....................................................... 181 3.6.3. Za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi................................ 182
3.7. Informaciski sistem za prostorno planirawe.......................................... 183 4. Evropska ramka za planirawe na prostorot........................................................ 190 5. Analiza na ostvaruvawe na Prostorniot plan na Republika
Makedonija vo periodot od juni 2004 do dekemvri 2010 godina....................... 195 5.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj ..................................................... 195 5.2. Koristewe i za{tita na prirodnite resursi............................................... 200
5.2.1. Zemjodelsko zemji{te............................................................................. 200 5.2.2. [umi i {umsko zemji{te....................................................................... 203 5.2.3. Mineralni resursi.................................................................................. 204 5.2.4. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura............................. 205 5.2.5. Energetika i energetska infrastruktura......................................... 210
5.3. Naselenie i organizacija na naselbite i dejnostite ................................. 215
5.3.1. Demografski razvoj................................................................................. 215 5.3.2. Urbanizacija i mre`a na naselbi....................................................... 217 5.3.3. Domuvawe ................................................................................................... 219 5.3.4. Javni funkcii........................................................................................... 222 5.3.5. Obrazovna dejnost.................................................................................... 222 5.3.6. Zdravstvena dejnost................................................................................. 227 5.3.7. Socijalna za{tita................................................................................... 227 5.3.8. Dejnosti na Kulturata............................................................................ 230 5.3.9. Fizi~ka kultura ...................................................................................... 231 5.3.10. Razvoj i razmestenost na industrijata................................................ 231
5.4. Soobra}aj i vrski ................................................................................................ 236 5.4.1. Soobra}ajna infrastruktura ............................................................... 236 5.4.2. Komunikaciski i dostavni sistemi .................................................... 241
5.5. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot ............................................. 244 5.5.1. @ivotnata sredina.................................................................................. 244 5.5.2. Prirodno nasledstvo .............................................................................. 255 5.5.3. Za{tita na kulturnoto nasledstvo ..................................................... 258 5.5.4. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori ..... 260
5.6. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi ............................................................................................................ 261 5.6.1. Za{tita od voeni zagrozuvawa ............................................................. 261 5.6.2. Za{tita od prirodni katastrofi ....................................................... 262 5.6.3. Za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi................................ 263
5.7. Informaciski sistem za prostorno planirawe.......................................... 263 6. Zaklu~ni sogleduvawa za 2010 godina.................................................................... 267
6.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj ..................................................... 267 6.2. Koristewe i za{tita na prirodnite resursi............................................... 269
6.2.1. Zemjodelsko zemji{te............................................................................. 269 6.2.2. [umi i {umsko zemji{te....................................................................... 271 6.2.3. Mineralni surovini ............................................................................... 271 6.2.4. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura............................. 272 6.2.5. Energetika i energetska infrastruktura......................................... 275
6.3. Naselenie i organizacija na naselbite i dejnostite ................................. 277 6.3.1. Demografski razvoj................................................................................. 277 6.3.2. Urbanizacija i mre`a na naselbi....................................................... 278 6.3.3. Ureduvawe na selskite naselbi i podra~ja ....................................... 280 6.3.4. Domuvawe ................................................................................................... 281 6.3.5. Javni funkcii........................................................................................... 282 6.3.6. Industrija ................................................................................................. 286
6.4. Soobra}aj i vrski ................................................................................................ 288 6.4.1. Soobra}ajna infrastruktura ............................................................... 288 6.4.2. Komunikaciski i dostavni sistemi .................................................... 288
6.5. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot ................................................ 291 6.5.1. @ivotna sredina...................................................................................... 291 6.5.2. Prirodno nasledstvo .............................................................................. 296 6.5.3. Kulturno nasledstvo............................................................................... 297 6.5.4. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori ..... 298
6.6. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi ............................................................................................................ 299
6.6.1. Za{tita od voeni zagrozuvawa ............................................................. 299 6.6.2. Za{tita od prirodni katastrofi ....................................................... 300 6.6.3. Za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi................................ 300
6.7. Informaciski sistem za prostorno planirawe.......................................... 301 7. Kartografski prilozi.............................................................................................. 303
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 1
VOVED
"Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo 2010 godina" e izraboten soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija ("Sl. vesnik na RM" br.39/04).
Sproveduvaweto na "Prostorniot plan na Republika Makedonija" so planski vremenski horizont do 2020 godina, go obezbeduva ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe.
Prostorniot plan na Republika Makedonija se sproveduva so izrabotka i donesuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes, prostoren plan na op{tina, na op{tinite vo gradot Skopje i na Gradot Skopje, kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 60/11-pre~isten tekst i izmena i dopolna br. 53/11).
Zaradi kontinuirano sledewe na sostojbite vo prostorot i sproveduvawe na "Prostorniot plan na Republika Makedonija", organite na dr`avnata uprava, edinicite na lokalnata samouprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica (izve{tajni edinici) se dol`ni da izgotvuvaat godi{ni izve{tai za sostojbite i promenite vo prostorot od svojata oblast i istite da gi dostavuvaat do ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe.
Postapkata i na~inot na izgotvuvawe, sodr`inata na izve{taite, kako i rokovite za dostavuvawe, gi propi{uva ministerot nadle`en za rabotite na prostornoto planirawe, soglasno Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodr`inata na izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe ("Sl. vesnik na RM" br. 42/05, br. 111/06 i br. 17/10).
Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija, Vladata na Republika Makedonija, na predlog na ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, go dostavuva do Sobranieto na Republika Makedonija.
Izve{tajot za sostojbite i promenite vo prostorot vo 2010 godina (tekstualen i grafi~ki del) pretstavuva integralen seopfaten dokument, so koj Vladata na Republika Makedonija i Makedonskiot parlament se izvestuvaat za sostojbite i promenite vo prostorniot razvoj na Republika Makedonija vo tekot na edna kalendarska godina za site relevantni oblasti vo makedonskiot prostor (demografija, koristewe na zemji{te, prirodnite resursi, urbanizacija, selski naselbi, infrastruktura, ekonomski osnovi na prostorniot razvoj, razvoj i distribucija na industrijata, turizmot, domuvaweto, javnite funkcii, prirodnoto i kulturno nasledstvo, za{titata na `ivotnata sredina, prostoren informativen sistem itn.). So analiti~ki osvrt na problemite, interesite, konfliktite i uslovite na razvoj, soglasno metodolo{kiot pristap na izrabotka, Izve{tajot dava ocenka na realizacijata i razrabotkata na planskite postavki definirani vo soodvetnite oblasti vo "Prostorniot plan na Republika Makedonija".
Fleksibilnata metodologija za izrabotka na Godi{niot izve{taj so proaktivniot pristap naso~en kon razrabotka i unapreduvawe na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 2
informativnosta i upotreblivosta na Godi{niot izve{taj, rezultira so postojano negovo kvalitativno dopolnuvawe so cel postignuvawe pogolema seopfatnost i aktuelnost soglasno tekovnite promeni vo razvojot na oblastite opfateni so Prostorniot plan.
Kompleksniot proces na sledewe na sproveduvaweto na Prostorniot plan na Republika Makedonija gi sublimira aktivnostite na site relevantni subjekti vo dr`avata so cel sogleduvawe na sostojbite i promenite vo razvojot na sekoj segment na prostorniot sistem. Tokmu zaradi toa metodologija za izrabotka na Izve{tajot se karakterizira so fleksibilnost i prilagodlivost vo odnos na obezbeduvaweto i koristeweto na onie podatoci koi vo momentot na izrabotka se edinstveno raspolo`ivi kako indikatori na sostojbite i promenite vo prostorot na dr`avata. Intencijata e postignuvawe celovitost i seopfatnost na Izve{tajot so osvrt na site oblasti vklu~itelno i onie za koi vo periodot na izrabotka na Izve{tajot ne postojat podatoci za godinata za koja se izrabotuva Izve{tajot. Zaradi toa osvrtot vo godi{nata analiza za tie oblasti bazira na obrabotka na raspolo`ivite podatoci koi se odnesuvaat na prethodnata godina, a koi se objaveni od relevantni institucii.
So izrabotkata na Izve{tajot se obezbeduva kontinuitet vo planerskiot proces, povratna sprega vo realizacijata na Planot i inicirawe modifikacija na celite i planskite opredelbi soglasno nastanatite promeni i aktuelni tendencii vo soodvetnite oblasti vo prostorot.
Seopfatnosta na Izve{tajot e osnova za sogleduvawe na ostvaruvawata na Prostorniot plan vo site segmenti od prostorniot sistem so cel predlagawe merki i aktivnosti za negovo sproveduvawe sodr`ani vo "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan".
Vladata na Republika Makedonija, soglasno ~len 3 od "Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija", na predlog na ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, donesuva "Programa za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija". So Programata se odreduvaat merkite i aktivnostite od zna~ewe za sproveduvawe na Prostorniot plan, prioritetnite aktivnosti, organizacionata struktura i organite nadle`ni za sproveduvawe na Prostorniot plan, sodr`inata i stepenot na obrabotka na podatocite i finansiskite sredstva potrebni za sproveduvawe na predvidenite aktivnosti. Programata se donesuva za period od najmalku dve godini.
Godi{niot Izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 god. e izraboten vrz osnova na dostaveni informativni listovi od izve{tajnite edinici za periodot od po~etokot na mesec januari do krajot na mesec dekemvri 2010 godina.
Godi{niot izve{taj e sostaven od 6 ({est) poglavija i kartografski prilog.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 3
1. METODOLO[KI PRISTAP
Metodologijata pretstavuva zbir na soznanija, sredstva i na~ini za vodewe na istra`uva~kite procesi i procesite na sinteza, zaklu~uvawe, koncipirawe i eksplikacija.
Op{tata metodolo{ka matrica ja so~inuvaat interdisciplinarnosta vo istra`uvaweto, diferencijalniot tretman vo zavisnost od sferite na istra`uvaweto, sistemski pristap i kombinacija na razni metodi, postapki i tehniki na rabota.
Metodologijata za izrabotka na "Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija", bazira na slednite osnovni na~ela:
– javen interes na "Prostorniot plan na Republika Makedonija"; – edinstven sistem vo planiraweto na prostorot; – javnost vo sproveduvaweto na Prostorniot plan; – strate{kiot karakter na prostorniot razvoj na dr`avata; – sledewe na sostojbite vo prostorot; – usoglasuvawe na strate{kite dokumenti na Dr`avata i site zafati
i intervencii vo prostorot; – koordinacija na "Prostorniot plan na Republika Makedonija", so
drugite prostorni i urbanisti~ki planovi i drugata dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, so subjektite za vr{ewe na stru~ni raboti vo sproveduvaweto na Planot.
Vrz osnova na ovie na~ela, pri izrabotkata na Godi{niot izve{taj se pristapuva kon ocenka na implementacijata na postavenite planski koncepcii vo site relevantni oblasti utvrdeni so Prostorniot plan, {to pretstavuva edna od alkite vo spregata na podgotovka, donesuvawe i sproveduvawe na "Prostorniot plan na Republikata do 2020 godina". Godi{niot izve{taj za promenite vo prostorot e del od integralniot sistem na planirawe na prostorniot razvoj so koj se vospostavuva politika na planirawe, organizirawe i ureduvawe na prostorot. Postaven vrz principite na informativnost, kooperativnost i transparentnost, ovoj sistem obezbeduva pogolema fleksibilnost i proaktivnost na Prostorniot plan na Dr`avata preku negovo inovirawe, prilagoduvawe i usoglasuvawe so strate{kite promeni, so cel racionalno koristewe i organizirawe na site aktivnosti vo prostorot naso~eni integralno kon glavnata razvojna opredelba na 21-ot vek, kooperativnost i odr`liv razvoj so racionalno koristewe na site prirodni resursi, ~ovekoviot potencijal, sozdadenite vrednosti i primena na principite na za{tita na `ivotnata sredina.
"Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan" pretstavuva kompleksen proekt vo koj se sogleduva razvojot vo 2010-ta godina vo poodelnite sferi na prostorot opfateni so Prostorniot plan na Republika Makedonija: demografija, koristewe na zemji{teto, zemjodelstvo, {umarstvo, mineralni surovini, ekonomija, industrija, turizam, urbanizacija i sistem na naselbi, soobra}aj, energetika i telekomunikacii, vodostopanstvo, kulturnoto nasledstvo, prirodni karakteristiki, prirodnoto nasledstvo, za{tita na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 4
`ivotnata sredina i za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi i prostoren geografski informaciski sistem.
Procesot na izrabotka na Godi{niot izve{taj bazira na temelna podgotovka, pribavuvawe i sreduvawe na obemna i raznovidna dokumentaciska osnova, golem opseg na ekspertski analizi vo soodvetnite sektori i oblasti, me|usektorska komunikacija, interna i eksterna, koordinacija i sinhronizacija na aktivnostite vo sprega so site izve{tajni edinici, nadle`noto ministerstvo i izrabotuva~ot na Izve{tajot, Agencijata za planirawe na prostorot. Celta e evaluacija na realizacijata na koncepciite i opredelbite utvrdeni so Prostorniot plan vo relevantnite oblasti i nivna opreracionalizacija vo prostorot.
Pri izrabotkata na Godi{niot izve{taj se vospostavuva intenzivna sorabotka pome|u razni institucii, lokalni i centralni organi, a vo prv red lokalnata samouprava i nadle`noto Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe, javnite pretprijatija i agencii, potoa sektorski institucii i drugi organi vo site oblasti (sektori, podra~ja i sl.) koi se opfateni so razvojnite dokumenti na poedine~nite resori (zemjodelstvo, {umarstvo, vodostopanstvo, soobra}aj, energetika, za{tita na `ivotnata sredina, za{tita na prirodata i biodiverzitetot, ekonomski razvoj, turizmot, kulturnoto nasledstvo, urbanizmot, socijalata i trudot) itn.
Spored Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija ("Sl. vesnik na RM" br.39/04) i Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodr`inata na izve{taite i rokovi za nivno dostavuvawe (Sl. vesnik na RM br.42/05, br. 111/06 i 17/10), utvrdena e postapkata i na~inot na izrabotka, rokovite za dostavuvawe, kako i sodr`inata na Izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot {to gi izrabotuvaat organite na dr`avnata uprava, edinicite na lokalnata samouprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica (izve{tajni edinici) od svojata oblast na deluvawe.
Izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot se odnesuvaat za period od edna godina i se izrabotuvaat i dostavuvaat na Informativen list koj {to e sostaven del na Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodr`inata na izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe.
Soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija i gorenavedeniot Pravilnik, Sektorot za prostorno planirawe pri Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, vo mesec fevruari 2011 godina dostavi vkupno 170 dopisi do site relevantni izve{tajni edinici, od koi 147 barawa za popolnuvawe na informativnite listovi so Upatstvo za izgotvuvawe na Informativniot list i 23 dopolnitelni pisma za obezbeduvawe dopolonitelni podatoci i informacii od odredeni izve{tajni edinici {to e vo soglasnost so Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, rokovite za dostasuvawe, kako i sodr`ina na izve{taite (Sl. v. na RM br. 17/10). Podatocite i informaciite sodr`ani vo informativnite listovi se odnesuvaat na periodot od mesec januari do dekemvri 2010 godina.
Od vkupniot broj dostaveni informativni listovi, dobieni se vkupno 98 popolneti informativni listovi od izve{tajnite edinici, odnosno okolu 67 % od vkupno dostavenite, {to pretstavuva pribli`no ist odziv vo odnos na prethodnite godini (67% vo 2010-ta godina).
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 5
Opfatnosta na dobienite odgovori od izve{tajnite edinici iako ne e celosna, sepak obezbeduva dobra osnova za objektivno sogleduvawe na realnite promeni vo prostorot na Republikata vo tekot na 2010 godina. Dobienite podatoci i informacii obezbedeni so izve{tajnite listovi se dopolneti so bogatata informacisko-dokumentaciska baza so koja raspolaga Agencijata za planirawe na prostorot kako izrabotuva~ na Godi{niot izve{taj. Vrz osnova na svojata vostanovena metodologija za obezbeduvawe informacii i dokumentacija za potrebite na planerskiot proces i vrz osnova na obemnata baza na podatoci vo svojot prostorno-informaciski sistem, Agencijata poseduva relevantni informacii koi ovozmo`uvaat porealno prezentirawe na pojavite i promenite vo prostorot na Republika Makedonija vo tekot na 2010 godina.
Rabotniot tim formiran za izrabotka na "Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo 2010 godina" so multidisciplinaren sostav na prostorni planeri od pove}e specijalnosti: ekonomist, sociolog, geograf, arhitekti, grade`en i elektro in`iwer, urbanisti, in`iwer arhitekt planer, in`iweri za za{tita na `ivotnata sredina, informati~ari, {umarski in`iwer i dr., vrz osnova na sumiranite i interpretirani raspolo`ivi podatoci i informacii dobieni od informativnite listovi i vrz osnova na postojnata istra`uva~ka, planska i druga raspolo`iva dokumentacija obezbedena od razni nivoi i resori zna~ajni za Izve{tajot (studii, statisti~ki publikacii, planovi, programi, izve{tai i drugi informacii), pristapi kon analiza i obrabotka na celokupnata informacisko-dokumentaciska baza so cel sogleduvawe i ocenka na ostvaruvawata na planskite opredelbi i nivnata refleksija vrz sostojbite i promenite vo prostorot so ex post planska evaluacija na sproveduvawe na Prostorniot plan, spored eksplicitnite i implicitni efekti vo prostorot.
Podatocite koi se predmet na obrabotka i analiza vo soodvetnata oblast se odnesuvaat na definitivnite rezultati ostvareni vo analiziranata godina ili na oceneti podatoci koi se o~ekuva da se ostvarat do krajot na godinata, a koi {to se oficijalno objaveni od relevantni institucii. So cel da se obezbedi celosna informiranost za sostojbite i promenite vo site oblasti koi se opfateni so Prostorniot plan na R. Makedonija, so postojnata metodologija za izrabotka na Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija ovozmo`eno e vo oblastite za koi ne se raspolaga so podatoci i informacii za analiziranata godina, da se koristat raspolo`ivi podatoci koi se odnesuvaat na prethodnata godina.
Ovoj metodolo{ki pristap proizleguva od potrebata da se dade osvrt na sostojbite i pojavite vo prostorot koi se aktuelni vo momentot i koi baziraat na raspolo`ivi podatoci neophodni za obezbeduvawe celosna informiranost na Vladata na R. Makedonija i na Makedonskiot parlament za tekovite i promenite vo prostorot vo site oblasti.
Transparentnosta na postapkata za izrabotka na "Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija" bazira na vklu~uvawe golem broj subjekti od lokalno i nacionalno nivo, timska rabota i sintezen pristap za sogleduvawe na realizacijata na planskite postavki vo poodelnite oblasti od Prostorniot plan, kako i permanentna koordinacija so Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, poto~no so Koordinatorot nazna~en od Sektorot za prostorno planirawe.
Visokiot stepen na tehni~ka i informati~ka opremenost na Agencijata za planirawe na prostorot ovozmo`i primena na sovremeni informati~ki
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 6
tehnologii vo site fazi na izrabotka na Izve{tajot: podgotvitelni aktivnosti, formirawe informacisko-dokumentaciska baza, obrabotka, analiza, evaluacija i na kraj sintezna prezentacija na integralniot tekst i negovo grafi~ko pretstavuvawe so tematski karti od odredeni oblasti.
Procesot na implementacija na opredelbite od Prostorniot plan i nivno efektuirawe vo prostorot podrazbira trajno i kontinuirano sledewe na sostojbite i promenite vo poodelnite oblasti, sogleduvawe na barierite, ograni~uvawata, no i na novite mo`nosti i uslovi za realizacijata na opredelbite. Ize{taite za godi{nite promeni vo prostorot ovozmo`uvaat integralno sledewe na realizacijata na Prostorniot plan so {to se obezbeduva solidna informacisko-dokumentaciska baza za sogleduvawe i ocenka na postojnite planski re{enija i utvrduvawe na potrebata za izmena i dopolnuvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija so cel iznao|awe i predlagawe podobri re{enija vo organizacijata, ureduvawerto i za{titata na prostorot na dr`avata soglasno aktuelnite tekovni i razvojni promeni vo site sektori na prostorniot sistem .
Vrz osnova na profesionalna i stru~na organizacija i sinhronizacija na celokupnite poedine~ni aktivnosti vo site segmenti i fazi na rabota so primena na sintezniot pristap vo procesot na finalizirawe na tekstot, proizleguvaat soznanija za novi aktivnosti za neposredno sproveduvawe i implementacija na planskite postavki vo relevantnite oblasti koi treba da bidat vklu~eni vo Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan koja se odnesuva na period od najmalku dve godini utvrdena so ~len 3 od Zakon za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija. So Programata se odreduvaat merki i aktivnosti od zna~ewe za sproveduvawe na Prostorniot plan, prioritetnite aktivnosti, organizacionata struktura i organite nadle`ni za sproveduvawe na Prostorniot plan, sodr`inata i stepenot na obrabotka na podatocite i finansiskite sredstva potrebni za sproveduvawe na predvidenite aktivnosti.
Na po~etokot od 2008 godina, vo mesec januari, be{e usvoena prvata "Programa za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija za periodot 2008-2010". Vo godi{nite izve{tai za 2009 i 2010 godina se dava osvrt na realiziranite aktivnosti koi proizleguvaat od programskite aktivnosti na nadle`nite institucii utvrdeni so Programata za periodot 2008-2010 god. vrz osnova na podatoci koi se obezbeduvaat od Informativnite listovi. Odzivot za popolnuvawe na ovaa to~ka od Informativniot list za 2009 godina be{e minimalen, dodeka za 2010 godina edinstveno Ministerstvoto za kultura i Ministerstvoto za `ivotna sredina-Oddelenie za prostorno planirawe celosno go popolnija Informativniot list za 2010 godina odgovaraj}i i na to~ka 28 koja se odnesuva na realizacija na aktivnostite koi proizleguvaat od Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija za periodot 2008-2010".
Sledeweto na realizacijata na Prostorniot plan na Republika Makedonija e slo`ena aktivnost vo koja u~estvuvaat golem broj subjekti od razli~ni profili i nivoi na vlast, stru~ni i profesionalni, koi dobro gi poznavaat sostojbite, pojavite, uslovite, me|usebnite odnosi, poremetuvawata, prednostite i perspektivite vo poodelnite oblasti vo prostorot, i so koja se ovozmo`uva inicirawe i podgotovka na predlozi za izbor na novi planski opredelbi i re{enija vo relevantnite oblasti od prostorniot sistem primenuvaj}i ja postapkata i procedurata za izmena i dopolnuvawe na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 7
Prostorniot plan na Republika Makedonija. Sledeweto na ostvaruvaweto na Planot kako aktivnost e nerazdelno povrzana so aktivnostite za upravuvaweto so razvojot vo prostorot so {to se potvrduva i celishodnosta na Planot.
Prostorot vo planerskiot proces ne e samo resurs koj se poistovetuva so povr{inata na zemjata, zemji{teto, pejsa`ot, tuku i seto ona {to se nao|a pod i nad zemjinata povr{ina kako sostavni i aktivni komponenti na razvojot i ureduvaweto na prostorot.
Vo planiraweto i upravuvaweto so prostorniot razvoj vo Republika Makedonija, prostorot pretstavuva vrednost koja se karakterizira so tri atributi:
– prostorot e ograni~en, daden, odnosno kone~en; – prostorot e neobnovliv i – prostorot e deliv me|u pove}e korisnici.
Prostorot ima i univerzalna vrednost vo odnos potesnoto i po{iroko me|unarodno opkru`uvawe.
So ogled na toa {to Prostorniot plan, kako razvoen nacionalen strate{ki dokument, vo po{irokite prostorni ramki nadvor od nacionalnite granici dobiva internacionalna dimenzija, Izve{tajot dava osvrt i sogleduvawe na me|unarodnite dokumenti i direktivi zna~ajni vo oblasta na prostornoto planirawe vo evropskoto i svetsko opkru`uvawe.
Procesot na integrirawe na evropskiot prostor u{te pove}e go aktuelizira ovoj pristap vo Godi{niot izve{taj so cel {to porealno sledewe i primena na site relevantni dokumenti i nasoki zna~ajni vo domenot na planirawe na prostorot.
Analizite i sogleduvawata za realizacijata na Prostorniot plan na R. Makedonija na nivo na lokalni zaednici se prilagodeni na aktuelnata teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava spored koja se utvrdeni 84 edinici na lokalnata samouprava, odnosno 85 so Gradot Skopje. Grafi~kata prezentacija na promenite vo prostorot vo poodelni oblasti e pretstavena vo razmer 1:1 200 000.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 8
2. INSTRUMENTI ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
2.1. Regionalni prostorni planovi
Razrabotkata na Prostorniot plan na Republika Makedonija soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 60/11-pre~isten tekst i izmena i dopolna br. 53/11)se ostvaruva preku izrabotka i usvojuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes, prostoren plan na op{tina, na op{tinite vo gradot Skopje i na Gradot Skopje kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so zakon.
Vakviot pristap na razrabotka na Prostorniot plan na Republika Makedonija korespondira so potrebata za ostvaruvawe poefikasen ekonomski i socijalen razvoj i poracionalna organizacija i razmestuvawe na naselenieto, naselbite, funkciite vo prostorot. Prstornite regionalni planovi treba da poslu`at kako teritorijalna ramka vo koja }e se planira, organizira i ostvaruva politikata na prostorniot razvoj, no ne isklu~ivo kako posebna politika, tuku pred sé kako del od nacionalnata politika na ekonomsko-socijalniot, urbanisti~ki, infrastrukturen i odr`liv razvoj. Ova zna~i deka celite, zada~ite i prioritetite vo regionalnite prostorni planovi treba da bidat opredeluvani vo tesna povrzanost so sektorskite prioriteti, a ne parcijalno i nezavisno. So posebni analizi treba da se utvrdat sektorskite prioriteti, vrz osnova na sostojbite, problemite i posebno perspektivnite mo`nosti na oddelnite regioni i op{tini, na primer, demografskite karakteristiki, prirodnite resursi, infrastrukturnite sistemi, pretpriema~kite inicijativi za formirawe na mali firmi, postoeweto na adekvatna infrastruktura, telekomunikaciskata povrzanost, urbaniziranosta na prostorot, za{titata na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturno nasledstvo i sl.
Vo prostorniot sistem na planirawe se imaat vo predvid, pred sé, celite, zada~ite, metodite, merkite i instrumentite na politikata so koja dr`avata go pomaga, pottiknuva ili poddr`uva razvojot na oddelni podra~ja, odnosno regioni koi imaat specifi~nosti vo razvojot ili koi pretstavuvaat posebni prostorno funkcionalni celini.
Realnata potreba za regionalen pristap vo razrabotkata na Prostorniot plan na Republika Makedonija e povrzana so opredelbata za ramnomeren regionalen razvoj i racionalna organizacija i koristewe na prostorot, odnosno za racionalna organizacija na vkupnite ~ovekovi aktivnosti vo prostorot, {to ja pretpostavuva i aktivnata ekonomska i posebno razvojna politika na dr`avata, no istovremeno ja pretpostavuva i aktivnosta na lokalnite subjekti. Tokmu od ova proizleguva i tretmanot na regionalnite prostorni planovi kako osnov za planirawe, organizirawe i ostvaruvawe na celokupniot op{testveno-ekonomski, kulturno-socijalen, urbanisti~ki, infrastrukturen i demografski razvoj i za{tita na `ivotnata sredina.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 9
Osnovnata opredelba na "Prostorniot plan na Republika Makedonija" za ramnomeren i integralen razvoj na nacionalniot prostor e postavena vrz zakonskata osnova za izrabotka na posebni regionalni prostorni planovi. Regionalnite prostorni planovi koi pretstavuvaat razrabotka na Prostorniot plan na Republika Makedonija se naso~eni kon integracija i vnatre{na konsolidacija na site sferi na prostorniot razvoj na regionot (demografija, ekonomija, turizam, infrastrukturata, urbanizacijata, domuvawe, za{titata na `ivotnata sredina, kulturnoto i prirodno bogatstvo, javni funkcii i dr.), so cel iskoristuvawe na razvojnite faktori i potencijali postaveni vrz paradigmata na odr`liviot razvoj.
Realizacijata na ovaa opredelba preku izrabotkata na regionalnite prostorni planovi }e ovozmo`i zapirawe na procesot na neramnomerna polarizacija na prostorot kako vo ramki na prostorno-funkcionalnite regioni taka i na sevkupniot prostor na Republika Makedonija. Vakviot pristap na vnatre{na konsolidacija na prostorno razvojnata struktura na Dr`avata i poodelnite podra~ja dobiva dopolnitelno zna~ewe koe sé pove}e stanuva aktuelno vo uslovi na sé pozasileni aktivnosti vo sproveduvaweto na reformskite i integrativnite procesi vo evropskiot prostoren sistem.
Regionalnite prostorni planovi ovozmo`uvaat sogleduvawe i potvrduvawe na posebnite obele`ja so koi se identifikuva regionot, {to vo uslovi na globalizacija u{te pove}e treba da se potvrdi razvojniot subjektivitet na poodelniot prostor kako vo nacionalnite granici taka i vo nadvore{noto opkru`uvawe.
Po osamostojuvaweto na Republika Makedonija, Sobranieto na Republika
Makedonija gi usvoi slednite prostorni planovi: • "Prostoren plan na akumulacijata Kozjak" (Sl. vesnik na RM br.
49/99), usvoen i donesen vo 1999 godina; • "Prostoren plan na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e" (Sl. vesnik
na RM br. 98/02), donesen 2002 godina; • "Prostoren plan na Republika Makedonija" (Sl. vesnik na RM br.
39/04), donesen vo 2004 godina; • "Prostoren plan na regionot na slivot na rekata Treska" (Sl.
vesnik na RM br. 25/07), usvoen i donesen od strana na Sobranieto na Republika Makedonija vo 2007 godina i
• "Prostoren plan na Ohridsko-Prespanskiot region", usvoen i donesen vo 2010 godina.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 10
Slika 1. Regionalni prostorni planovi
Vo proces na izrabotka ili vo procedura na usvojuvawe vo tekot na 2010-ta
godina bea slednive regionalni prostorni planovi: 1) "Prostoren plan na Skopskiot region", faza Nacrt-plan; 2) "Prostoren plan na Nacionalen park Gali~ica, 2009-2020"-nacrt
faza i Za "Prostorniot plan na slivot na Crna Reka", vo 2002 godina bea
zavr{eni podgotvitelnite aktivnosti. Zalo`bata za ramnomeren razvoj utvrdena so Prostorniot plan na
Republika Makedonija vo 2007 godina dobi i zakonska osnova so donesuvaweto na "Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj" (Sl. vesnik na RM br 63/2007), koj se zasnova na promovirawe na policentri~niot model na razvoj i otstranuvawe na disparitetite pome|u planskite razvojni regioni, so cel zabrzuvawe na nivniot razvoj, za~uvuvawe na kulturniot identitet na zaednicata i podr{ka na me|uop{tinskata, regionalnata i prekugrani~na sorabotka. Osnova za planirawe i programirawe na ramnomeren regionalen razvoj e "Strategijata za regionalen razvoj na Republika Makedonija" koja pretstavuva dolgoro~en planski dokument vrz ~ija osnova }e se izrabotat programi za razvoj na zakonski predvidenite osum planski regioni so cel konkretna operacionalizacija na celite za ramnomernost vo razvojot na makedonskiot prostor.
Vo domenot na regionalnite prostorni planovi, vo tekot na 2010 godina, bea realizirani odredeni aktivnosti koi proizleguvaat od "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija 2008-2010 godina".
Soglasno aktivnostite utvrdeni so "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija 2008-2010 godina", Sektorot za prostorno planirawe pri Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe vo tekot na 2010 godina gi realizira slednite aktivnosti:
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 11
Programa
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Godi{na programa za izrabotka na prostorni planovi
Nositel Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe
Stepen na realizacija Izrabotena e godi{na programa za 2010 god.
Izve{taj
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo 2009 godina
Nositel Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe
Stepen na realizacija Izraboten i usvoen Godi{niot izve{taj za 2009 god.
Plan
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Prostoren plan na Ohridsko-Prespanskiot region
Nositel Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe
Stepen na realizacija Predlog faza- usvoen.
Plan
Ime na dokumentot ili aktivnosta Prostoren plan na Skopskiot region
Nositel Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe
Stepen na realizacija Nacrt faza
Plan
Ime na dokumentot ili aktivnosta Prostoren plan na Nacionalen park Gali~ica
Nositel Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe
Stepen na realizacija Nacrt faza
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 12
2.2. Uslovi za planirawe na prostorot
"Prostorniot plan na Republika Makedonija" so vremenski horizont na planski opfat do 2020 godina, soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija ("Slu`ben vesnik na R. Makedonija" br. 39/04) se sproveduva so izrabotka i donesuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes, prostoren plan na op{tina, na op{tinite vo gradot Skopje i na Gradot Skopje kako i so urbanisti~ki planovi i proekti i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so zakon.
Za izrabotuvawe i donesuvawe na odredena urbanisti~ka planska dokumentacija, ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, izdava Re{enie za Uslovi za planirawe na prostorot.
Uslovite za planirawe na prostorot sodr`at op{ti i posebno odredbi, nasoki i re{enija od planskata dokumentacija od povisoko nivo i grafi~ki prilog koj pretstavuva izvod od planot.
Soglasno Zakonot, Agencijata za planirawe na prostorot vo tekot na 2010 godina izraboti vkupno 278 Uslovi za planirawe na prostorot i spored zakonskata postapka, istite gi dostavi do Ministerstvoto nadle`no za planirawe na prostorot koe {to vrz osnova na izraboteniot dokument koj sodr`i odredbi, nasoki i re{enija od planskata dokumentacija od povisoko nivo i grafi~ki prilozi, izdava Re{enie za Uslovi za planirawe na prostorot.
Vo strukturata na izraboteni Uslovi za planirawe na prostorot vo 2010 godina, spored vidovite urbanisti~ka dokumentacija, dominiraat urbanisti~kite planovi von naseleni mesta i lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za stopanski kompleks so 31,3%, potoa sledat urbanisti~kite proekti i lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za bazni stanici so okolu 14%, urbanisti~ki proekt za soobra}ajna delnica so 2,9%, lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija i urbanisti~ki plan von naseleni mesta za fotonaponska centrala so 2,5% itn.
Uslovite za planirawe pretstavuvaat zna~aen dokument vo procesot na organizacija, ureduvawe i upravuvawe so prostorot. Tie se prviot ~ekor vo postapkata za otpo~nuvawe promeni vo prostorot so koi ivesticiite zapo~nuvaat da se realizira. So niv se obezbeduva za{tita na javniot interes vo koristeweto i ureduvaweto na prostorot na Republika Makedonija i istovremeno se sledat i naso~uvaat site promeni vo prostorot soglasno usvoenite koncepcii i strategii za razvoj na relevantnite oblasti utvrdeni so "Prostorniot plan na Republika Makedonija".
Uslovite za planirawe na prostorot {to bea izraboteni vo tekot na 2010 godina bea nameneti za izrabotka na nekolku vidovi urbanisti~ka planska dokumentacija:
– Generalen urbanisti~ki plan (izmena i dopolna) – Urbanisti~ki plan za selo – Urbanisti~ki plan von naseleno mesto
• Stopanski kompleks • Turisti~ki kompleks
– Urbanisti~ki proekt • Dalnovod i trafostanica
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 13
• Soobra}ajna delnica • Brana i hidroelektrana • Opti~ki kabel • Benzinska pumpa • Bazna stanica • Veterni elektrani
Bazna stanica Zrnovci Bidovi{te Morodvis 72 Zrnovci Lokalna urbanisti~ka
planska dokumentacija Stopanski kompleks Zrnovci
Elaboratite za Uslovite za planirawe na prostorot koi {to bea
izraboteni za vkupno 71 edinica na lokalnata samouprava, pretstavuvaat dokumentaciska osnova za efikasna implementacija na planskite opredelbi i za usoglasuvawe na site intervencii vo prostoroot so dolgoro~nite celi i razvojnite opredelbi utvrdeni so "Prostorniot plan na Republika Makedonija" i so usvoenite (do krajot na 2010-ta godina) regionalni planovi: "Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak", "Prostoren plan na regionot na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e", "Prostorniot plan na regionot na slivot na reka Treska" i "Prostoren plan na Ohridsko-Prespanskiot region".
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 22
3. EVIDENTIRANI PROMENI VO PROSTOROT JANUARI - DEKEMVRI 2010 GODINA
3.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj
Republika Makedonija e mala zemja koja vodi politika na otvorena ekonomija, vo koja nadvore{nata trgovija u~estvuva so visok procent vo BDP {to ja pravi senzitivna na nadvore{nite vlijanija i promeni. Izminatata 2010 godina za koja se odnesuva analizata na ostvaruvawata na planskite opredelbi vo oblasta na ekonomskite osnovi na prostorniot razvoj na Republika Makedonija, se karakterizira kako godina na postkrizno globalno zakrepnuvawe, vo koja razvienite ekonomii nadminuvaj}i ja recesijata zapo~naa da bele`at skromni stapki na ekonomski porast, no vo koi problemot so nevrabotenosta e eden od klu~nite ograni~uva~ki faktori za podinami~en rast na ekonomijata. Pozitivnite impulsi od globalnoto zakrepnuvawe na ekonomijata imaa direkten efekt vrz makedonskiot izvozen sektor i indirektni efekti vrz aktivnostite na doma{nite subjekti.
Vo takva konstelacija na me|unarodni vlijanija vrz doma{niot ambientot na stopanisuvawe, makedonskata ekonomija vo 2010 godina zabele`a zakrepnuvawe, kako rezultat na politikata na stabilen cenoven ambient i odr`uvawe na finansiskata stabilnost koi {to se fundamentot za ostvaruvawe odr`liv ekonomski razvoj na Republika Makedonija. Vo 2010 godina makroekonomskata stabilnost vo zemjata uspe{no e odr`ana. Devizniot kurs na denarot e stabilen, a inflacijata e vo kontrolirani ramki.
Procesot na ekonomsko zakrepnuvawe i vleguvaweto na ekonomijata vo zonata na pozitiven rast be{e podr`ano so pozitivnite efekti vrz doma{niot izvozen sektor koi rezultiraa so zgolemuvaweto na trgovskite aktivnosti so tradicionalnite partneri, potoa rastot na cenite na metalite, porastot na kreditnite tekovi i zgolemenata doma{na pobaruva~ka.
Ottuka, vo 2010 godina ekonomskata aktivnost vo Republika Makedonija zabele`a porast od 1,8% (proceneti podatoci)1 po padot na ekonomijata vo 2009 godina. Procenetata stapka na ekonomska aktivnost ne korespondira so proektiranite stapki na godi{en porast na BDP od 5,3% odnosno 5,1%2 utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija so planskite razvojni scenarija (optimisti~ko i pesimisti~ko) na prose~en godi{en porast na BDP do 2020 godina.
Od aspekt na glavnite sektori na ekonomijata negativni ostvaruvawa se zabele`aa kaj industrijata i vo oblasta na ugostitelstvoto i turizmot, vo ostanatite dejnosti ostvareni se pozitivni promeni. Nositeli na rastot se grade`ni{tvoto, trgovijata i soobra}aj, skladirawe i vrski.
Vo socijalnata sfera, na pazarot na trudot, vrz osnova na ponudata i pobaruva~kata i uslovite za rabota, se utvrduva cenata na trudot koja go
1 Soop{tenie br. 3.1.11.04 od 24.06.2011, DZS. 2 Studija "Ekonomski osnovi na Prostorniot plan na Republika Makedonija", grupa avtori, Ekonomski fakultet-Skopje, 1998 god.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 23
determinira standardot i blagosostojbata na vrabotenite i nivnite semejstva. Sostojbata na pazarot na rabotna sila vo Republika Makedonija e nepovolna i se karakterizira so seu{te niska stapka na vrabotenost i visoka stapka na nevrabotenost. Vo tekot na 2010 godina prodol`i rastot na vrabotenosta i padot na nevrabotenosta za 0,3 odnosno 0,2 procentni poeni. Vo uslovi na porast na vkupnata rabotna sila za 9519 lica vo odnos na 2009 godina i namalen broj na nevraboteni lica za 1566, brojot na licata koi{to rabotat se zgolemi za 7954 lica ili za 1,3%. Vo 2010 godina soglasno Anketata na rabotnata sila3, prose~nata stapka na nevrabotenost iznesuva{e 32% ili za 0,2 procentni poeni poniska vo odnos na 2009 godina. Nasproti toa, stapkata na vrabotenost dostigna prosek od 38,7% ili godi{en porast od 0,3 procentni poeni.
Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika vo 2010 godina aktivnoto naselenie4 vo Republika Makedonija broi 938294 lica od koi vraboteni se 637855 lica ili 68%, a 300439 lica se nevraboteni.
Grafikon 1. Struktura na aktivno naselenie - vo %
68%
32%
Vraboteni
Nevraboteni
Grafikon 2. Rabotna sila vo 2010 godina (spored Anketa na rabotna sila)5
0
100.000
200.000
300.000
400.000
500.000
600.000
700.000
800.000
900.000
1.000.000
Vkupno Vraboteni Nevraboteni
3 Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 2011, juni 2011 godina. 4 Isto 5 Isto
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 24
Spored strukturata na vrabotenite po sektori na dejnost, najgolemo e u~estvoto na vraboteni vo prerabotuva~kata industrija (23,5%), vo trgovijata na golemo i trgovijata na malo, popravka na motorni vozila, motocikli vrabotenite u~estvuvaat so 18% vo vkupniot broj vraboteni na nivo na Dr`ava itn. "
Grafikon 3. Struktura na vraboteni po sektori na dejnost vo 2010 godina (spored Anketa na rabotna sila)6
0,9
23,5
3,1
5,2
18,03,16,1
1,96,1
9,8
8,1
7,43,9
Rudarstvo i vadewe kamen Prerabotuva~ka industrija Snabduv. so elek. energija, gas i voda
Grade`ni{tvo Trgovija na golemo i malo Hoteli i restorani
Soobra}aj, skladirawe i vrski Finansisko posreduvawe Aktivn. so nedv. imot, iznajm. i del. akt.
Javna uprava Obrazovanie Zdravstvo i socij. rabota
Komunal. i uslu`ni akt.
Realen odraz na standardot na naselenieto e prose~nata isplatena neto plata po vraboten koja {to vo 2010 godina, spored podatocite7 na Dr`avniot zavod za statistika iznesuva 20553 denari {to pretstavuva nominalno zgolemuvawe vo odnos na prethodnata godina za samo 596 denari odnosno nominalen porast za 3%, odnosno realen porast od 1,4%. Najniska prose~na plata e isplatena vo oblastite turizam i ugostitelstvo, zemjodelstvo i grade`ni{tvo i prerabotuva~kata industrija vo raspon od 14300 do 15300, a najvisoka prose~na neto plata e isplatena vo oblasta na finansiskoto posreduvawe 36470 denari, snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda 28458 denari, soobra}ajot, skladirawe i vrski 25312 denari, rudarstvoto i vadewe kamen 21870 denari. Vo ostanatite oblasti prose~nata neto plata se dvi`i vo raspon od 17000 do 22000 denari.
Vladinata politika na pazarot na trud e naso~ena so aktivni merki da go pottikne vrabotuvaweto so cel nadminuvawe na nepovolnata sostojba na visoka nevrabotenost na mladite, visoka stapka na dolgoro~na nevrabotenost, poniskata vrabotenost kaj `enite, {to se dol`i na povisokata ekonomska neaktivnost kaj `enite. Vo domenot na obrazovanieto se prevzemaat merki i aktivnosti za nadminuvawe na problemot na neusoglasenost na potrebite na pazarot na trud i obrazovniot sistem preku pro{iruvawe na mre`ata na visokoobrazovni institucii spored potrebite na pazarot. Istotaka prodol`uvaat aktivnostite za stimulirawe na vrabotuvaweto za sopstvena smetka, subvencii za vrabotuvawe, programite za obuki, so akcent na deficitarnite zanimawa i dr.
6 Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 2011, juni 2011 godina. 7 Soop{tenie Prose~na mese~na isplatena neto-plata po vraboten, br. 4.1.11.14, DZS, 28.02.2011
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 25
Investiciite pretstavuvaat fundamentalen razvoen faktor. Republika Makedonija permanentno vo periodot po osamostojuvaweto se soo~uva so nedostig na kapital za investicii.
Negativnite efekti od globalnata ekonomska kriza se reflektiraa vrz investiciskite aktivnosti i vkupnata sostojba vo doma{nata ekonomija manifestirani preku zabavena investiciska aktivnost vo tekot na 2010 godina.
Vo nadvore{niot sektor, obemot na trgovijata so stranstvo vo 2010 godina spored prethodni podatocite od DZS 8 bele`i zgolemuvawe od 13,2% vo odnos na 2009 godina. Izvozot na Republika Makedonija vo 2010 godina, iznesuva okolu 3302 milioni SAD dolari {to pretstavuva zgolemuvawe za 22,7% vo odnos na prethodnata godina. Istotaka i uvozot e zgolemen za 8,1%. Saldoto na razmena e negativno i iznesuva okolu 2149 milioni SAD dolari, a pokrienosta na uvozot so izvoz iznesuva 60,6%.
Ekonomski performansi vo makedonskata ekonomija se ostvareni vo uslovi na efektuirawe na procesot na reformski promeni i permanentna analiza na mo`nite reperkusii na globalnata finansiska ekonomska kriza so predlog merki za nivno nadminuvawe.
Uslovi i sostojbi vo prostorniot razvoj na ekonomskite dejnosti
Stapkata na ekonomski razvoj na Republika Makedonija vo 2010 godina, spored procenetite statisti~ki podatoci na Dr`avniot zavod za statistika, se ocenuva deka }e iznesuva 1,8%9 {to mo`e da se okvalifikuva kako stapka na postkrizen period.
Struktura na ekonomijata na Republika Makedonija se karakterizira i ponatamu so kontinuirana dominantnost na industrijata, no isto taka i so promeni naso~eni kon zgolemuvawe na u~estvoto i zna~eweto osobeno na sektorot na uslugite, trgovijata, ugostitelstvoto i turizmot, finansiskite uslugi, marketing uslugite, informati~kata i kompjuterskata tehnologija i PTT uslugite i sl.
Vo 2010-ta godina industrijata ostvari u~estvo od 18,3% vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod (tekovni ceni), potoa sledi sektorot na finansisko posreduvawe, nedvi`en imot, komunalni i li~ni uslugi so 16,7%, trgovijata so 13,9%, soobra}ajot i vrskite 7,7%, grade`ni{tvoto so 6% itn. Spored prostornata razmestenost na stopanskite kapaciteti i nivnoto u~estvo vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod karakteristi~na e regionalnata neramnomernost. Imeno Skopskiot region koj se karakterizira so visoka koncentracija na materijalni i ~ove~ki resursi ima najgolem udel so nd 45% vo bruto doma{niot proizvod. Ostanatite regioni u~estvuvaat vo raspon od 4 do 11%10.
Vo uslovi na dominacija na pazarot i privatnata sopstvenost vo ekonomskiot sistem, razmestuvaweto na ekonomskite dejnosti vo prostorot na Republika Makedonija i vo 2010 godina se ostvaruva{e soglasno opredelbite na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo kombinacija na metodite na
8 Soop{tenie, Stokovna razmena, br. 7.1.11.02, DZS, 04.02.2011 god. 9 Soop{tenie br. 3.1.11.04 od 24.06.2011, DZS 10 Podatocite za regionalnata neramnomernost se odnesuvaat na 2009 godina, spored raspolo`ivi podatoci vo periodot na izrabotka na Godi{niot izve{taj.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 26
koncentracijata i disperzijata, kako komplementarni priodi vo locirawe i prostorno razmestuvawe na proizvodnite i uslu`ni kapaciteti.
Vrz osnova na postojnata zakonska regulativa vo oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe, implementacijata na prostornata organizacija na stopanstvoto po metodot na koncentrirana disperzija se ostvaruva{e so realizacija na postojnite urbanisti~ki planovi za gradovite, odnosno na selata vo ~ii ramki se predviduvaat povr{ini za ekonomska namena ili vo prostorot utvrden so urbanisti~kite proekti i so urbanisti~ki planovi von naseleni mesta so proizvodna i uslu`na funkcija kade se predviduva izgradba na stopanski kompleksi naj~esto so edna proizvodna dejnost i mo`nosti za pro{iruvawe so komplementarni dejnosti.
Vo izminatite decenii na spontano razmestuvawe na stopanskite kapaciteti i so aglomeriraweto na naselenieto vo prostorot na Republika Makedonija, se formiraa centri-polovi na razvojot, no isto taka i oski na razvojot kako povrzani edinici vo nekakva "linija".
Polovite na razvoj se locirani prete`no na prostorite koi vo godinite pred osamostojuvaweto bea formirani op{tinskite centri koi {to so Zakonot za teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava vo R. Makedonija od 2004 godina pretstavuvaat gradski naselbi. Spored analizite na tekovnata sostojba vo 2010 godina nema promeni vo odnos na polovite na razvoj, no prisutni se soznanijata za razli~niot intenzitet na gravitacisko vlijanie {to objektivno go vr{at vrz okolniot urban i ruralen prostor golemite i sredno golemite gradovi: Skopje, Tetovo, Bitola, Prilep, Kumanovo, Gostivar i dr.
Polovite na razvoj povrzani vo nekakava linija gi so~inuvaat oskite na razvojot koi vo minatoto se formirale vo zavisnost od geografskite karakteristiki na prostorite, t.e. spored reljefot, te~enijata na rekite i sli~no. Vo dene{no vreme pozna~ajni stanaa delovnite odnosi me|u~ove~kite komunikacii, geografskite belezi, kako i izgradenite infrastrukturni sistemi i stopanski kapaciteti.
Oskite na razvojot gi povlekuvaat liniite na infrastrukturnite, posebno na soobra}ajnite sistemi, koi potoa, me|usebno krstosuvani, ja formiraat celata mre`a.
So Prostorniot plan na R. Makedonija definirani se pet oski na razvoj: "Isto~na", "Ju`na", "Sever-Jug", "Severna" i "Zapadna" razvojna oska.
So pogolem intenzitet na vlijanija se izdvojuva oskata "Sever-jug" koja minuva po sredinata na teritorijata na Republikata. Taa go sledi od Skopje na jug te~enieto na rekata Vardar. Formirana e istoriski vo tekot na celiot HH vek, pa i porano, a na jug, preku granicata stignuva do Solun. Po Prvata svetska vojna taa prodol`i i na sever, pa se spoi so oskata po te~enieto na rekata Morava. Denes, na teritorijata na zemjata gi povrzuva gradovite: Kumanovo - Skopje - Veles - Negotino (i Kavadarci) - Demir Kapija - Valandovo - Gevgelija. Na sever od Skopje ima i eden krak do Pri{tina. Kakvi promeni i da se slu~at, vo narednite decenii ovaa oska }e ostane glavna.
Oska koja mo`e da se izdvoi po zna~eweto i intenzitetot na vlijanija e istotaka i "Severnata razvojna oska". Formirana e po Vtorata svetska vojna vo severniot i zapadniot del na dr`avata povrzuvaj}i gi gradovite: Kriva Palanka - Kumanovo - Skopje - Tetovo - Gostivar - Ki~evo - Ohrid - Struga. Vo sovremenite promeni, ovaa oska prodol`uva na istok kon ]ustendil-R. Bugarija i na zapad kon Elbasan-R. Albanija.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 27
Ostanatite razvojni oski sé u{te ne se dovolno aktivirani, no vo perspektiva, so razvojot pred sé na patnata infrastruktura }e se potvrduva nivnoto zna~ewe so {to }e se intenzivira vlijanieto vrz okolniot prostor, deluvaj}i na ostvaruvawe poramnomeren ekonomski i regionalen razvoj.
Zna~aen impuls vo razvojot i napredokot na nacionalnata ekonomija obezbeduvaat mo`nite formi na specifi~nite stopanski prostorni inovacii bazirani vrz strate{kite celi koi{to treba da se postignat so nivnata promocija.
Za formirawe na slobodnite ekonomski zoni odnosno tehnolo{ki industriski razvojni zoni predvideni se lokacii vo skopskiot, pelagoniskiot, gevgeliskiot, {tipskiot i strumi~kiot region. Spored postojnata regulativa, status na vakvi zoni imaat: TIRZ "Bunarxik" koja {to e preimenuvana vo TIRZ "Skopje" i "Feni". Vo urbaniot opfat na TIRZ "Skopje" rabotat dva ekonomski subjekti od oblasta na proizvodstvo na elektronski delovi za avtomobilskata industrija "Xonson Kontrols" i "Xonson Meti" prepoznatlivi svetski brendovi vo najprofitabilnite granki na industrijata.
Vo nasoka na ostvaruvawe na opredelbite za sozdavawe preduslovi za pottiknuvawe na stranskite vlo`uvawa, vo tekot na 2010 godina prodol`ija aktivnostite za izrabotka i usvojuvawe na urbanisti~ka planska dokumentacija za novi tri tehnolo{ki industriski razvojni zoni TIRZ "Strumica" na povr{ina od okolu 25 ha, TIRZ "Rankovce" na povr{ina od okolu 40 ha i TIRZ "Struga" so povr{ina od okolu 30 ha.
Efektuiraweto na zonite i novite investicii }e dadat zna~aen pridones vo pottiknuvawe na ekonomijata kako na lokalnata zaednica taka i na nacionalnata ekonomija.
Vo ambient na pazarna ekonomija, sopstveni~ka transformacija, privatna inicijativa i prestruktuirawe na pretprijatijata, brojot na delovni subjekti na krajot na 2010 godina spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika iznesuva{e okolu 75497. Vo strukturata na delovni subjekti po dejnosti najzastapeni se subjektite vo trgovijata i delovnite uslugi. Ovaa tendencija prisatna vo makedonskata ekonomija e rezultat na jaknewe na maloto i sredno pretpriemni{tvo i gasnewe i sopstveni~ka transformacija na nekoga{ golemite pretprijatija vo Republikata.
Strukturata na delovnite subjekti spored Nacionalnata klasifikacija na dejnosti, poka`uva deka najgolemo strukturno u~estvo od okolu 37,5% e registrirano kaj delovnite subjekti vo dejnosta na trgovijata na golemo i trgovijata na malo, popravka na motorni vozila, motocikli, potoa vo sektorot prerabotuva~ka industrija okolu 11%, vo sektorot soobra}aj, skladirawe i vrski 8,5%, u~estvoto na dejnostite vo vrska so nedvi`en imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti iznesuva 6,9%, vo sektorot hoteli i restorani 5,9%, potoa vo drugi uslu`ni aktivnosti 5,8 %, vo sektorot grade`ni{tvo isto strukturno u~estvo od 5,8% itn.
Vo strukturata na aktivnite delovni subjekti, spored brojot na vraboteni dominiraat (u~estvo od 78,5%) firmi vo koi se vraboteni od 1 do 9 lica. Postojniot prostoren raspored (razmestenost) na delovnite subjekti e izrazito neramnomeren, vo smisla na polarizacija pome|u podra~jata na gradovite i ruralnite op{tini. Od vkupno evidentiranite delovni subjekti vo Republika Makedonija, nad 90% se locirani vo op{tinite so sedi{te vo gradovite.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 28
U{te pogolema e prostornata neramnomernost prisutna vo razmestenosta na kapacitetite od prerabotuva~kata industrija. Nad 93% od ovie kapaciteti se koncentrirani vo podra~jeto na op{tinite so sedi{te vo gradovite, prete`no vo rabotnite zoni definirani so generalnite urbanisti~ki planovi. Golemite industriski zoni voglavno se del od urbaniot opfat na gradskite naselbi, koi {to so {ireweto na izgradbata, osobeno vo pogolemite urbani centri, ostanale vtkaeni vo gradskoto tkivo. Vo pogolem broj industriski kapaciteti zastapeni se dejnostite so dolgogodi{na tradicija (prehranbena, tekstilna, hemiska, drvna, grade`ni materijali, metaloprerabotuva~ka i dr.).
Vo odnos na realizacijata na postavkite za prostorna razmestenost na ekonomskite subjekti ostanuva konstatacijata za visokata koncentracija na proizvodni kapaciteti na podra~jata na gradovite (Skopje, Bitola, Ohrid, Prilep, Tetovo, Gostivar, Kumanovo, Strumica, Veles i dr.), dodeka na drugite podra~ja sostojbata i ponatamu e mnogu nepovolna. Vo pogolemiot broj edinici na lokalna samouprava so ruralni karakteristiki, ekojnomijata se potpira isklu~ivo na zemjodelstvoto. Vo golem broj ruralni naselbi se u{te nema izraboteni urbanisti~ki planovi koi {to se preduslov za sozdavawe prostorni uslovi za locirawe proizvodni kapaciteti i drugi komplementarni dejnosti so koi se pottikuva ekonomskiot i sevkupen razvoj kako na lokalno taka i na nacionalno nivo.
Osnova za disperzija na ekonomskite dejnosti spored opredelbite na Prostorniot plan na Republika Makedonija za ramnomeren razvoj na prostorot na Dr`avata e sozdavawe prostorni uslovi za nivno locirawe i gradba. Izrabotkata na planskata urbanisti~ka dokumentacija e osnova za formirawe na prostori so ekonomska namena vo samite naselbi, so {to se ovozmo`uva otpo~nuvawe na investicii za komunalno opremuvawe i soobra}ajna povrzanost so potesnoto i po{irokoto okru`uvawe. Istotaka so usvoenata urbanisti~ka dokumentacija za stopanski kompleksi von naseleni mesta se sozdava mre`a na disperzirani mali rabotni sredi{ta koi {to pozitivno }e vlijaat na demografskiot, urbaniot i ekonomski razvoj na op{tinite i vkupno na ramnomerniot razvojot na Republikata.
Vo uslovi na proces na decentralizacija, edinicite na lokalnata samouprava, prevzemaat aktivnosti za obezbeduvawe adekvaten prostor za locirawe na proizvodni i uslu`ni kapaciteti. Soglasno nivnite nadle`nosti vo oblasta na urbanizmot, prevzemaat merki za izmena i dopolna na va`e~kata dokumentacija ili za obezbeduvawe prostor za proizvodna i uslu`na namena preku izrabotka na nova planska urbanisti~ka dokumentacija za koja e potreben odreden vremenski period opredelen so procedurata za usvojuvawe i donesuvawe na urbanisti~ite planovi.
Vo tekot na 2010 godina bea prevzemeni zna~ajni aktivnosti za izmeni i dopolnuvawa i za izrabotka na novi prostorni i urbanisti~ki planovi so koi se obezbeduva prostor za locirawe na novi proizvodni i uslu`ni kapaciteti vo op{tinite.
Spored dostavenite informativni listovi od izve{tajnite edinici, vo tekot na 2010 god. doneseni se urbanisti~ki planovi so koi se obezbeduva prostor za stopanska namena vo dolunavedenite edinici na lokalnata samouprava:
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 29
Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena urbanisti~ka dokumentacija vo 2010 godina
1. \or~e Petrov
industriska zona 1) UPVNM Volkovo-Klu~ka Stopanski dvor, P=137 ha;
2. Kisela Voda industriska zona 2) OHIS P=90 ha; zona za malo stopanstvo 3) Zona za malo stopanstvo, P=6,80 ha; stopanski kompleks 4) Stopanski kompleks, P=90 ha;
3. Bel~i{ta industriska zona 5) Lokalitet [iroki razori, s. Orovnik, P=26,6 ha
4. Brvenica stopanski kompleks 6) Urbanisti~li plan von naseleno mesto, s. Tenovo;
5. Vrap~i{te industriska zona 7) von naseleno mesto s. Vrap~i{te, P=81,73 ha; 8) von naseleno mesto s. Negotino, P=159 ha; 9) von naseleno mesto s. Gradec, P=81,73 ha; servisna zona 10) von naseleno mesto s. Negotino, P=12 ha; 11) vo naseleno mesto, s. Gradec, P=30 ha; stopanski kompleks 12) von naseleno mesto, s. Gradec, P=78 ha; 13) von naseleno mesto, s. Zubovce, P=1,85 ha; 14) LUPD za otkupna stanica za zemjodelski proizvodi KO
Negotino; 15) LUPD za deloven objekt, KO Vrap~i{te; 16) LUPD za deloven objekt, Guda-kom-Gostivar, KO Galate, m.v.
Dolno Lo`ane; 6. Bitola
industriska zona 17) UPVNM "Ju`na industriska zona @abeni" (izmeni i
7. Vinica zona za malo stopanstvo 19) Planirana povr{ina so DUP vo naseleno mesto P=39 ha; 20) Planirana povr{ina so LUPD vo naseleno mesto P=1,6 ha; 21) Planirana povr{ina so UPVNM, P=0,18 ha;
8. Demir Kapija zona za malo stopanstvo 22) LUPD za otkupen distributiven centarza zemjodelski
proizvodi, m.v. [i~ka reka, KO Kore{nica, P=3,83 ha; 9. Drugovo
TIRZ
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 30
23) DUPD za TIRZ Ki~evo-opfat 1, lokalitet KO Srbjani, P=29,6ha;
10. Zrnovci stopanski kompleks 24) Lozarstvo i vinarska vizba, P=0,72 ha; 25) LUPD za izgradba na otvoren bazen i sportski tereni, KO
Zrnovci; 11. Ilinden
industriska zona 26) Industriska zona, P=59,03 ha; 27) Stopanski kompleks von naseleno mesto, OKTA-Rafinerija na
nafta, P=0,018 ha, Instalacija za tretirawe na kiseli vodi; 12. Karbinci
zona za malo stopanstvo 28) Von naseleno mesto Tarinci, P=14,03 ha;
13. Ko~ani stopanski kompleks 29) UP von nasleno mesto za stopanski kompleks za otkup, primarna
i finalna obrabotka na zemjodelski proizvodi, P=25,03 ha; 14. Lipkovo
industriska zona 30) Industriska zona, P=0,3 ha;
15. Lozovo zona za malo stopanstvo 31) Malo stopanstvo, P=48,83 ha; servisna zona 32) Servisna zona, P=4,1 ha;
16. Makedonski Brod industriska zona 33) DUP, P=2,4 ha;
17. Novo selo industriska zona 34) Stopansko industriska zona (lesna prerabotuva~ka industrija),
s. Borisovo-Blok-1, P=40 ha; 18. Novaci
industriska zona 35) Rudni~ki krug PK "Brod Gneotino", P=7,5 ha, vraboteni 780
19. Prilep stopanski kompleks 36) Sobiren centar za mleko, Prilep P=730,42 ha; 37) Izlo`ben proda`en salon za avtomobili i servisi, m.v. Merito,
P=0,3064 ha; 20. Rankovce
TIRZ 38) TIRZ s. Petralica i s. Psa~a, P=40 ha;
21. Struga TIRZ 39) TIRZ "Struga", P=30 ha;
22. Strumica industriska zona 40) UPVNM P=2,2 ha;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 31
23. Centar @upa zona za malo stopanstvo 41) Pa{ini korii, KO Balanci, P=4,3 ha; 42) KO Dolno Melni~ani, P=4,6 ha;
24. ^e{inovo-Oble{evo industriska zona 43) Industriska zona (lesna i nezagaduva~ka industrija) P=2,51 ha; 44) LUPD za s. ^e{inovo, del od blok 5-za grade`na parcela 5.01;
25. [tip servisna zona 45) Servisna zona vo Industriska zona "Sever" P=16,93 ha.
So izrabotkata i usvojuvaweto na planskata urbanisti~ka dokumentacija
se otvora proces za nadminuvawe na postojnata neramnote`a vo razmestenosta na ekonomskite dejnosti i materijalnite fondovi, koi se osnova na vkupniot razvoj.
So Prostorniot plan na Republika Makedonija i so usvoenite urbanisti~ki planovi i proekti se sozdavaat uslovi za razmestuvawe na proizvodnite i uslu`ni kapaciteti spored modelot na koncentrirana disperzija vo prostorot preku:
‡ ureduvawe na proizvodnite i uslu`ni zoni vo urbanite prostori, ‡ osnovawe na novi ekonomski zoni izdvoeni od grade`noto podra~je na
naselbite i nivno komunalno opremuvawe i ‡ planski pristap vo utvrduvawe na lokaliteti za izgradba na
poedine~ni ekonomski kompleksi nadvor od naselbite. Koncepcijata na prostornata razmestenost na proizvodnite i uslu`ni
kapaciteti na lokalno nivo se temeli na opredelbata za vramnote`uvawe na razvojot so vospostavuvawe na mre`a na disperzirani mali i raznovidni proizvodni i uslu`ni objekti i ponatamo{no ureduvawe na ve}e formiranite golemi i slo`eni ekonomski celini zna~ajni za lokalnata i nacionalna ekonomija.
Soglasno koncepcijata utvrdena so "Prostorniot plan na Republika Makedonija", ostanuva opredelbata lociraweto na novite proizvodni kapaciteti i malite i sredni pretprijatija prioritetno da se naso~uva vo zonite definirani so postojnite urbanisti~ki planovi so cel podobro iskoristuvawe na postojnite industriski i uslu`ni zoni nameneti za ovie dejnosti vo soglasnost so planskite urbanisti~ki re{enija za racionalno i celosno iskoristuvawe na prostorot i infrastrukturata i spre~uvawe neobjektivno zavzemawe na novi povr{ini na zemji{te.
So ogled na toa {to zemji{teto pretstavuva kapitalen ekonomski resurs, negovata objektivna valorizacija pri koristeweto i upravuvaweto treba da se temeli na primena na ekonomskite kriteriumi. Vo procesot na planirawe i ostvaruvawe na urbanisti~kite planski re{enija, zemji{nata renta treba da bide osnoven instrument za racionalno koristewe na grade`noto zemji{te i za kontrolirana upotreba na zemjodelskoto zemji{te za grade`ni celi. No vo doma{nata praksa, kriteriumite za realen nadomest na grade`no zemji{te seu{te ne se adekvatno razraboteni i pazarno verifikuvani {to ovozmo`uva nepravedno prisvojuvawe na zemji{nata renta. Za nadminuvawe na ovaa sostojba neophodno e kreirawe na aktivna zemji{na politika na lokalno i regionalno
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 32
nivo vo koja zemji{nata renta }e ovozmo`i ekonomska racionalnost vo koristeweto kako na grade`noto taka i na zemjodelskoto zemji{te.
Promeni vo prostorot
Vo tekot na 2010 godina, spored podatocite dostaveni od izve{tajnite
edinici, evidentirani se novo-izgradeni objekti ili objekti koi se vo gradba so proizvodna i uslu`na namena, vo slednite op{tini:
1. Aerodrom
industriski objekt 3) "Alkaloid" AD Programa Bilka na ul. III Makedonska brigada bb 4) "Rade Kon~ar" 5) "Javor Komerc" 6) "Vivaks" 7) "@ito Luks" trgovski centar
8) TC planiran vo DUP za lokalitet Jane Sandanski UE V so povr{ina na grade`na parcela 5510 m2;
2. Ara~inovo sto~arska farma
9) @ivinarska farma, s. Mojanci P=0,5ha 3. Gazi Baba
drug deloven objekt 10) Deloven objekt, nas. Hipodrom, P=600 m2; 11) Deloven objekt, IIZ, KO Maxari, P=660 m2; 12) Deloven objekt, IIZ, KO Maxari, P=182 m2; 13) Deloven objekt, IIZ nas Avtokomanda, P=126 m2; 14) Preto~uvali{te za mazut, nas. Keramidnica, P=600 m2; 15) Deloven objekt, nas. ^ento, P=127 m2; 16) Deloven objekt, s. Inxikovo, P=260 m2; 17) Deloven objekt, s. Stajkovci, P=80 m2; 18) Deloven objekt, s. Singeli}, P=200 m2;
4. Saraj energetski objekt
19) HEC "Sv. Petka" 5. Bel~i{ta
industriski objekt 20) Proizvodna hala, KO Orovnik;
drug deloven objekt 21) Trgovsko-deloven kompleks, KO Orovnik;
turisti~ko-ugostitelski objekt 22) Hotelski kompleks, KO Gorenci;
6. Vasilevo industriski objekt
23) Industriski objekt, s. Grada{orci; 24) Otkup i prerabotka na zemjodelski proizvodi, P=1440 m2; 25) Otkup i prerabotka na zemjodelski proizvodi, P=1920 m2; 26) Objekt za konfekcionirawe na hartija, P=577 m2;
drug deloven objekt 27) Salon za mebel, P=2200 m2;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 33
28) Magacin i diskonti, P=1200 m2; 29) Magacin i diskonti, P=1200 m2; 30) Diskonten i distributiven centar, P=2660 m2;
7. Veles drug deloven objekt
31) Deloven objekt, Veles, P=210m2; 32) Benzinska stanica Crna Reka, P=230 m2; 33) Benzinska pumpa, dogradba, "Ba{ino gas", s. Ba{ino, P=30 m2; 34) "POLIMAK"-magacinski prostor, P=300 m2; 35) DANS EKSPRES-avtomehani~arska rabotilnica, Veles, P=258
38) Vinica, m.v. "Gorica-Elbior". kotlara, P=13 m2; drug deloven object
39) Vinica, m.v. Slanec-ROTO-M, deloven objekt i administracija P=195 m2, vraboteni 5;
9. Vrap~i{te industriski objekt
40) Stopanski objekt, prerabotka na meso i mesni proizvodi, s. Zubovce, P=2103 m2;
drug deloven objekt 41) Magacin, s. Vrap~i{te, P=6580 m2; 42) Magacin, s. Vrap~i{te, P=2480 m2; 43) Magacin, s. Negotino, P=7036 m2; 44) Deloven objekt-proizvodstvo na pekarski proizvodi, s. Zubovce,
P=580 m2; 45) Deloven objekt, servisni rabotilnici so magacini, s. Zubovce,
P=735 m2; 46) Deloven objekt, proda`no izlo`ben salon za name{taj, s.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 34
industriski objekt 52) Industriski objekt (tekstil i konfekcija), s. Siri~ino, P=300
m2; 15. Kavadarci
industriski objekt 53) Postrojka za proizvodstvo na gasen kislorod VSA vo kompleks
FENI na DPT "SOL SEE"-DOO Skopje; 54) Servis za vozila vo Industriska zona; 55) Avtolakerski servis za motorni vozila vo Industriska zona; 56) Objekti na IGM vo Industriska zona
- Servis za informatika i kompjuteri; - Servis za informatika i kompjuteri; - Magacinski prostor; - Kotlara, trafostanica i gara`i na IGM; - Labaratorija na IGM; - Gara`i i magacinski prostor;
57) Stanica za Tehni~ki pregled vo Industriska zona; turisti~ko-ugostitelski objekt
58) Ku}a za odmor vo s. Radwa; 59) Ku}a za odmor "SKI-Centar"-Ko`uv;
16. Kratovo industriski objekt
60) Industriski objekt P=230,6 m2, @eleznica; drug deloven objekt
61) Objekt deloven prostor P=137 m2; 62) Dogradba na deloven objekt P=26,23m2.
17. Krivoga{tani drug deloven objekt
63) Objekt za trgovija, s. Krivoga{tani, P=1700 m2; 18. Makedonski Brod
drug deloven objekt 84) Strumica, P=1560m2 85) Strumica, P=120 m2 86) Strumica, P=400 m2 87) Murtino, P=101 m2
27. ^a{ka industriski objekt
88) Proizvoden pogon i magacin za bademi, m.v. Zabel, s. Izvor, P=132,4 m2.
Navedenite promeni vo prostorot uka`uvaat na zalo`bite na edinicite
na lokalnata samouprava kako nositeli na ekonomskiot razvoj za svoite podra~ja, vo uslovi na pazarna ekonomija i proces na decentralizacija, svoite politiki da gi efektuiraat preku izrabotka i usvojuvawe na urbanisti~ka dokumentacija so koja se sozdavaat prostorni-lokaciski uslovi za gradba i otvarawe na novi proizvodni i uslu`ni objekti so cel zgolemuvawe na brojot na vrabotenata rabotna sila i pottiknuvawe na razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija.
Ovie promeni ja potvrduvaat opredelbata utvrdena so Prostorniot plan na Republika Makedonija za disperzija na ekonomskite dejnosti i vo prostorite kade do sega ne bile sozdadeni uslovi za razvoj na drugi dejnosti osven zemjodelskite aktivnosti.
Spored godi{nite izve{tai dobieni od edinicite na lokalnata samouprava za 2010 godina evidentirani se promeni vo prostorot vo vkupno 27 op{tini. Najgolem broj od novoizgradenite objekti se od oblasta na delovnite i trgovskite dejnosti, potoa sledat proizvodnite dejnosti. Objektite koi se vo gradba ili se ve}e izgradeni od oblasta na turizmot i ugostitelstvoto se evidentirani vo op{tinite: Debarca, Zrnovci, Kavadarci, Makedonski Brod, Novo Selo.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 36
3.2. Koristewe i za{tita na prirodnite resursi
3.2.1. Zemjodelsko zemji{te
Za~uvuvaweto, za{titata i racionalnoto koristewe na zemjodelskoto zemji{te e osnovna planska opredelba i glaven preduslov za efikasno ostvaruvawe na proizvodnite i drugite funkcii na zemjodelstvoto. Konfliktnite situacii koi proizleguvaat od razvojot na drugite stopanski i op{testveni aktivnosti se re{avaat vrz osnova na kriteriumi za globalna op{testveno-ekonomska racionalnost i opravdanost. Spored opredelbite na Prostorniot plan na R. Makedonija vo oblasta na za{tita i koristewe na zemjodelskoto zemji{te se predviduva spre~uvawe na degradacijata na pedolo{kiot sloj i podobruvawe na negovite proizvodni svojstva, zgolemuvawe na obrabotlivite povr{ini na onie tereni kade postojat soodvetni uslovi, kako i maksimalno mo`no intenzivirawe na zemjodelskoto proizvodstvo koe }e dade soodveten pridones vo strate{kite celi za odr`liv razvoj na vkupnoto stopanstvo i ekonomski prosperitet na Republika Makedonija do 2020 god.
Imaj}i gi predvid kriteriumite za koristewe na zemjodelskoto zemji{te, o~ekuvanite mo`nosti za vlo`uvawe na kapital vo primarnoto proizvodstvo (dolgogodi{ni nasadi i razvoj na sto~arskiot kompleks), kako i trendot na dosega{niot razvoj, se procenuva deka so promenata {to e predlo`ena da se ostvari do 2020 god. }e se ostvari optimalno koristewe na zemjodelskoto zemji{te.
Spored raspolo`ivite podatoci za 2010 godina11, Republika Makedonija raspolaga so 1121000 ha zemjodelsko zemji{te. U~estvoto na obrabotlivite povr{ini (509000) ha {to e 45.4%, pasi{tata (611000 ha) {to e 54,5% i 1000 ha bari, trstici i ribnici ili 0,1% vo vkupnata zemjodelska povr{ina. Ovoj odnos korespondira so zacrtanite planski predviduvawa za 2020 godina so koi soodnosot pome|u obrabotlivite povr{ini i povr{inite pod pasi{ta e predviden na 45,4% nasproti 54,5%.
Vo strukturata na obrabotlivoto zemji{te dominiraat povr{inite pod oranici i bav~i so 415000 ha ili 81,53%, ovo{tarnicite zafakaat povr{ina od 14000 ha ili 2,75%, lozjata 21000 ha ili 4,13% i ostatokot od 59000 ha ili 11,59% od vkupnoto obrabotlivo zemji{te se povr{ini pod livadi. Vo evropski ramki Republikata spa|a vo grupata so sredna obezbedenost na zemjodelsko i obrabotlivo zemji{te, odnosno prose~no po `itel doa|a 0,25 ha obrabotlivo zemji{te ili 0,20 ha oranici.
Spored objavenite podatoci12, zemjodelskoto proizvodstvo vo 2010 godina, vo odnos na 2009 godina, e zgolemeno za 8%. Vkupnoto proizvodstvo na `itni rastenija vo 2010 godina e namaleno vo odnos na 2009 godina (indeks 92), a proizvodstvoto na inustriski rastenija, vo 2010 godina, vo odnos na prethodnata godina, se procenuva deka e zgolemeno za 26%.
Vo oblasta na ovo{tarstvoto, vo 2010 godina, vo odnos na 2009 godina, se procenuva zgolemuvawe na proizvodstvoto za 8%.
Vkupnoto proizvodstvo na grozje vo 2010 godina iznesuva 253372 toni, ili za 84 toni pomalce vo odnos na ostvarenoto proizvodstvo vo 2009 godina. 11 Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 2011 12 Isto
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 37
Vkupnoto proizvodstvo na meso vo 2010 godina e pomalo vo odnos na 2009 godina i toa 23271 toni i 25362 toni od koi govedsko meso ima pomalce za 1225 toni, svinsko meso ima 1 ton poveke od 2009 godina, ov~o meso ima pomalce za 439 toni i `ivina ima pomalce za 83 toni.
Zemjodelstvoto e mo{ne zna~ajna oblast vo stopanstvoto na Republika Makedonija vo koja spored Popisot za zemjodelstvo vo 2007 godina okolu 167992 lica bile anga`irani vo zemjodelskiot sektor od koi 24812 lica so polno rabotno vreme. Vo odredeni ruralni sredini kade {to golem del od zemjodelskite podra~ja e nenaselen, se zabele`uva nedoistig od rabotna sila osobeno kvalifikuvana.
Vo poslednite godini zemjodelskiot sektor se soo~uva so zna~ajni strukturni i pravni reformi osobeno vo procesot na usoglasuvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so evropskoto i vospostavuvawe i zajaknuvawe na institucionalnata struktura vo oblastite koi gi ureduva Zaedni~kata zemjodelska politika. Evropskite integraciski procesi se osnova za zajaknuvawe i sozdavawe na konkurenten zemjodelski sektor soglasno na barawata na Evropskata unija. Vo taa nasoka resornoto ministerstvo vo ovaa oblast (Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo) vovede politiki, merki i mehanizmi za sproveduvawe na razvojnite procesi vo zemjodelskoto proizvodstvo i pazari, zemji{nata politika. Reformskite procesi se temelat na Nacionalnata strategija za zemjodelstvo i ruralen razvoj 2007-2013 godina, usvoena vo 2007 godina. Vo dokumentot e definirana osnovata, nasokite i merkite na politikata za zemjodelstvo i ruralen razvoj, kako i za institucionalen razvoj i obedinuvawe na nacionalnite prioriteti vo ramkite na seopfatnata agenda za integracija vo EU.
So cel da se nadminat postoe~kite problemi Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo prevzema odredeni aktivnosti povrzani so kreirawe na politika vo oblasta na zemjodelstvoto vo ramkite na koi vo tekot na 2010 godina bea opfateni slednite merki i aktivnosti povrzani so:
– Programata za unapreduvawe na ribarstvoto i akvakulturata; – Nacionalnata strategija za lozarstvo i vinarstvo, 2010-2015; – Nacionalnata strategija so Akcionen plan za organsko
zemjodelstvo na RM, 2008-2011; – Aktivnosti za zajaknuvawe na sposobnosta na makedonskoto
zemjodelstvo da bide konkurentno na integriranite regionalni pazari na Evropskata Unija i Jugoisto~na Evropa preku merki za zgolemuvawe na efikasnosta na zemjodelskoto proizvodstvo, prerabotka i marketing;
– Izgradba na soodvetni, efektivni javni i privatni institucii; – Podobruvawe na prihodite po farmi; – Ovozmo`uvawe na potro{uva~ite pristap do bezbedna i zdrava
hrana i – Izgradba na ruralni op{tini sposobni za opstanok preku odr`liv
ruralen razvoj.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 38
3.2.2. [umi i {umsko zemji{te
Opredelbite zacrtani so „Prostorniot plan na Republika Makedonija“ vo oblasta na koristewe na zemji{teto koi se odnesuvaat na osnovnata transformacija na zemji{teto predviduvaat do 2020 god. da se izvr{i prenamena na 96.000 ha zemjodelsko zemji{te, koi denes pretstavuvaat neobraboteni i napu{teni bav~i i oranici od 6, 7 i 8 klasa so relativno izrazena erozija, vo {umsko zemji{te.
So „Prostorniot plan na Republika Makedonija“ do 2020 god. e predvideno povr{inite pod produktivna namena (koristeni od primarniot sektor) da iznesuvaat 2.335.000 ha ili zgolemuvawe vo odnos na sega{nite povr{ini za 94.000 ha (4%). Vo ramkite na produktivnoto koristewe na zemji{teto najgolema povr{ina }e zavzema zemjodelskoto zemji{te so 1.196.000 ha ili 46,5% od vkupnata teritorija na Republika Makedonija, odnosno 51,2% od produktivnite povr{ini, a {umite i {umskoto zemji{te }e zavzemaat 1.140.000 ha ili 48.8% od produktivnoto zemji{te.
Vrz osnova na analizata na dobienite podatoci od Informativniot list za 2010 godina od izve{tajnite edinici za sledewe na realizacijata na Prostorniot plan na Republika Makedonija, vo oblasta na koristewe na zmji{teto, mo`e da se konstatira slednoto:
– Spored podatocite dobieni od izve{tajnite listovi popolneti od strana na edinicite za lokalna samouprava prenamena na neproduktivni povr{ini vo produktivni e realizirana vo op{tina ^a{ka na povr{ina od 1,5 ha i op{tina [tip na povr{ina od 85 ha.
– Po{umuvawe e izvr{eno vo 19 op{tini na vkupna povr{ina od 806.9 ha spored podatocite dostaveni od izve{tajnite edinici navedeni vo slednata Tabela:
Tabela 2. Po{umeni povr{ini spored izve{tajnite listovi od edinicite na lokalnata samouprava vo 2010 god.
Realizirano po{umuvawe vo {uma i von {uma spored izve{tajnite listovi od edinicite za lokalna samouprava vo 2010 god.
Red. br. Op{tina Realizirano po{umuvawe po lokaliteti Povr{ina
(ha)
1 Grad Skopje
park {uma Vodno…………...........................13,3ha vo ramkite na Jasen - lokalitet Rudine...15,0ha
28,3
2 Demir Kapija
lokalitet Popot..........................................42,0ha lokalitet Do{nica i Serta.......................35,5ha
77,5
3 Drugovo
selo Br`dani...............................................15,0ha selo Drugovo..................................................3,0ha
18,0
4 \or~e Petrov zasadeni se 400 sadnici vo parkovsko zelenilo niz op{tinata
5 Ilinden 80,06 Karbinci 9,07 Kisela Voda 0,2
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 39
Realizirano po{umuvawe vo {uma i von {uma spored izve{tajnite listovi od edinicite za lokalna samouprava vo 2010 god.
Red. br. Op{tina Realizirano po{umuvawe po lokaliteti Povr{ina
(ha)
8 Kratovo
KO Kratovo m.v. Okmena KP br.3347............2,0ha KO Kratovo m.v. Okmena KP br.2471/1.........8,7ha KO Turalevo m.v. \eren KP br.1431............4,2ha KO Turalevo m.v. Osoj KP br.1943...............4,5ha KO Turalevo m.v. Osoina KP br.1970/3.......1,7ha KO Turalevo m.v. Samar KP br.1817...........1,7ha KO Turalevo m.v. Bela voda KP br.1810.....0,9ha
lokalitet [SE Dobra Voda oddel 30-80/a m.v. Lupi{te-Ben~e.......................................5,5ha
46,0
14 Petrovec 43,0
15 Staro Nagori~ane (Vujevska Karpa) Mlado Nagori~ane 2,0
16 [tip 185,0
17 Veles lokalitet: okolina na ezero Mladost, regionalen pat Veles - Gradsko 30,0
18 Vrap~i{te 8,019 @elino 1,0
Vkupno: 806,9
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 40
Podatocite dobieni od JP Makedonski {umi i od Dr`avniot zavod za statistika za sostojbata vo {umarstvoto vo 2010 se slednite:
Tabela 3. Po{umeni povr{ini spored izve{tajnite listovi od JP Makedonski {umi vo 2010 god.
Realizirano po{umuvawe vo {uma i von {uma
Red. br.
Vid na {uma Povr{ina (ha)
1 vo {uma 468,50
2 von
{uma 3.576,00Vkupno: 4.044,50
Tabela 4. Realizirano po{umuvawe po vidovi drvja spored izve{tajnite listovi od JP Makedonski {umi vo 2010 god.
Realizirano po{umuvawe po vidovi drvja Red. br. Vid na {uma Povr{ina (ha)
1 iglolisni 2.831,152 listopadni 1.213,35
Vkupno: 4.044,50
Tabela 5. Po{umeni povr{ini spored Statisti~kiot pregled za 2010 god. od Dr`aven zavod za statistika
Realizirano po{umuvawe vo {uma i von {uma
Red. br.
Vid na {uma Povr{ina (ha)
1 vo {uma 1.458,00
2 von
{uma 1.511,00Vkupno: 2.969,00
Prostorniot plan na Republika Makedonija predviduva deka
po{umuvaweto vo {uma i von {uma do 2020 godina treba vo prosek godi{no da iznesuva 6.522 ha. Vo 2010 godina izvr{eno e po{umuvawe na 806.9ha (spored podatocite od op{tinite), {to pretstavuva 12.3% od godi{niot prosek predviden so Prostorniot plan na Republika Makedonija, dodeka spored podatocite dobieni od JP Makedonski {umi, vo 2010 e izvr{eno po{umuvawe na 4.044,5ha {to pretstavuva 62% od godi{niot prosek za po{umuvawe predviden so Prostorniot plan na RM. Spored podatocite dobieni od Dr`avniot zavod za statistika izvr{eno e po{umuvawe na povr{ina od 2.969ha odnosno 45% od prose~noto godi{no po{umuvawe predvideno so Prostorniot plan na RM.
Vo pogled na proekciite za vkupna povr{ina pod {umi Prostorniot plan na RM predviduva deka do 2010 god. vkupnata povr{ina pod {umi }e iznesuva 976.440 ha, a do 2020 god. vkupnata povr{ina }e iznesuva 1.039.560 ha. Spored Dr`avniot zavod za statistika vkupnata povr{ina pod {umi vo 2010 iznesuva 960.431 ha i e za 1.7% pomalku od proekciite za 2010 god. predvideni so Prostorniot plan na RM.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 41
Tabela 6. Povr{ina pod {umi spored Statisti~kiot pregled za 2010 god. od Dr`aven zavod za statistika
Vkupna povr{ina pod {uma na nivo na R.Makedonija
Godina Povr{ina (ha) 2010 960.431,00
Tabela 7. Planirana povr{ina pod {umi spored Prostorniot plan na R.Makedonija
Vkupna povr{ina pod {uma na nivo na R. Makedonija
Godina Povr{ina (ha) 2010 976.440,002020 1.039.560,00
Proekciite koi gi dava Prostorniot plan na R. Makedonija vo odnos na
godi{nata se~a na {umite predviduvaat deka do 2010 godi{na vkupnata ise~ena drvna masa treba da iznesuva 1.419.000m³/god., a do 2020god. 1.650.00m³/god. Spored Statisti~kiot pregled za 2010 god. od Dr`avniot zavod za statistika, ise~enata bruto-drvna masa za 2010 iznesuva 871.130m³ .
Tabela 8. Ise~ena bruto-drvna masa vo {uma i von {uma spored Statisti~kiot pregled za 2010 god. od Dr`aven zavod za statistika
Ise~ena bruto-drvna masa vo {uma i von {uma vo 2010
Red. br. Vid na drvo (m³)
1 Tehni~ko drvo 123.107,00
2 Ogrevno drvo 675.273,00
3 Otpadok 72.750,00Vkupno: 871.130,00
Vo pogled na proizvodstvoto na {umski sortimenti vo dr`avnite {umi za
2010 god. podatocite se dadeni vo slednata Tabela:
Tabela 9. Proizvodi vo {umarstvoto vo dr`avnite {umi spored Statisti~kiot pregled za 2010 god. od Dr`aven zavod za statistika
Proizvodi vo {umarstvoto vo dr`avni {umi , 2010
god. Red. br. Vid na drvo (m³)
1 Grubo obraboteno drvo 630.837,00 2 Trupci od iglolisni 21.837,00 3 Rudni~ko drvo od iglolisni 13.906,00
4 Drugo dolgo drvo od iglolisni 3.584,00
5 Prostorno drvo od iglolisni 1.963,00 6 Ogrevno drvo od iglolisni 59.970,00 7 Trupci od listopadni 689,00 8 Rudni~ko drvo od listopadni 441,00 9 Drugo dolgo drvo od 122,00
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 42
listopadni
10 Prostorno drvo od listopadni 2.251,00
11 Ogrevno drvo od listopadni 523.570,00
12 Drugo grubo obraboteno drvo, cepenici, drveni motki i kolci
2.504,00
3.2.3. Mineralni resursi
Rudnoto bogatstvo na Republika Makedonija e raznovidno, no so relativno mali istra`eni rezervi. Registrirani se metali~ni, nemetali~ni i energetski mineralni surovini, ~ii le`i{ta se eksploatiraat, a najgolem broj od niv se nedoistra`eni.
Metali~nite mineralni surovini se {iroko rasprostraneti. Najbogati i najkvalitetni se olovo-cinkovite rudi zastapeni vo Isto~na Makedonija, kade se vr{i i nivnata eksploatacija vo postojnite rudnici Zletovo, Sasa i Toranica. Rudite na crnite metali (`elezo, hrom, mangan) naj~esto sodr`at nizok procent na metal ili se iscrpeni rudnite rezervi.
Raznovidniot geolo{ki sostav i geolo{ko-tektonskata evolucija na terenite na Republika Makedonija ovozmo`ile da se sozdadat golem broj na le`i{ta, nao|ali{ta i pojavi na razli~ni nemetalni mineralni surovini od koi, od ekonomski aspekt, najperspektivni se: karbonatnite surovini (mermer, travertin, varovnici, dolomiti, magnezit, laporci), siliciskite tvorbi (kvarc, kvarcit, kvarcen pesok, opalit, perlit, tufovi), feltspatite (natriski, kaliski), gipsot, arhitektonsko-grade`niot kamen (granit, gnajs), bazaltot, dijabazot i drugi.
Energetskite mineralni potencijali na Republikata se skromni, kako po struktura, taka i po raspolo`ivite rezervi. Jaglenot vo vid na lignit e najgolemoto energetsko mineralno bogatstvo rasprostraneto vo: Pelagoniskiot, Berovsko-Del~evskiot, Resenskiot, Stru{kiot, Skopskiot i Ki~evskiot sedimenten basen.
Reonizacija na rudnite nao|ali{ta
Respektiraj}i go geolo{kiot sostav, tektonskiot sklop, procesite na sedimentacija i magmatska mobilnost kako osnovni prirodni predispozicii vo sozdavaweto na rudnite le`i{ta, nao|ali{ta i rudni pojavi, na teritorijata na Republikata se izdvoeni {est osnovni rudni reoni:
1. Zapadnomakedonskiot masiv - prostorot zapadno od linijata Radu{a-Skopje-Solunska Glava-Bitola do dr`avnata granica so Albanija.
2. Pelagonidite - sredi{niot del na teritorijata na Republikata pome|u s. @ivojno i rudnikot Al{ar (vo neposredna blizina na makedonsko-gr~kata granica na jug, pa kon SSZ do linijata s. Dra~evica - s. Vra`ale na okolu 10 km ju`no od Skopje).
3. Vardarskata zona - vo pravecot SSZ-JJI, od linijata Radu{a -s.Tabanovce na severnata dr`avna granica, kon JJI po linijata rudnik Al{ar - s. Nikoli} kaj Dojranskoto Ezero, go zazema sredi{niot del na dr`avata.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 43
4. Kratovsko-zletovskata vulkanska oblast - severoisto~niot del od dr`avnata teritorija so prostor pome|u ju`nite padini na planinata Kozjak - Kumanovskoto i Ko~anskoto Pole na jugoistok.
5. Srpsko-makedonskiot masiv - isto~niot del od teritorijata na Republikata, isto~no od linijata s. ^etirce (vo blizina na severnata granica) - Pantelej (Ko~ansko) - Oreovica (Radovi{ko) - Strumica - s. Nikoli} - do isto~nata granica kon Bugarija, vo jugo - isto~niot del so Grcija.
6. Kenozojskite sedimentni baseni se najmladite ezerski, a verojatno i marinski sedimentacioni baseni, so razli~na kenozojska starost i razli~na litolo{ka i geotektonska gradba (polo{kiot, skopskiot, kuma-novskiot, slavi{kiot, ov~epolskiot, del~evsko-peh~evskiot, strumi~kiot, tikve{kiot, pelagoniskiot, resenski-ot, debarskiot i stru{kiot).
Iskoristuvaweto na mineralnite surovini na prostorot na Republika Makedonija se ostvaruva vrz osnova na nadle`nostite na Ministerstvoto za ekonomija vo domenot na izrabotka i realizacija na godi{nite programi za osnovni geolo{ki istra`uvawa, detalni geolo{ki istra`uvawa na energetski mineralni surovini, razvoj na geolo{kiot informaciskio sistem i dodeluvaweto na koncesii detalni geolo{ki istra`uvawa na mineralni surovini. Vo tekot na 2010 godina Ministerstvoto za ekonomija prodol`i so implementacijata na "Strategijata za geolo{ki istra`uvawa, odr`livo iskoristuvawe i eksploatacija na mineralni surovini vo periodot od 2008 do 2010 godina"13 so koja se ovozmo`i planirawe vo istra`uvawata i eksploatacijata na mineralni surovini, so odr`livo zgolemuvawe na dozvolite za eksploatacija na mineralni surovini i ovozmo`uvawe zgolemen priliv na sredstva od naplata na koncesiskiot nadomest.
Vo 2010 godina Ministerstvoto za Ekonomija napravi i izdade: • Napraveni se zameni na licenci i toa za izrabotka na rudarski proekti -
17, za izrabotka na geolo{ka dokumentacija - 6 i za izveduvawe na rudarski raboti - 4.
• Izdadeni se ovlastuvawa za izrabotka na rudarski proekti na 8 firmi i ovlastuvawa za izrabotka na geolo{ka dokumentacija na 4 firmi.
Zakonska regulativa • Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot za mineralni surovini
objaven vo ("Slu`ben vesnik na RM" br. 6/10). Celta na donesuvaweto na ovoj zakon e doprecizirawe na odredbite vo nasoka na sozdavawe na uslovi za ureduvawe na oddelni pra{awa od oblasta na mineralnite surovini i podobruvawe na tekstot na istiot. Davawe mo`nost za usoglasuvawe na dogovorite, dozvolite za eksploatacija kako i prolongirawe na rokot za onie korisnici koj dosega ne go regulirale pravoto so koncesija za eksploatacija na vodite. Klasifikacija na kaznite t.e. rangirawe na kaznite na tri nivoa kako i voveduvawe na merka edukacija na storitelite na prekr{ocite.
Podzakonski akti • Tarifnik za utvrduvawe na visinata na nadomestocite za izdavawe na
dozvoli i koncesii za vr{ewe detalni geolo{ki istra`uvawa i koncesii za eksploatacija na mineralni surovini objaven vo ("Slu`ben
13 Izve{taj za 2010 godina-Aktivnosti koi gi realizira{e Ministerstvoto za ekonomija
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 44
vesnik na RM" br.94/10). So ovoj tarifnik procentot kaj metali~nite mineralni surovini od 1% se zgolemuva na 1,5%.
• Tarifnik za utvrduvawe na visinata na nadomestocite za izdavawe na dozvoli i koncesii za vr{ewe detalni geolo{ki istra`uvawa i koncesii za eksploatacija na mineralni surovini objaven vo ("Slu`ben vesnik na RM" br.60/10). So ovoj tarifnik procentot kaj metali~nite mineralni surovini od 1,5% se zgolemuva na 2%.
• Pravilnik za na~inot na vodewe evidencija na proizvedeni koli~ini na mineralni surovini objaven vo ("Slu`ben vesnik na RM" br. 25/10). So pravilnikot se utvrduva na~inot na vodewe evidencija na proizvedenite koli~ini na mineralni surovini od strana na koncesionerite.
Strate{ki dokumenti Implementacija na Strategijata za geolo{ki istra`uvawa, odr`livo
iskoristuvawe i eksploatacija na mineralni surovini (2008-2012) po nejzinoto usvojuvawe od strana na Vladata na Republika Makedonija. So implementacija na Strategijata na sreden rok }e se ovozmo`i planirawe vo istra`uvawata i eksploatacijata na mineralni surovini, so odr`livo iskoristuvawe na mineralnite surovini.
Vrz osnova na popolnetiot informativen list dostaven od strana na edinicite na lokalna samouprava i od Ministerstvoto za ekonomija, vo tekot na 2010 godina izdadeni se dozvoli za geolo{ki istra`uvawa, izdadeni se koncesii za iskoristuvawe, odnosno se ostvaruva{e eksploatacija na mineralni surovini vo slednite op{tini:
Tabela 10. Geolo{ki istra`uvawa i eksploatacija na mineralni surovini po op{tini (vo ha)
R.br. Ministerstvo za ekonomija-po op{tini ha R.br. Op{tina ha
Podatocite koi{to se dobieni od edinicite za lokalna samouprava se odnesuvaat samo na povr{inite, bidej}i vo dostavenite informativni listovi ne be{e naveden vidot na mineralot {to se eksploatira.
Ministerstvoto za Ekonomija dodelilo koncesii za iskoristuvawe na: Varovnik vo op{tina Struga, Podzemna voda vo Kavadarci Kumanovo i Drugovo, termomineralna voda vo Debar i Pesok vo Studeni~ani kako {to e dadeno vo tabelata pogore.
3.2.4. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura
Konceptot na odr`liv razvoj na edna zemja e usloven od nejzinite prirodni resursi i nivnoto racionalno koristewe. Vodata mo`e da se izdvoi kako poseben uslov za razvoj bidejki e nezamenliv resurs bez koj nema opstanok. Kolku vodata vo odreden prostor mo`e da se smeta za resurs zavisi od mo`nosta
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 45
za realizacija na odredeni vodostopanski re{enija. Vodata kako "resurs" ja ima mnogu pomalku od "prisutnite vodi". Vo planovite za koristewe na vodite treba da se ima vo predvid deka potrebite vo idnina samo }e se zgolemuvaat, so {to "prisutnite vodi" kako "resurs" samo }e se namaluvaat.
Za postignuvaweto na maksimalnata za{tita na vodata kako resurs koj ne mo`e da se zameni, razvojot na vodostopanskata infrastruktura treba da se odviva vo pravec na za{titata i koristeweto na vodite preku:
– permanentno istra`uvawe na povr{inskite i podzemnite vodi vo obem {to }e gi definira potencijalnite resursi;
– odreduvawe za{titni zoni na sega{nite i idnite mo`ni izvori{ta (povr{inski vodoteci, podzemni vodi i akumulacii) i odreduvawe na merki za za{tita;
– tretman na vodata kako ekonomska kategorija; – namaluvawe na zagubite na voda i zgolemuvawe na stepenot na
iskoristenost na vodosnabditelnite sistemi preku nivna revitalizacija i modernizacija;
– primena na sovremeni tehnologii vo proizvodnite procesi so cel da se postigne racionalno koristewe na voda;
– izgradba na pre~istitelni stanici za tretman na otpadnite vodi; – izgradba na pre~istitelni stanici za industriski otpadni vodi so
primena na tehnologija koja dava efikasni rezultati; – tro{ocite za za{tita na vodite od zagaduvawe da se smetaat kako
sostaven del na razvojnite planovi vo vodostopanstvoto. Aktivnostite koi se prevzemeni za realizacija na planskite opredelbi
zacrtani so "Prostorniot plan na Republika Makedonija" po op{tini i naseleni mesta vo tekot na 2010 godina prika`ani se vo slednata Tabela:
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 46
Tabela 11. Pregled na promenite nastanati vo oblasta na vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura vo Republikata Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii
1 Skopje
2 Aerodrom
/ - Vo Gorno Lisi~e se gradi fek.. kanalizaciska mre a i prepumpna stanica -Vo Dolno Lisi~e izgraden e kolektor f300-1000 vo dol ina od 1,5 km
/ / / /
3 Butel / / / / / /
4 Gazi Baba
/ -Izgradena e sek. fek. kanalizacija za selata: Inxikovo f250, dol 7,5 km Singeli} f250-400, dol. 4 km Jurumleri f250, dol. 0,175 km
9 Centar - Izgradena e vodovodna mre a vo dol . od 0,314 km
- Izgradena e atmosferska kanal. vo dol . od 2,455 km
/ / / /
10 air / / / / / / 11 [uto Orizari / / / / / /
12 Ara~inovo
-Vo Ara~inovo izgraden e vodosnabditelniot sistem (zapo~nat vo 2004 god. ) -Vo s. Gru{ino vo tek na gradba e vodosn. sistem
/ / / /
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 47
Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii (zapo~nat vo 2009 god.) - Vo s. Orlanci zvo zavr{na faza e izgradbata na rezervoarot.
13 Berovo / / / / / /
14 Bitola
- Izgraden e vod.sistem za s. Ostrec - Izgraden e vod. sistem za s. Bukovo
-Pro{irena e fek. kanalizaciskata mre a vo Bitola vo dol . od 1,09 km. - Izgraden e kolektor vo industriskata zona @abeni , recipient e petti kanal
/ / / /
15 Bogdanci
Izgradeni se kolekktor za Bogdanci so dol ina od 7 km Izgraden e kolektor za selo Stojakovo so dol od 4 km
/ / /
16 Bogoviwe / / / / / / 17 Bosilovo / / / / /
18 Brvenica / -Izgraden e kolektor za s.
elopek, Miletino i Blace so f 400 i dol ina 3,3 km
/ / / /
19 Valandovo / / / / / /
20 Vasilevo -Pro{irena e vod. mre a vo industriska zona vo s. Grado{orci.
/ -Vo faza na izgradba e sistemot za otpadni vodi za Drugovo, za s. G. i D. Dobrenoec.
/ / / /
37 @elino
Podobreno e vodosnabduvaweto na selata Palatica i @elino
1. Izgraden e kolektor f 400 mm od 5,5 km i sekundarna mre a f 200 od 5,6 km za s,. Palatica
/ / / /
38 Zajas / / / / 39 Zelenikovo / / / / /
40 Zrnovci / / / Regulirana e r.
Zrnovka vo dol ina od 0,3 km/
/ /
41 Ilinden / Izgradba na fek.
kanalizacija za s. Kadino / / / /
42 Jegunovce Izgraden e vod. sistem s. Jegunovce - s. Ratae so
/ / / / /
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 49
Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii glaven dovod od 13 km (f250) i 8 km (f110) i sekundarna mre a od 55 km. Voda se zafa}a od bunari vo s. Jegunovce, Tudence i Siri~ino Izgradeni se rezervoari od po 300 m3 za s. Jegunovce i od po 200 m3 za s. Jegunovce, Kopance, Tudence i Siri~ino
43 Kavadarci / Rekonstrukcija na kolektor
f 500so dol ina od 400m / Regulacija na r. Luda
Mara vo gradot 500m.
/ /
44 Karbinci / / / / / / 45 Ki~evo / / / / / /
46 Kon~e
Izgradena sek. mre a za Kon~e vo dol . od 1,2 km. Vo tek na izgrdaba pre~istitelna stanica za 1500 E@.
Izgraden e vodovod za s. Slup~ane -glaven dovod od 4km i sekundarna mre a od 12 km, 2 rezervoari ,
1. Vo gradba e fek. kan za s. Slup~ane (0,7 km) po~nata vo 2008 god.
/ / / /
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 50
Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii 1pumpna stanica i 1 filter stanica
54 Lozovo
Izgraden e vod. sistem za Lozovo so glaven dovod od 2km (f100), sekundarna mre a od 3km. i rezervoar od 150m3. Izvornik e bunar kaj s. \uzumelci.
Vo s. Karatmanovo i s. Dorfulija vo tek e izgradba na fek. kanalizacija
/ / / /
55 Mavrovo i Rostu{a
/ / / / / /
56 M. Kamenica
Izgradena e sekundarna mre a od 4 km i rezervoari za s. Dulica Podobreno e vodosnabduvaweto na del od naselbite vo M.Kamenica so izgradba na sekundarna mre a (5km) i rezervoari (60m3)
/ / / / /
57 M. Brod Izgraden e vod. sistem za s. Vol~e so kapacitet od 1l/sek
/ / / / /
58 Mogila / / / / / /
59 Negotino Izgraden e bunar za vodosnabduvawe na s. D. Disan
Izgraden e del od fekalnata kanalizacija za s. Tremnik
/ / /
60 Novaci Vo s. Novaci izgradena e
fekalna sekundarna mre a 2,85 km
/ / / /
61 Novo Selo Vo faza na izgradba e vodovoden sistem za s. Zubovo so zafa}awe na
Vo Novo Selo vo izgradba e kolektor (2,0km) i sekundarna mre a (3,0 km).
/ / / /
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 51
Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii izvorska voda na m.v. Kladija. Glavniot dovod e vo dol ina od 1,7 km so f 200 i sekundarnata mre a e so dol ina od 5,2 km so f 150 do 200
Recipient e r. Strumica. Vo s. Kole{ino izgradena e fekalna kanalizacija kolektor i sekundarna mre a so pre~istitelna stanica (500 - 700 E@). Recipient e r. Baba so vliv vo r. Vodo~a
62 Oslomej
- Vo faza na gardaba e fek. kanalizaicja vos. Strelci - Garan(proekt od minatata godina
/ / / /
63 Ohrid / / / / / /
64 Petrovec
Vo izgradba e vodos. sistem za s. Sredno Kowari so bunar, dovod, sekundarna mre a i filternica. Rezervoarot od 100 m3 e zavr{en
Vo izgradba e kanalizaciski sistem: kolektor, sekundarna mre a i pre~istitelna stanica (500 E@) za s. Katlanovo. Recipient e r. P~iwa
-Obezbedeno vodosnabduvawe za Probi{tip od HS Zletovica. Izgradena e filternica
/ / / / /
69 Radovi{ / / / / /
70 Rankovce
Vo izgradba se vod. sistem za s. Oto{nica i Radibu{ od izvor vo s. Pakli{ Vo izgradba e vodosn.
/ / / /
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 52
Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii sistem za s. Opila i Qubinci od vodos. sistem na s. Opila
- Izgraden e dovod. so zafat na r. Pena za podobruvawe na vodosnabduvaweto na Tetovo (zapo~nato vo 2009 god.) - Pro{iren e vod. sistem za naseleno mesto Rasadi{te
- Izgraden e fek. kolektor za Tetovo so dol . 6,5 km. i sekundarna mre a vo dol od 1,67 km. - Izgradena e skundarna atmosferska mre a vo Tetovo vo dol ina od 1,099 km.
/ Izgraden e kej na r. Pena vo dol ina od 0,170 km.
/
81 Centar @upa / / / / / / 82 a{ka / / / / / /
83 e{inovo Oble{evo
/ / / / / /
84 u~er Sandevo / / / / / / 85 [tip / / / / / /
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 53
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 54
3.2.5. Energetski izvori i energetska infrastruktura
Potrebite od oddelni vidovi energija vo R.Makedonija kako i mo`nostite za nivno zadovoluvawe so proizvodstvo i od uvoz se utvrduvaat so Energetski bilans na R. Makedonija, koj {to go izgotvuva Ministerstvoto za ekonomija, a go donesuva Vladata na R.Makedonija, po prethodno mislewe od Regulatornata komisija za energetika. So Energetskiot bilans na R.Makedonija, vo 2010 god. vo finalnata potro{uva~kata na energija, najgolemo e u~estvoto na naftenite derivati, a najmalo e u~estvoto na geotermalnata energija. Finalnata potro{uva~ka na energija gi vklu~uva potrebnite koli~ini energija za krajnite potro{uva~i, ne smetaj}i gi koli~inite na goriva (lignit, mazut i priroden gas) {to se koristat za proizvodstvo na elektri~na energija. Soodvetno, vo primarnata energija potrebna za pokrivawe na finalnata potro{uva~ka ne e vklu~ena elektri~nata energija proizvedena vo termoelektranite na jaglen, mazut i priroden gas.
Tabela 12. Finalna potro{uva~ka na energija (vo 1000 TJ) i nejzino u~estvo (vo %) Vidови na energija 1000 TJ % Elektri~na energija 29480 37,05Jaglen 1630 2,05Koks 1896 2,38Nafteni derivati 34509 43,37Priroden gas 3795 4,77Ogrevno drvo 7808 9,81Geotermalna energija 448 0,56Vkupno 79567 100,00
Grafikon 4. Finalna potro{uvaka na energija vo 1000 TJ
05000
10000150002000025000300003500040000
Ele
ktri
~na
ener
gija
Jagl
en
Kok
s
Naf
teni
deri
vati
Pri
rode
nga
s
Ogr
evno
drvo
Geo
term
alna
ener
gija
Vo 2010 godina imame zgolemena finalna potro{uva~ka za 1.05% vo
odnos na 2009 godina {to e rezultat na stabilizirawe na ekonomskata sostojba vo RM.
Finalnata potro{uva~ka se zadovoluva so primarna energija od doma{no proizvodstvo i od uvoz. Doma{noto proizvodstvo u~estvuva so 61% dodeka uvozot so 39%.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 55
Tabela 13. Potro{ena primarna energija (vo 1000 TJ) i nejzino u~estvo (vo %) Vidови na energija 1000 TJ % Elektri~na energija 13301 11,12Jaglen 57727 48,25Koks 1896 1,59Nafteni derivati 34509 28,85Priroden gas 3931 3,29Ogrevno drvo 7808 6,53Geotermalna energija 448 0,37Vkupno 119620 100,00
Grafikon 5. Primarna energija vo 1000 TJ
010000200003000040000500006000070000
Ele
ktri
~na
ener
gija
Jagl
en
Kok
s
Naf
teni
deri
vati
Pri
rode
nga
s
Ogr
evno
drvo
Geo
term
alna
ener
gija
Vo potro{enata primarna energija dominanten e jaglenot i naftenite
derivati so u~estvo od 48,25% odnosno 28,85%. Bilansot na nafteni derivati gi opfa}a uvozot na surova nafta i
nafteni derivati, prerabotkata na surova nafta i potro{uva~kata na nafteni derivati.
Tabela 14. Potro{uva~ka na nafteni derivati vo RM (vo toni) i nivno u~estvo (vo %)
Vid na derivat toni % Motorni benzini 125378 15,86Dizel gorivo 407671 51.58Propan-butan 57270 7.25Mazut 196045 24.81Mlazno gorivo 3946 0,5Vkupno 790310 100,00
Potro{uva~kata na nafteni derivati e namalena za 1,5% vo odnos na
2009 godina. Vo izminatata, kako i vo prethodnite godini, najzastapen derivat vo potro{uva~kata e dizel gorivoto.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 56
Grafikon 6. Potro{uva~ka na nafteni derivati vo toni
Edinstven prerabotuva~ na nafteni derivati vo RM e Rafinerijata
OKTA koja vo 2010 godina proizvede vkupno 900347 toni nafteni derivati. Najgolem del od vkupnoto proizvodstvo vo Rafinerijata se dizel gorivata i mazutot.
Tabela 15. Proizvodstvo na nafteni derivati vo Rafinerija OKTA (vo toni) i nivno u~estvo (vo %) Vid na derivat toni % Motorni benzini 165760 17,13 Dizel gorivo 350050 37,36 Mazut 282378 34,30 Propan-butan 20334 2,65 Mlazno gorivo 13524 1,23 Sopstvena potro{uva~ka 68301 7,32 Vkupno 900347 100,00
Vo 2010 godina najgolem del od nabavkata na nafteni derivati e obezbedeno preku doma{no proizvodstvo od OKTA-Rafinerija i mal del od uvoz.
Vkupnite uvezeni koli~ini na priroden gas vo R.Makedonija vo tekot na 2010 godina iznesuvaat 117,37x106 nm3 {to prestavuva namaluvawe od 13% vo odnos na 2009 godina. Soglasno zakonskata regulativa na RM, postojat dva tipa na potro{uva~i na priroden gas, kvalifikuvani i tarifni potro{uva~i. Vo vkupnata potro{uva~ka na priroden gas, tarifnite potro{uva~i u~estvuvaat so 62,5% dodeka kvalifikuvanite potro{uva~i so 37,5%. Najgolemi potro{uva~i na priroden gas vo 2010 godina se: Toplifikacija-Skopje so 34,1%, Makstil so 18,6% i ELEM so u~estvo od 16% vo vkupna potro{uva~ka.
Od informativniot list, dobien od AD GAMA vo izminatata godina vo gasovodniot sistem evidentirana e gradba na priklu~na delnica kon CNG Kumanovo, a na merno-regulacionite stanici izmereni se slednite koli~ini na priroden gas:
– MRS Fakom-Skopje so 500.000 nm3/h – MRS Vitalija-Skopje so 250.000 nm3/h – MRS Pekara Dime-Skopje so 250.000 nm3/h – MRS Kumanovo Gas so 260.000 nm3/h. – MRS Makinvest-Kriva Palanka so 316.000 nm3/h
Za potrebite na toplifikacija, spored dobienite pra{alnici, vo op{tinata Gazi Baba izgradena e toplotna podstanica.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 57
RM raspolaga so niskokvaliteten jaglen-lignit. Site ostanati vidovi na jaglen (kamen jaglen, koks, su{en lignit) se obezbeduvaat od uvoz. Vkupnata potro{uva~ka na lignit iznesuva 7404 iljadi toni, od koi 99% e namenet za termoelektranite vo Bitola i Oslomej. Od vkupnitata koli~ina na kamen jaglen, najmnogu, 73% e potro{eno vo Feni Industri, a 92% od koksot e za potrebite na tehnoli{kiot proces vo Cementara Titan.
Tabela 16. Potro{uva~ka na lignit, koks i kamen jaglen (vo 103 toni) Lignit Kamen jaglen Koks
Feni Industri 16,7 103,4 1,474 Jugohrom Feroalojs 0,3 36,6 2,864
AD ELEM vo minatata godina gi prodol`i aktivnostite za otvarawe na
rudnikot Brod-Gneotino. Vo 2010 godina vo jaglenikopot Oslomej-Zapad iskopani se 684.000 toni lignit za potrebite na TEC Oslomej.
Potro{uva~kata na ogrevno drvo vo 2010 god. iznesuva 717.000 m3 i e pogolema za 8,6% od potro{uva~kata vo minatata godina.
Potro{uva~kata na geotermalnata energija iznesuva 1.906.000 m3 odnosno 448 TJ. {to prestavuva namaluvawe za 9,8% vo odnos na prethodnata godina.
Vkupnata finalna potro{uva~ka na elektri~na energija iznesuva 8189
GWh i e pogolema za 5% vo odnos na 2009 godina.
Tabela 17. Ostvarena vkupna potro{uva~ka na elektri~na energija (vo GWh)
I. Direkni potro{uva~i-vkupno 1647
Kvalifikuvani potro{uva~i-vkupno 1522
Fini industri 611
Jugohrom Feroalojs 251
Skopski leguri 170
Makstil 212
Mital 38
Titan 84
Rafinerija 58
Bu~im 98
Tarifni potro{uva~i-vkupno 125
Rudnik Suvodol 85
Rudnik Oslomej 20
Makedonski `eleznici 20
II. Distributivni (tarifni) potro{uva~i-vkupno 5264
Potro{uva~i na 10, 20 i 35 kV 883
Doma}instva 3266
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 58
Ostanati potro{uva~i na 0,4 kV 996
Uli~no osvetluvawe 119
III. Zagubi vo mre`ata-vkupno 1278
Distributivni mre`i 1070
Prenosni mre`i 209
Se vkupno 8189 Porast na potro{uva~kata e zabele`an kaj direknite potro{uva~i za 44%,
dodeka distributivnata potro{uva~ka e namalena za 1% vo odnos na prethodnata godina. Zagubite vo distributivnite mre`i se pomali za 6% dodeka vo prenosnata mre`a istite se pogolemi za 21% vo odnos na 2009 godina.
Tabela 18. Ostvarena vkupna potro{uva~ka na elektri~na energija za tarifni potro{uva~i (vo GWh)
I. EVN Makedonija-vkupno 5212
Potro{uva~i 10, 20 i 35 kV 832
Doma}instva 3266
Ostanati potro{uva~i na 0,4 kV 995
Uli~no osvetluvawe 119
II. ELEM-vkupno 52
Potro{uva~i 10, 20 i 35 kV 51
Ostanati potro{uva~i na 0,4 kV 1
III. Ostanati tarifni potro{uva~i-vkupno 125
Rudnik Suvodol 85
Rudnik Oslomej 20
Makedonski `eleznici 20
IV. Vkupno tarifni potro{uva~i 5389 Ostvarenata potro{uva~ka za tarifnite potro{uva~i vo EVN Makedonija
e zgolemena za 1% vo odnos na 2009 godina, dodeka vo ELEM i ostanatite tarifni potro{uva~i istata e pomala za 17%, odnosno za 3% vo odnos na prethodnata godina.
Potrebite od elektri~na energija bea obezbedeni vo najgolem del so doma{no proizvodstvo i del od uvoz.
Tabela 19. Ostvarena vkupno proizvodstvo na elektri~na energija (vo GWh)
I. Vkupno golemi elektrani 6579
1. Vkupno HE 2084
Vkupno Mavrovo 758
Vrutok 656
Vrben 49
Raven 73
Tikve{ 306
Globo~ica 279
[piqe 491
Kozjak 251
2. Vkupno TE 4494
TE Bitola 1 1139
TE Bitola 2 1372
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 59
TE Bitola 3 1350
TE Oslomej 613
TE Istok 21
II. Vkupno mali elektrani 240
ROT Makhidro 185
EVN Makedonija 28
Ostanati mali HE 22
Povlasteni proizvoditeli 5
III. Vkupno doma{no proizvodstvo (I+II) 6819
1. ELEM (reguliran proizvoditel) 6558
2. Nezavisni proizvoditeli 261
IV. Neto uvoz 1370
V. Raspolo`ivo (III+IV) 8189
Izminatata godina be{e mnogu povolna vo odnos na koli~inata na vrne`i, {to se reflektira{e vo zgolemeno proizvodstvo na hidroenergija koja be{e za 90% pogolema od 2009 godina. Kaj malite elektrani ovoj porast iznesuva 43%. Zaradi zgolemenoto proizvodstvo na hidroenergija, registrirano e namaleno proizvodstvo na termoenergija (za 10% vo odnos na 2009 god.). Isto taka i uvozenite koli~ini na elektri~na energija se pomali za 12% vo odnos na prethodnata godina.
Vo 2010 godina prodol`eni se aktivnostite na gradbata na: HEC Sv.Petka, kombiniranata gasna elektrana toplana TE-TO Skopje, podgotvitelni aktivnosti za otvarawe na rudnikot Brod-Gneotino i istra`uva~ki raboti kaj rudnicite za jaglen Mariovo i Popovjani.
Obnovlivi izvori na energija
Edna od dolgoro~nite celi na Vladata na RM vo energetskiot sektor e zgolemenoto iskoristuvawe na obnovlivite energetski izvori vo soglasnost so raspolo`ivite doma{ni resursi, tehnolo{ki razvoj i vkupnata ekonomska politika. Obnovlivite izvori na energija se prestaveni preku: hidroenergijata, solarnata, veternata, geotermalnata energija i biomasata (ogrevnoto drvo). Vkupnata primarna energija dobiena od obnovlivite izvori na energija vo 2010 godina iznesuva 16.622 TJ {to e za 65,4% pove}e od 2009 godina. Vo hidroenergijata osven proizvedenata elektri~na energija od golemite i malite hidroelektrani, vlezena e elektri~nata energija proizvedena od povlastenite proizvoditeli.
Tabela 20. Obnovlivi izvori na energija (vo 1000 TJ)
Vidови na energija 1000 TJHidroenergija 8366Ogrevno drvo 7808Geotermalna energija 448Vkupno 16622
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 60
Grafikon 7. Obnovlivi izvori na energija-struktura vo %
Obnovlivi izvori na energija
50%47%
3%
Hidroenergija
Ogrevno drvo
Geotermalna energija
Lokalnite samoupravi vo golem broj na op{tini pravat napor da
privle~at investicii za gradba na postrojki na obnovlivi izvori na energija, a kade ima mo`nost i uslovi za toa, i samite investiraat vo obnovlivite izvori. Taka, od dobienite informativni listovi evidentirani se obnovlivi izvori na energija na pove}e lokacii, i toa vo op{tinite:
– Ilinden na lokalitetot Trnica solarni paneli za mo`no godi{no proizvodstvo od 64MWh,
– Drugovo dve fotovoltai~ni elektrocentrali (Solar i Ki~evo) so 2x50MWh i mo`no godi{no proizvodstvo 2x74746kWh
– Prilep, vo Staro Lagovo son~eva elektrana so mo}nost od 10kW ELEM prodol`i so aktivnosti za gradba na veterniot park Bogdanci koj
ima instalirana mo}nost od 45MW. Vo 2010 godina izrabotena e DUPD za vetroparkot koj }e zafa}a povr{ina od 28ha, izraboteni se Uslovi za planirawe na prostorot i ocenka na vlijanie vrz `ivotnata sredina.
Mali hidroelektrani vo 2010 godina izgradeni se na pove}e lokacii, i toa:
– MHEC Ohrid 1 so mo}nost od 100kW i mo`no proizvodstvo od 471MWh/god
– MHEC Ohrid 2 so mo}nost od 328kW i mo`no proizvodstvo od 1431MWh/god
– MHEC Ohrid 3 so mo}nost od 224kW i mo`no proizvodstvo od 959MWh/god
– MHEC Belica 1 so mo}nost od 1098kW i mo`no proizvodstvo od 4884MWh/god
– MHEC Belica 2 so mo}nost od 996kW i mo`no proizvodstvo od 4490MWh/god
– MHEC Drugovo so mo}nost od 602kW i mo`no proizvodstvo od 3438MWh/god
– MHEC Brbu{nica so mo}nost od 558kW i mo`no proizvodstvo od 2564MWh/god
– MHEC Kriva Reka 2 so mo}nost od 602kW i mo`no proizvodstvo od 2635MWh/god
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 61
– MHEC Krkqanska Reka so mo}nost od 420kW i mo`no proizvodstvo od 1553MWh/god
Napravena e revizija na idejniot proekt za Faza 3-Objekti za proizvodstvo na elektri~na energija na Hidrosistemot Zletovica, spored koj }e bidat izgradeni vkupno 6 mali hidroelektrani so vkupna instalirana mo}nost od 10MW i mo`no godi{no proizvodstvo od 50GWh, a za {to vo faza e izrabotka na ideen proekt.
Vo Ministerstvoto za ekonomija vo 2010 godina potpi{ani se 35 dogovori za koncesija za izgradba na mali hidroelektrani.
Konektivni i prenosni vodovi
Za potrebite od uvoz na elektri~na energija na Republika Makedonija, no i zaradi stabilnosta i doverlivosta na elektroenergetskiot sistem, od golemo zna~ewe e povrzanosta so elektroenergetskite sistemi na sosednite dr`avi. Vo 2010 godina MEPSO prodol`i so aktivnostite za konektivno povrzuvawe so elektroenergetskiot sistem na Srbija, odnosno 400kV vodot od TS[tip do makedonsko-srpskata granica. Za ovoj objekt zavr{en e Osnovniot proekt za izgradba na pristapnite pati{ta, prifatena e Studijata za ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina, realizirana e komunikacija so Me|unarodniot fond i Svetskata banka za kredit.
Od prenosnata 110kV mre`a na R.Makedonija, prodol`eni se za realizacijata ili zapo~nati se pove}e proekti na 110kV vodovi:
– Skopje1-Tetovo1 za koj izrabotena e tehni~ka dokumentacija i izgotvena e tenderska dokumentacija, prifatena e izrabotenata Studija za ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina, revidirani se Osnovnite proekti za izgradba na dalekuvod i pristapnite pati{ta.
– Bitola3-Bitola4 za koj izrabotena e tenderskata dokumentacija, objaven e tender, izrabotena e DUPD, prifatena e izrabotenata Studija za ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina, zapo~nata e postapka za eksproprijacija na zemji{teto.
– Priklu~ok za HEC Sveta Petka za koj izrabotena e Studija za priklu~ok na HEC Sv.Petka na prenosnata mre`a, dobieno e Re{enie za uslovi za planirawe na prostorot, sklu~en e Dogovor za priklu~uvawe i za izgradba na priklu~ok.
– Skopje1-Kumanovo1 za koj {to izrabotena e tehni~ko-ekonomska analiza, izgotvena e tenderskata dokumentacija.
Distributivna mre`a
Od osobena va`nost za kvalitetno i sigurno napojuvawe so elektri~na energija e nadogradbata na distributivnata mre`a vo R.Makedonija. Od informativnite ;istovi dobieni se podatoci za gradbata na 11 novi trafostanici 10/0,4kV vo RM. EVN Makedonija dostavi podatoci spored koi vo 2010 godina izgradena e 10kV mre`a vo vkupna dol`ina od 30,08km i niskonaponska mre`a vo dol`ina od 3km. Za potrebite na Hidrosistemot Zletovica izgradeni se 10kV dalekuvodi vo vkupna dol`ina od 10,08 km kako i 6 trafostanici 10/0,4kV.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 62
Drugi aktivnosti vo oblasta na energetikata
Ministerstvoto za ekonomija na RM prezentira izve{taj za svoite aktivnosti vo 2010 godina. Od donesenite strate{ki dokumenti, vo oblasta na energetikata usvoeni se:
– Strategija za razvoj na energetikata do 2030 godina – Strategija za iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija – Strategija za energetska efikasnost – Nacionalen plan za energetska efikasnost NAPEE – Petogodi{na programa za realizacija na Strategijata za razvoj na
energetikata. Vo odnos na zakonskata i podzakonskata regulativa, Ministerstvoto za
ekonomija na RM izvr{i Izmena i dopolna na Zakonot za energetika, koj e vo faza na usvojuvawe, a usvoeni se Pravilnik za steknuvawe na status povlasten proizvoditel na el.energija, Pravilnik za na~inot na izdavawe na garancii za potekloto na el.energija proizvedena od visokoefikasni kombinirani postrojki kako i Odluka za celniot procent na energija proizvedena od obnovlivi izvori na energija. Vo faza na donesuvawe e Pravilnikot za kvalitet na te~nite biogoriva.
Vo 2010 godina preku Ministerstvoto za ekonomija potpi{ani se 35 dogovori za koncesija za voda za proizvodstvo na elektri~na energija od mali hidroelektri~ni centrali so vkupna instalirana mo}nost od 21,06MW. Izvr{ena e promocija na investicionite energetski proekti HEC: ^ebren, Gali{te, Bo{kov Most i Vardarska Dolina so vkupno 12 hidroelektrani po te~enieto na r.Vardar.
Vo delot na izgradbata na interkonektivnite vodovi so sosednite EES, prodol`eni se aktivnostite za konekcijata so Albanija i Kosovo. Vo faza na realizacija e Proekt za voveduvawe na energetska efikasnost na grade`nite objekti vo RM, GEF Proekt za odr`iva energija kako i Proekt za gradewe na kapaciteti za sistemi za monitoring, verifikacija i evaluacija na energetski politiki vo Jugoisto~na Evropa.
Vo domenot naenergetikata i energetskata infrastruktura, vo tekot na
2010 godina, bea realizirani odredeni aktivnosti povrzani so "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija 2008-2010 godina"
Spored dobieniot informativen list od gradot Skopje, vo tekot na 2010 godina izgotven e Plan SEAP (Akcionen plan za odr`liv razvoj na energetikata do 2020 godina). Nositel na aktivnostite e gradot Skopje i GIZ (Germansko dru{tvo za internacionalna sorabotka). Realiziracijata e vo tek, izgotvena e draft verzija i se ~eka izgotvuvaweto na finalnata verzija. Ovoj proekt e del od proektot: “Gradewe na kapaciteti za energetska efikasnost vo glavnite gradovi“.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 63
3.3. Naselenie i organizacija na naselbite i dejnostite
3.3.1. Demografski razvoj
Naselenieto spa|a me|u osnovnite elementi na organizacija i ureduvawe na prostorot. Toa e najbiten faktor na idniot razvoj na zemjata i op{testvoto. Utvrduvaweto na konceptot na prostornata organizacija, ureduvaweto i koristeweto na teritorijata na Republika Makedonija zavisi od razvojot, strukturnite promeni i prostornata distribucija na naselenieto.
Prostornata razmestenost i distribucija na naselenieto, ja nametnuva potrebata od soodvetna organizacija na razli~ni aktivnosti koi pretstavuvaat neophodni preduslovi za normalno odvivawe na `ivotot na opredelena teritorija. Vo toj kontekst, prou~uvaweto na naselenieto, negovata dinamika i strukturnite promeni, treba da uka`e na specifikite vo demografskiot razvoj i nivnoto zna~ewe od aspekt na organizirawe na prostorot.
Na prostorot na Republikata evidentni se regionalni disproporcii i neramnomeren razvoj. Ova, pred sé, e izrazeno preku razmestuvaweto na naselenieto i demografskite tendencii vo odnos na prirodnite potencijali, razvienosta na stopanstvoto, socijalnite kapaciteti i infrastrukturnata mre`a. Kon ovaa sostojba vo golema mera pridonesuva i disproporcijata pome|u materijalnoto proizvodstvo i stepenot na razvienosta na javnite funkcii.
Demografskiot razvoj vo Republikata poka`uva nekolku karakteristi~ni pozitivni, no i negativni pojavi na koi treba da se vlijae za da se realiziraat baranite efekti. Prose~nata stapkata na natalitet bele`i zgolemuvawe. Taa vo 2009 god. iznesuva{e 11,5 promili. Pozitivnite tendencii vo demografskiot razvoj se manifestiraat preku stabilizirawe i namaluvawe na stapkata na mortalitet koja vo 2009 godina iznesuva 9.3%, dodeka pak imame zgolemyvawe kaj smrtnosta na doen~iwata i malite deca izrazeno preku stapka iznesuva 11.5 promili.
Zabele`itelna negativna pojava e neramnomernata raspredelba na populacijata vo oddelni regioni i tendencijata na natamo{na polarizacija. Imeno, isto~nite delovi na R. Makedonija se karakteriziraat so demografska stagnacija, a zapadnite so demografska eksplozija. Vo op{tinite Gostivar, Debar, Ki~evo, Struga i Tetovo naselenieto u~estvuva so 14 % vo vkupnoto naselenie vo Republikata i ostvaruva stapka na prirodniot prirast vo raspon od 1,7 do 5,2 promili, so {to se prodlabo~uva jazot vo regionalniot razvoj. Isto taka, vo op{tinite so visok porast na naselenie se ostvaruva nizok bruto doma{en proizvod po `itel, so {to u{te pove}e se namaluva mo`nosta za podinami~en socio-ekonomski razvoj na Republikata.
Iznesenite demografski sostojbi nalo`ija potreba vo ramkite na dolgoro~nite nasoki na populacionata politika da se izraboti nacionalna strategija. Na po~etokot od 2008 godina be{e donesena Strategija za demografski razvoj na Republika Makedonija za periodot 2008-2015 godina.
Ovaa nacionalna strategija e vo soglasnost kako so drugite nacionalni strategii vo dr`avata, taka i so me|unarodnata pravna ramka na EU. Strategijata go uva`uva pravoto na ~ovekot za individulno odnesuvawe i izbor, vo kontekst na osnovnite prava na sega{noto i potrebite na idnoto
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 64
naselenie. Taa ovozmo`uva preku socio-ekonomski razvoj da se sozdadat seopfatni, odr`livi i izedna~eni mo`nosti za razvoj na poedincite.
Strategijata za demografski razvoj }e slu`i kako osnova za razvoj na nacionalnite akcioni planovi za demografski razvoj, vo koi }e se definiraat specifi~ni merki i aktivnosti za ostvaruvawe na strate{kite celi i nasoki sodr`ani vo ovaa strategija.
Strategijata }e ovozmo`i vo Republika Makedonija da se vospostavat uslovi za odr`liv demografski razvoj baziran vrz podobar kvalitet na `ivotot i blagosostojba za sekoj poedinec i sekoe semejstvo, nezavisno od mestoto na `iveewe, rodovata, starosnata i etni~kata pripadnost na gra|anite, u`ivajki go pritoa ~ovekovoto pravo na individualen izbor i odnesuvawe i imaj}i gi predvid potrebite na sega{nite i idni generacii.
Ovaa strategija e naso~ena kon podobruvawe na kvalitetot na ~ove~kiot kapital, negov odr`liv rast i ramnomerna distribucija na ~ove~kiot kapital na celata teritorija i zgolemuvawe na socijalnata kohezija pome|u razli~nite grupi na naselenie vo zemjata.
3.3.1.1. Prirodno dvi`ewe na naselenieto
Prirodnoto dvi`ewe na naselenieto, analizirano preku pokazatelite na natalitetot, mortalitetot i prirodniot prirast, vo 2009 godina poka`uva poitiven trend.
Tabela 21. Prirodno dvi`ewe na naselenieto vo Republika Makedonija
2008 2009 2008/2009
@ivorodeni 22.945 23.684 103.2
Umreni 18.982 19.060 100.4
Umreni doen~iwa 223 226 101.3
Priroden prirast 3.963 4624 116.7
Analizata za dvi`eweto na naselenieto na nivo na op{tini bazira na
oficijalnite raspolo`ivi podatoci za vitalnata statistika za 2009 godina. Spored objavenite podatoci, posmatrano po op{tini, vo 2009 godina najvisok priroden porast vo odnos na 2008 godina vo apsoluten iznos od 1943 lica e prisuten vo glavniot grad na Republikata, potoa sledat op{tinite: ^air (522), Saraj (461), Kumanovo (411), Tetovo (388), Studeni~ani (330), @elino (280), [uto Orizari (266), Aerodrom (223) i Gazi Baba (214) lica. Najvisoka stapka na priroden prirast vo 2008 godina ima op{tinata Studeni~ani (17.4%o), potoa sledat: Ara~inovo (14.5%o), Plasnica (10.8%o), @elino (10.6%o), ^u~er Sandevo (9.8%o), Zelenikovo (9.3%o), Petrovec (8.6%o), ^a{ka (8%o), Lipkovo (7,7%o), Vasilevo (6%o) i Dolneni (5,5%o). Negativni stapki se ostvareni vo op{tinite Debarca, Staro Nagori~ani, Novaci, Drugovo, Vrane{tica, Demir Hisar, Zrnovci, Resen, ^e{inovo-Oble{evo, Peh~evo, M.Brod, Kratovo, Probi{tip, Bitola, Oslomej, Sveti Nikole, Krivoga{tani, Novo Selo, Dojran, Prilep, Mogila, Del~evo, Bogdanci, Ohrid, Kriva Palanka, Berovo, Rankovce, Lozovo, Demir Kapija, Vev~ani, Zajas, Dojran, Del~evo Bosilovo i Jegunovce.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 65
Vo trieset op{tini stapkata se dvi`i do 5%o, a vo ostanatite edinaeset op{tini stapkata se dvi`i od 5 %o nagore. Dodeka vkupnata brojka na op{tini so negativni stapki iznesuva trieset i pet op{tini.14
Stapkite na priroden prirast vo 2009 godina, vo odnos na 2008 bele`i pozitiven trend. Najgolemo relativno zgolemuvawe na stapkite na priroden prirast e prisutno vo op{tinite: Berovo, Vinica, Vrane{tica, Drugovo, Kru{evo, Lozovo, Plasnica, Rankovce, ^a{ka, ^u~er Sandevo. Najgolemo relativno namaluvawe se zabele`uva vo op{tinite: Bogdanci, Bosilovo, Vasilevo, Jegunovce, Mogila, Novaci, Novo Selo, Staro Nagori~ani. potoa sledi edna grupa na op{tini (Ara~inovo, Brvenica, Vev~ani, Veles, Del~evo, Demir Kapija, Dojran, Kavadarci, Krivoga{tani, Petrovec, Peh~evo, Rosoman, Struga, Centar @upa, ^e{inovo-Oble{evo) koi {to bele`at relativno namaluvawe.
Demografskiot razvoj vo Republikata poka`uva nekolku karakteristi~ni pojavi na koi treba da se vlijae za da se realiziraat baranite efekti. Stapkata na natalitet vo 2009 god. iznesuva{e 11,5 ‰ dodeka vo 2008 god. stapkata iznesuva{e 11,2‰. Pozitivnite tendencii vo demografskiot razvoj se manifestiraat preku stabilizirawe na stapkata na mortalitet (okolu 9.3%) i namaluvawe na smrtnosta na doen~iwata i malite deca koja vo 2009 godina izrazeno preku stapka iznesuva 11.7 ‰ {to vo odnos na 2008 godina iznesuva 9.7 ‰ i bele`ime zgolemuvawe od 2 ‰.
Na nivo na R. Makedonija stapkata na natalitet vo 2009 godina iznesuva 11,5 promili nasproti 11,2 ‰ promili vo 2008 godina. Stapkata na mortalitet vo 2008 iznesuva 9,3‰ dodeka vo 2009 godina isto taka iznesuva 9,3‰, stapkata na priroden prirast bele`i zgolemuvawe od 0,4 poeni, vo 2008 godina taa iznesuva 1,9‰, a pak vo 2009 godina taa iznesuva 2,3‰.
Tabela 22. Prirodno dvi`ewe na naselenieto vo R. Makedonija (stapki vo promili)
2008 2009
@ivorodeni 11.2 11.5
Umreni 9.3 9.3
Priroden prirast 1.9 2.3
Gledaj}i po regioni najmnogu `ivorodeni ima vo Skopskiot region so
7824 novoroden~iwa, posle nego sledi Polo{kiot region so 3534. Negativen priroden prirast imame vo Pelagoniskiot i Isto~niot region, dodeka vo drugite regioni se zabele`uva pozitiven priroden prirast. Regioni so nagolem prirast se Skopskiot i Polo{kiot region.
14Vo publikuvanite podatoci za stapkite na priroden prirast po op{tini, za Gradot Skopje e objavena edinstvena stapka bez da se prika`at poedine~nite stapki za site deset skopski op{tini.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 66
Tabela 23. @ivorodeni, umreni lica, priroden prirast po regioni i spored tipot na naselenoto mesto vo 2009 godina
Regioni @ivorodeni Umreni Priroden prirast
Republika Makedonija
23684 19060 4624
grad 13621 11201 2420 selo 10063 7859 2204 Vardarski 1693 1613 80 grad 1047 1058 -11 selo 646 555 91 Isto~en 1800 1897 -97 grad 1292 1011 281 selo 508 886 -378 Jugozapaden 2122 1949 173 grad 1086 917 169 selo 1036 1032 4 Jugoisto~en 2018 1696 322 grad 967 745 222 selo 1051 951 100 Pelagoniski 2627 2984 -357 grad 1745 1898 -153 selo 882 1086 -204 Polo{ki 3534 2298 1236 grad 1123 807 316 selo 2411 1491 920 Severoisto~en 2066 1539 527 grad 1254 833 421 selo 812 706 106 Skopski 7824 5084 2740 grad 5107 3932 1175 selo 2717 1152 1565
Stapki na natalitet
Vo 2009 godina vo Republika Makedonija vkupno se rodeni 23.910 deca, od koi 23.684 `ivorodeni i 226 mrtvorodeno dete, odnosno 11.7 mrtvorodeni na 1000 `ivorodeni deca.
Vo 2009 godina, vo sporedba so 2008 godina, brojot na `ivorodeni deca vo Republika Makedonija e zgolemen za 739 deca ili za 3.2%.
Vo strukturata spored polot, kaj `ivorodenite deca ma{kite imaat pogolemo u~estvo i toa 52.1%, dodeka kaj mrtvorodenite isto taka imaat pogolemo u~estvo imaat ma{kite deca od 54.9%. Vo strukturata spored pol, kaj `ivorodenite deca ma{kite imaat pogolemo u~estvo i toa 52.1%, odnosno, na 100 `ivorodeni `enski deca 108.8 se ma{ki.
Spored vozrasta na majkata, najgolemo u~estvo, odnosno 61.5% se `ivorodeni deca od majki na vozrast 20-29 godini. Prose~nata vozrast na majkata pri vkupniot broj na ra|awa e 27.7 godini, a 25.9 godini na prvite ra|awa, odnosno bele`i blag porast vo odnos na minatata godina. Generaciska godina na ra|awe na majkata koja se pojavuva kako najfrekventna pri ra|aweto na deteto e 1982 godina. Za odbele`uvawe e i zgolemeniot broj na ra|awata kaj mnogu mlado `ensko naselenie. Vo 2009 godina registrirani se 33 `ivorodeni deca od majki na vozrast pod 15 godini. Od podatocite za mestoto na ra|aweto i
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 67
stru~nata pomo{ {to im e uka`ana na rodilkata, mo`e da se sogleda sostojbata na brojot na ra|awata vo zdravstvena ustanova i so stru~na pomo{. Procentot na `ivorodeni deca vo 2009 godina rodeni so stru~na pomo{ iznesuva 99.5%.
Vo 2009 godina natalitetot varira od 22,2%o vo Studeni~ani do 5,2%o vo Oslomej, pri {to prose~nata stapka na natalitet za R. Makedonija iznesuva 11,5%o. So najvisok natalitet od 15 do 25%o se javuvaat op{tinite Studeni~ani, Plasnica, ^a{ka Ara~inovo, Zelenikovo, ^u~er Sandevo, Petrovec Dolneni, @elino, nasproti niv najnizok natalitet od 5 do 8%o imaat op{tinite Drugovo, Lozovo, Bogdanci, Del~evo, Kratovo, Zrnovci, Novo Selo, Zajas, Debarca i Oslomej.
Vo sporedba so 2008 god. stapkite na ra|awe vo 2009 godina bele`at golemo opa|awe vo op{tinite (Novaci, Peh~evo, Debarca, Novo selo, Jegunovce, Vev~ani, Bosilovo, Bogdanci, Ara~inovo i Vasilevo). Najgolemo namaluvawe vo apsoluten iznos e ostvareno vo Plasnica, potoa sledat: ^a{ka, Rosoman, Vinica, Berovo, Vrane{tica, Brvenica, Kru{evo, Karbinci, Probi{tip, Demir Hisar, Dojran i [tip.
Tabela 24. Rodeni deca, `ivorodeni deca po pol, bra~na sostojba i mesto na ra|awe vo 2009 god.
[tip 561 560 314 246 485 75 560 - - So cel da se dobie poto~na pretstava za nivoto na prirodnoto dvi`ewe
vo pooddelni pogolemi prostori na Republika Makedonija, vo analizata, stapkite na natalitet i mortalitet se prika`ani na nivo na regioni spored Nomenklaturata na teritorijalnite edinici za statistika, NTES 3.
Vo 2009 godina, vkupniot broj na `ivorodeni deca vo Republika Makedonija iznesuva 23.684. Od niv 52.1% se od ma{ki, a 47.9% od `enski pol. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vo Republika Makedonija brojot na `ivorodenite deca vo gradskite podra~ja iznesuva 13 621 deca ili 57.5% od vkupniot broj na `ivorodeni deca, nasproti 10 063 `ivorodeni deca ili 42.5% vo selskite podra~ja. Najgolemo u~estvo vo odnos na vkupniot broj na ra|awa po regioni ima Skopskiot so 33.0%, a najmalo Vardarskiot region so 7.1%.
Stapki na mortalitet
Vrz smrtnosta kako biolo{ki proces, ~ovekot mo`e da vlijae vo golema merka me|utoa ne mo`e da go zapre. Dokolku edna zemja ima porazviena i efikasna zdravstvena za{tita, {to masovno go zafa}a naselenieto i dokolku toa naselenie e poprosveteno, dotolku smrtnosta e poretka.
Najop{t indikator za nivoto na smrtnosta na naselenieto na edna zemja e op{tata stapka na mortalitet, a paralelno se koristi i indikatorot za smrtnosta na doen~iwa.
Vo 2009 godina vo Republika Makedonija brojot na umrenite lica e zgolemen za 0.4% vo odnos na prethodnata godina i iznesuva 19.060 umreni lica. Pogolem broj od umrenite lica se od ma{ki pol i toa 10.040 ili 52.7%. od vkupno umrenite lica, {to poka`uva deka e zgolemen vo odnos na prethodnata godina.
Za odbele`uvawe e zgolemeniot broj na umreni doen~iwa za 24.7% vo odnos na minatata godina i iznesuva 278 umreni doen~iwa. U~estvoto na umrenite doen~iwa vo vkupno umrenite lica iznesuva 1.5% na 100 umreni lica.
Prose~nata vozrast kaj umrenite od ma{ki pol iznesuva 68.6 godini, odnosno 73.5 godini kaj licata od `enski pol, ili za 4.9 godini povisoka prose~na vozrast se bele`i kaj `enite. Vo grupacijata na umreni lica po vozrast najgolem broj umreni lica se na vozrast nad 65 i pove}e godini i toa 14.126 ili 74.1%, potoa od grupacijata na vozrast od 45 do 64 godini umrele 3856 lica ili 20,2%, od grupacijata na vozrast od 25 do 44 umrele 593 lica ili
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 70
3.1% ili pak od 0 do 24 i pove}e vo Republika Makedonija umrele 523 lica ili 2.7% od vkupno umrenite lica vo 2009 godina.
Vo prvata grupa so relativno najvisok mortalitet spa|aat: Staro Nagori~ani 24,8%o, Novaci 22,8%o, Debarca 21,2%o, Drugovo 19,2%o, Vrane{tica 18,6%o, Demir Hisar 17,7%o, M.Brod 16,2%o, Resen 15%o, ^e{inovo-Oble{evo 15%o, Mogila 14,9%o, Dojran 14,4%o, Peh~evo 14%o, Demir Kapija 13,7%o, Zrnovci 13,6%o, Krivoga{tani 13,5%o, Rosoman 13,3%o, Karbinci 13,2%o, Bogdanci 13%o, Gradsko 12,7%o, Prilep 12,4%o, Probi{tip 12,2%o, Bitola 12,1%o, Rankovce 12,1%o, ^a{ka 11,9%o, Vev~ani 11,6%o, Novo Selo 11,2%o, Veles 11,1%o, Ohrid 11%o, Kratovo 10,9%o, Sveti Nikole 10,7%o, Berovo 10,6%o, Bosilovo 10,6%o, Gevgelija 10,6%o, Kru{evo 10,6%o, Dolneni 10,5%o, Del~evo 10,3%o, Kriva Palanka 10,3%o, Jegunovce 10,2%o, [tip 10,2%o, Ko~ani 10,1%o,
Vo grupa so mortalitet od 5 do 10%o spa|aat op{tinite: Negotino 8,9%o, Skopje 8,8%o, Kon~e 8,7%o, Kumanovo 8,7%o, Vinica 8,6%o, Zelenikovo 8,4%o, Valandovo 8,2%o, Vasilevo 8,2%o, Petrovec 8%o, Tetovo 8%o, Ilinden 7,8%o, Ki~evo 7,6%o, Bogoviwe 7,5%o, M.Kamenica 7,5%o, ^u~er Sandevo 7,5%o, Struga 7,2%o, Mavrovo i Rostu{a 7,1%o, Tearce 7%o, Gostivar 6,9%o, Vrap~i{te 6,7%o, Oslomej 6,3%o, Debar 6,1%o i Zajas 5,7%o,
Op{tini so najmala stapka na mortalitet se Ara~inovo so stapka od 3.8%o i op{tinata Lipkovo so stapka od 4.7%o.
Spored stapkite na moratlitet vo 2009 vo odnos na 2008 godina kaj nekoi op{tini mo`e da se zabele`i zgolemuvawe kako {to e slu~ajot so Rosoman 4.4%o, Dojran 3,3%o, Bogdanci 3,1%o, Mogila 2,9%o, Demir Kapija 2,2%o, Demir Hisar 2,1%o, Brvenica 2,1%o, Staro Nagori~ane 2%o, dodeka namaluvawe na mortalitetot se zabele`uva vo Debarca -4,5%o, Peh~evo -3,7%o, Rankovce -3,5%o, Lozovo -2,9%o, Kru{evo -2,8%o, Vrane{nica -2,2%o, ^u~er Sandevo -2%o, Vinica -1,6%o, Oslomej -1,3%o, Ara~inovo -1,2%o, Berovo -1,2%o, Vev~ani-1,2%o.
Vo 2009 godina umrele 19.060 lica, od koi 52.1% se od ma{ki, a 47.9% od `enski pol. Najgolem broj na umreni lica, se vo Skopskiot region (5084 ili 26.7%), a najmal broj vo Severoisto~niot region (1539 ili 8.1%). Spored vozrasta, 74.1% od umrenite lica bile na vozrast od 65 i pove}e godini. Duri 57.9% od umrenite lica po~inale od bolesti na cirkulatorniot sistem, a ne e mal i brojot na po~inati lica kaj koi kako pri~ina za smrt se javuvaat neoplazmite i toa vo 19.3%, pa so 3.7% se zastapeni slu~aite kaj koi pri~ina za smrt se endokrinite, nutritivnite i metaboli~nite bolesti.
Prose~nata vozrast na majkata pri vkupniot broj na ra|awa vo gradskite podra~ja iznesuva 28.2 godini nasproti 27.1 godini vo selskite podra~ja. Prose~nata vozrast kaj prvite ra|awa vo gradskite podra~ja iznesuva 26.6 godini nasproti 24.8 godini vo selskite podra~ja. Pri prvoto ra|awe za 1.8 godini e pomlada majkata od selskite podra~ja.
Brojot na umreni lica vo gradskite podra~ja iznesuva 11 201 lica ili 58.8%, nasproti 7 859 umreni lica ili 41.2% vo selskite podra~ja. Vo odnos na prethodnata godina se zabele`uva zgolemuvawe od 0.3%.
Najgolemo u~estvo vo odnos na vkupniot broj na ra|awa po regioni ima Skopskiot so 33.0%, a najmalo Vardarskiot region so 7.1%. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vo Republika Makedonija brojot na `ivorodenite deca vo gradskite podra~ja iznesuva 13,621 deca ili 57.5% od
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 71
vkupniot broj na `ivorodeni deca, nasproti 10,063 `ivorodeni deca ili 42.5% vo selskite podra~ja.
Spored podatocite lani po~inale vkupno 278 novoroden~iwa, od koi 126 se ma{ki, a 97 se `enski. Najmogu od novoroden~iwata po~inale vo Skopje, duri 66, a sledej}i po op{tini vo glavniot grad, isto taka, mladi `ivoti prerano zavr{ile vo Gazi Baba 12, Kisela Voda 10 i [uto Orizari 10.
Ima porast i na brojot na po~inati ma{ki doen~iwa i toa vo Skopje 38, Bitola 13, Prilep 9. Isto taka, golem e i brojot na doen~iwa koi po~inale vedna{ po uka`anata lekarska pomo{ - duri 271.
Vo odnos na 2008 godina zabele`ano e zgolemuvawe od 1.3% kaj `ivorodenite deca vo gradskite podra~ja, odnosno opa|awe od 1.8% vo selskite podra~ja. Najgolemo u~estvo vo odnos na vkupniot broj na ra|awa po regioni ima Skopskiot so 33.1%, a najmalo Vardarskiot region so 7.2%.
Tabela 25. Prose~na vozrast na umrenite lica, 2009 godina Regioni Grad Urban Selo Rural
Od tabelata mo`eme da zabele`ime deka prose~nata vozrast na umreni lica vo 2009 godina vo Republika Makedonija e 70,3 godini, dodeka po regioni vo gradskite sredini so najgolema prose~na vozrast na umreni lica e Pelagoniskiot region so 71.7 godini isto taka i vo selskite sredini so 74.5 godini. Regioni so najmala prose~na vozrast se Isto~niot region so prose~na vozrast od 68.5 godini, dodeka vo selskite sredini najmala prose~na vozrast ima Skopskiot region so 67 godini. Prose~nata vozrast na umrenite lica vo gradskite podra~ja iznesuva 70.3 godini nasproti 71,9 godini vo selskite, ili za 1.6 godini pogolema starost imaat licata umreni vo selskite podra~ja.
3.3.1.2. Migracii
Migraciite na naselenieto pretstavuvaat eden od najzna~ajnite, najrasprostranetite, najtrajnite i najuniverzalnite fenomeni na sovremeniot svet. Me|utoa, i pokraj univerzalnosta, preseluvaweto vo razli~ni podra~ja ima razli~ni specifi~nosti, koi proizleguvaat od posebnite ekonomski, socijalni, demografski i politi~ki uslovi. Trajnosta e posebna karakteristika na ovaa pojava, ozna~uvajki gi migraciite kako interen fenomen, odnosno, tie se odvivaat vo tekot na pove}e decenii bez pogolemi amplitudi i so mali izgledi da se spre~at ili izmenat so ve{ta~ki merki. Toa ne zna~i deka organizirana akcija na op{testvenata zaednica e bez vlijanie i nepotrebna. Ekonomskata, socijalnata i demografskata politika, ako nemo`at da go zadr`at naselenieto vo avtohtonata sredina, mo`at da napravat mnogu za adaptacija na doselenoto naselenie vo novata sredina. Politikata mo`e
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 72
posebno da vlijae vrz usporuvaweto na dinamikata na migraciskite procesi. Site planovi na stopanskiot razvoj, investicioni programi, ostanatite merki na ekonomskata politika i zakonite za op{testvenoto ureduvawe mora da vodat pove}e smetka za posledicite na i onaka samostojnite migracioni dvi`ewa.
Mehani~kite promeni kaj naselenieto izrazeni preku migracionite dvi`ewa, osobeno se odrazuvaat negativno vo slu~aevite na mali podra~ja. Tie vlijaat na vkupniot broj `iteli kako i na strukturnite karakteristiki na naselenieto, a impliciraat kratkoro~ni i dolgoro~ni posledici.
Migracionoto saldo vo dr`avata vo 2009 godina e negativno. Imeno vkupniot broj na doseleni lica iznesuva 8044, dodeka vkupniot broj na otseleni iznesuva 8554 {to pretstavuva negativno saldo od -510 lice koi {to se otselile od R. Makedonija.
Tabela 26. Migracioni dvi`ewa vo R. Makedonija
Doseleni Otseleni Migraciono saldo
2008
2009 2008
2009 2008
2009 9183 8044 9704 8554 -521 -510
Od tabelata mo`e da se zaklu~i deka migracionoto saldo vo R. Makedonija vo 2008 i vo 2009 godina e negativno.
Od vkupniot broj doseleni lica, 6278 se vnatre{ni imigranti, odnosno doseleni od druga op{tina, 1507 se lica doseleni od drugo mesto vo ista op{tina, dodeka pak 259 lica se nadvore{ni imigranti doseleni gra|ani vo Republika Makedonija od drugi dr`avi. Vo vkupniot broj 8044 otseleni lica, 7785 se vnatre{ni emigranti, a 259 lica se nadvore{ni emigranti.
Posmatrano po op{tini migracionoto negativno saldo e najgolemo vo op{tina Ohrid (-397) i op{tina Gostivar (-82). Ponisko migraciono saldo vo raspon od 1 do 100 lica e evidentirano vo 79 op{tini. Spored toa mo`e da se zaklu~i deka vo najgolem broj op{tini prisutna e pojavata na pogolem broj otseluvawa vo odnos na brojot na doseleni lica.
Pozitivnoto migraciono saldo vo najgolem broj e prisutno vo skopskite op{tini: Karpo{ (151), Centar (149), Kisela Voda (142), Aerodrom (112), Resen (109), \or~e Petrov (87). Vo ostanatite op{tini pozitivnoto saldo na migranti se dvi`i vo raspon od 1 do 46.
Analizata na mehani~koto dvi`ewe na nivo na statisti~ki regioni gi bele`i podatocite za vnatre{nite migracii (preselbite vo ramkite na statisti~kiot region) koi poka`uvat deka, voobi~aeno, pogolem e brojot na preselbi od selo vo grad otkolku od grad vo selo.
Saldoto na nadvore{nite migracii (razlika pome|u doseluvawata vo regionot i otseluvawata od regionot) poka`uva visok priliv na lica vo Skopskiot region i toa prete`no vo gradskiot del. Pozitivno saldo se zabele`uva vo Pelagoniskiot (i toa pove}e vo selskite sredini), dodeka vo Vardarskiot, Jugoisto~niot, Polo{kiot, Severoisto~niot, Jugozapadniot i Isto~niot region saldoto e negativno.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 73
Tabela 27. Saldo na nadvore{ni migracii doseleni i otseleni vo i od regionot i spored tipot na naselenoto mesto vo 2009 god.
Podatocite za vnatre{nite migracii (preselbite vo ramkite na statisti~kiot region) poka`uvaat deka, voobi~aeno, pogolem e brojot na preselbi od selo vo grad, otkolku od grad vo selo. Najgolemo u~estvo vo vkupnite migracii selo-grad ima Severoisto~niot region so 41.1%, a najmalo u~estvo od 22.1% ima Polo{kiot region. Karakteristi~no za Skopskiot region e toa {to se zabele`uva pomal broj na preselbi od selo vo grad (34.7%), otkolku od grad vo selo (44.7%).
Saldoto na nadvore{nite migracii (razlika pome|u doseluvawata vo regionot i otseluvawata od regionot) e najgolemo vo Skopskiot region 1088 lica i toa prete`no vo gradskiot del.
Tabela 28. Selo-grad, grad-selo, me|ugradski i me|uselski migracii Region Vkupno Grad-
Vo R. Makedonija vo 2009 godina se doselile od drugi dr`avi 259 lica, a se otselile vo drugi dr`avi 769 lice i ima negativno migraciono saldo.
Od tabelata mo`e da se vidi deka vo Jugozapadniot region imame najgolemo negativno migraciono saldo potoa sledi Isto~niot region dodeka najgolemo pozitivno migraciono saldo se zabele`uva najgolemo vo Skopskiot region potoa sledi Pelagoniskiot region.
3.3.1.3. Teritorijalna dispozicija na naselenieto
Vakvite prirodni i mehani~ki dvi`ewa na naselenieto pridonesuvaat za negova neramnomerna teritorijalna razmestenost i koncentracija. U~estvoto na naselenieto po op{tini vo vkupnoto naselenie vo Republikata, poka`uva deka pove}e od edna ~etvrtina (25,8%) od naselenieto e
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 74
koncentrirano vo Skopje ili vkupno 530.249 `iteli (vo ovoj broj se vklu~eni i `itelite od Sopi{te).
Spored procenata na naselenieto objavena vo statisti~kata publikacija "Statisti~ki pregled 663" na krajot na mesec dekemvri 2009 godina se procenuva deka vo Republika Makedonija vkupnata populacija }e dostigne brojka od 2.052.722 `iteli. Od niv okolu 15,2% ili 314.374 se `iteli koi spored "Statisti~kiot pregled" pripa|aat na grupata Skopje-ostanat del i Sopi{te15, dodeka distribucijata na naselenieto vo drugite op{tini iznesuva: Gazi Baba (75.589), \or~e Petrov (41.775), Karpo{ (60.298), Saraj (38.222).
Od drugite op{tini vo Republikata, so relativno povisoko u~estvo se izdvojuvaat ~etiri: Kumanovo (107.211), Bitola (93.646), Gostivar (82.469), i Tetovo (89.513) vo koi e koncentrirano 18,2% od vkupnoto naselenie, ili vo navedenite ~etiri op{tini i gradot Skopje `ivee okolu 44% od naselenieto vo zemjata.
Op{tini so najmal broj na `iteli se slednite: Vrane{tica (1282), Vev~ani (2495), Lozovo (2637), Drugovo (3004), Zrnovci (3149), Dojran (3337), Novaci (3405), Kon~e (3559), Gradsko (3629), Rankovce (3873). Ovie op{tini zaedno u~estvuvaat so okolu 1.5% vo vkupnata populacija vo Republika Makedonija vo 2008 godina spored procenka na naselenieto na krajot na 2009 godina.
Vo ostanatite op{tini procentnata zastapenost na naselenieto e razli~na, pri {to so strukturno u~estvo od 2 do 5.2% se izdvojuvaat 10 op{tini, i toa: Kumanovo, Veles, Bitola, Prilep, Tetovo, Ohrid, Gostivar, [tip, Struga, Strumica. Potoa sledat 14 op{tini so procentna zastapenost na naselenieto od 1 do 2%. So najmal procent na u~estvo se javuvaat najgolem broj op{tini.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 75
Spored tabelarniot pregled na op{tini po grupiran broj na `iteli mo`e da se zaklu~i deka samo dve op{tini, Kumanovo i Skopje (kako posebna zaednica na deset op{tini), imaat populacija nad 100.000 `iteli, dodeka najgolem broj na op{tini pripa|aat na tretata grupa so broj na `iteli od 10.001 do 30.000.
3.3.2. Urbanizacija i sistem na naselbi
Urbanizacijata kako kompleksen proces seu{te se karakterizira so evidentni razliki vo razvojot pome|u urbanite i ruralnite naselbi. Aktivnostite inicirani so Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj, Strategijata za regionalen razvoj i Programite za razvoj na sekoj planski region, finansirani od buxetot na Republika Makedonija i menaxirani od Biroto za regionalen razvoj se sé pointenzivni. Regionalniot karakter na ovie aktivnosti pozitivno se odrazuva vrz razvojot na op{tinite, davaj}i im podednakvi mo`nost za podgotovka na proekti, aplicirawe i realizacija na istite i na ruralnite naselbi. Vo taa smisla ova bi mo`ele da pretstavuvaat faktori koi }e pridonesat kon poramnomeren urban razvoj. Vlijanieto na gradskite naselbi vrz opkru`uvaweto seu{te e aktuelen i proporcionalen na goleminata, stepenot na ekonomski razvoj na naselbata, kako i mestoto i ulogata vo sistemot na naselbi. Poradi toa seu{te e aktuelna neusoglasenosta pome|u porastot na nivoto na urbaniziranost (iska`an preku visoko nivo na populaciska koncentracija vo urbanite centri) i dinamikata na stopanskiot razvoj i dostignatoto nivo na ekonomska razvienost. Ovoj ras~ekor pretstavuva osnovna pri~ina poradi koja procesot na urbanizacija ne pretstavuva, vo site segmenti, pozitiven vlijatelen faktor na vkupniot razvoj.
Zna~itelno vlijanie vrz procesot na urbanizacija sekako imaat aktuelnite op{testveni promeni niz osnovnite komponenti: demografskata, ekonomskata, funkcionalnata i prostorno-fizi~kata. Seu{te, najzna~ajnite promeni najsilno i neposredno se manifestiraat preku promenite vo centrite so visoka populaciska koncentracija, ekonomska mo} i funkcionalna i infrastrukturna ekipiranost.
Nivoto na `ivotniot standard dostignato vo 2009 god. mo`e da se prosledi niz slednite indikatori:
– stapka na natalitet (2009 god.);- 11.5 ‰; – stapka na mortalitet (2009 god.);- 9.3 ‰; – stapka na priroden prirast - 2.3 ‰; – zdravstven standard 2,5 lekari/1000 `iteli (2008 god.); – stanbena povr{ina po `itel. (2009 god.)- 25, 51 m2 .
Komparacijata na ovie indikatori so soodvetnite za 2008 godina, uka`uvaat mnogu mal porast na stapkata na natalitet (0,3 ‰), nepromeneta stapkata na mortalitet i mal porast na prirodniot prirast (za 0,4 ‰). Kaj zdravstveniot standard ne se dostapni ponovi podatoci, dodeka kaj stanbeniot standard ima nezna~itelno zgolemuvawe (0,2 m2/`itel).
15 Izvor: "Procena na naselenieto na 30.06.2009 i 31.12.2009, Statisti~ki pregled 663", juli 2010. Vo publikacijata ne se dadeni podatoci za op{tinite Aerodrom, Butel, Centar, ^air i [uto Orizari. Podatocite koi se odnesuvaat na navedenite op{tini se prika`ani grupno kako Skopje-ostanat del i Sopi{te. Vo ovaa grupa na op{tini se vklu~eni i podatocite za procenetoto naselenie vo op{tinata Sopi{te zaradi nepostoewe na tehni~ka mo`nost da se napravi agregirawe na podatocite.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 76
I pokraj preporakite za ograni~uvawe na razvojot na gradovite vo ramkite na postojnite urbani opfati, koi se potvrdeni i so zakonskite opredelbi za za{tita na zemjodelskoto zemji{te od visoka kategorija, sepak tendenciite za {irewe na gradskite naselbi seu{te se aktuelni. Ovie tendencii se izrazeni vo razvojot na site gradovi - i na golemite, no i na srednite i malite. Implementacijata na doneseniot Zakon za postapuvawe so bespravno izgradenite objekti koja }e rezultira so legalizacija na del od objektite, zna~itelno }e vlijae vrz pro{iruvawe na urbanite podra~ja na gradovite, dokolku se legaliziraat bespravnite lokaliteti koi se nao|aat na kontaktnite prostori na gradovite.
Voveduvaweto na pazarnata ekonomija, rezultira{e so zna~itelni promeni vo stopanstvoto koi se se poevidentni. No sepak i vo ovie uslovi, povrzanosta i uslovenosta na ekonomskata razvienost i stepenot na urbaniziranost e edna od osnovnite zakonitosti vo razvojot. Nedostatokot na soodvetni podatocite i nepostoeweto na kontinuitet vo nivno objavuvawe, odnosno izmeni vo metodologijata na objavuvawe, ne davaat mo`nost za me|usebna sporedba i analiza vrz osnova na koja bi mo`ele da se sogleduvaat trendovite, vlijanijata i me|usebnata korelacija na ovie bitni indikatori za procesot na urbanizacija. Stopanskiot razvoj i dostignatoto nivo na ekonomska razvienost vo ovoj period sé u{te manifestiraat neusoglasenost so nivoto na urbanizacija i urban razvoj. Poradi toa, potrebno e vklu~uvawe na dopolnitelni indikatori za urbaniot razvoj za sogleduvawe na me|uzavisnostite na ovie dva procesi. Vo taa smisla, osobeno zna~aen indikator e planiraweto i ureduvaweto na prostorot, kako preduslov za negova urbanizacija. Ovoj indikator se sledi niz pove}e parametri, kako: intenzitetot i obemot na aktivnosti za izrabotka, donesuvawe i sproveduvawe na soodvetna planska, strate{ka dokumentacija.
Privatniot kapital osven kon golemite gradovi, se pove}e se naso~uva i kon pomalite gradovi i posebno, periurbanite zoni, kako i ruralni prostori so komparativni prednosti za razvoj.
Urbaniziraweto na ovie prostori e neposredno usloveno od potrebata za obezbeduvawe na soodvetna infrastruktura, uslugi i drugi sodr`ini od op{testven standard. No, golem del od ovie podra~ja ne se opfateni so prostorno-planska dokumentacija, poradi {to od osobeno zna~ewe e izrabotkata na dokumentacija, kako osnova za nivniot odr`liv razvoj, organizacija, ureduvawe i za{tita i usoglasuvawe so strate{kite intersi na lokalno, regionalno i nacionalno nivo.
Lokalnata samouprava se pove}e ja zajaknuva ulogata na zna~aen faktor vo razvojot na lokalni nivo, no i mo{ne zna~ajna na regionalno i dr`avno nivo. Poradi toa, uspe{noto menaxirawe, e povrzano i so potrebata od donesuvawe na izdr`ani godi{ni programi za izrabotka na planska dokumentacija na ELS, kako osnovna alatka i mehanizam za realizacija na strate{kite celi na razvojot. Izrabotkata i donesuvaweto, a osobeno implementirawe na planskata dokumentacija e zakonska obvrska na lokalnata samouprava, koja vo golema mera zavisi od kvalitetot na lokalnite programi za razvoj, raspolo`iviot buxet na op{tinite i mo`nosta za privlekuvawe na investicii.
Vrz osnova na dobienite podatoci od izve{tajnite edinici, aktivnostite na oddelni op{tini vo izrabotka, donesuvawe i sproveduvawe na planskata dokumentacija, vo tekot na 2010 izgotven e pregledot koj sleduva:
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 77
Tabela 31. Urbanisti~ko-planska dokumentacija usvoena vo tekot na 2010 god.
Tabelarniot prikaz na dinamikata i intenzitetot na izrabotka i donesuvawe na planska dokumentacija gi potvrduva prognozite i o~ekuvawata od minatata godina. Imeno, so izmenite vo Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe se sozdade mo`nost za planirawe na podra~ja od lokalen interes so Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija, za koja kompletnata procedura se realizira vo ELS. Ovoj tip na dokumentacija, koj ovozmo`uva zavr{uvawe na administrativnite proceduri vo mnogu pokratok vremenski rok vo odnos na onoj predviden za urbanisti~kite planovi; stana mnogu aktuelen za realizacija na aktivnosti na op{tinite i lokalnite, a poretko i stranski investitori. LUPD vo tekot na 2010 g. be{e naj~est tip na dokumentacija koja se bara{e i izgotvuva{e, {to vsu{nost go poka`uva i tebelarniot prikaz, kade dominiraat donesenite LUPD vo site op{tini koi imaat dostaveni podatoci. Najgolem broj izraboteni LUPD ima vo op{tinite Bitola i Gostivar. Intenzivni aktivnosti, kako i sekoja godina ima i na nivo na detalnoto planirawe (DUP-ovi), a so najmal intenzitet, povtorno se odviva izrabotkata na urbanisti~kite planovi za selata i gradovite.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 78
Tabela 32. Novourbanizirani povr{ini vo tekot na 2010 god.
Edna od klu~nite opredelbi na Prostorniot plan na R. Makedonija e pri
izrabotka na planovi od ponisko nivo povr{inite za site urbani funkcii da se obezbeduvaat vo ramkite na postojnite planski opfati i zafa}aweto na novi povr{ini da bide isklu~ivo na zemji{te od poslabi bonitetni klasi.
Spored dostavenite izve{tai, samo vo 9 op{tini e registrirano transformirawe na zemjodelsko zemji{te vo grade`no. Pritoa, najgolem del od novourbaniziranata povr{ina (606 ha, od vkupno 717) se odnesuva na pro{iruvawe na urbanite opfati vo naselbite vo op{tina Kisela Voda. Ostanatite op{tini (izve{tajni edinici) naj~esto ne davaat odgovor na ova pra{awe, {to go poka`uva i iskustvoto od minatite godini ili pak dostavuvaat nepotpolni podatoci, vrz osnova na koi ne e mo`na poseriozna analiza na sostojbite, tendenciite i trendovite vo prenamena na zemji{teto.
Zafa}aweto na novi (osobeno visokokvalitetni obrabotlivi) povr{ini, treba da gi po~ituva nacionalnite i strate{ki opredelbi bazirani na principite na odr`liv razvoj i za{tita na zemjodelskoto zemji{te kako neobnovliv resurs. Tabela 33. Urbanisti~ko-planska dokumentacija vo tek na izrabotka/ donesuvawe
Urbanisti~ko-planska dokumentacija vo procedura na izrabotka /usvojuvawe
br.
op{
tina
GU
P -
nov
povr
{in
a
GU
P -
izm
ena
i do
poln
a
povr
{in
a
DU
P -
nov
povr
{in
a (h
a)
DU
P -
izm
ena
i do
poln
a
povr
{in
a (h
a)
UP
von
nas
elen
o m
esto
povr
{in
a (h
a)
UP
za
selo
povr
{in
a (h
a)
ДУПД
povr
{in
a (h
a)
ЛУПД
povr
{in
a (h
a)
1 Bitola 2 107,32 42 285,39 13 204,4
2 Брвеница 2 411
3 Demir Kapija 1 1,6 3 1,92 1 25,14 1 0,35
4 Dolneni 1 1
5 Drugovo 1 1,24 5 68,64 1 0,02
6 Gazi Baba 13 520,19 3 349,9 2 7,5
7 Gostivar 1 120 19 212,09 3
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 79
8 Veles 4 29,16 3 42,84
9 Vinica 2 18,34 2 68
10 Resen 1
11 Saraj 1 12,25
12 Staro Nagori~ane 2 21
13 Tetovo 8 50,15
14 Centar @upa 1 10 1 8,5 2 83
15 ^a{ka 1 74,5 2 0,43
16 Ilinden 1 209,6
17 Jagunovce 1 31
18 Kisela Voda 3
19 Кочани 2 55
20 Kon~e 1 10
21 Kriva Palanka 2 582,5 2 1
22 Lipkovo 7 31
23 Lozovo 1 6,34
24 Makedonski Brod 1 44
25 Prilep 5 37,29 2 0,63 1 4,26
VKUPNO: 4 689,82 1 120 100 1159,1 1 1,6 35 923,4 30 822,63 4 0,8 Vo odnos na planskata dokumentacija koj e vo procedura na donesuvawe,
dominiraat detalnite planovi, {to e o~ekuvana sostojba, bidej}i detalnite planovi se posledno, no najdetalno nivo na planirawe vrz osnova na koe se realiziraat investiciskite aktivnosti.
Vedna{ po detalnoto planirawe, sleduvaat urbanisti~kite planovi za nadvor od naselenite mesta kako potreben instrument za realizacija na inicijativite na ELS i doma{ni i stranski investitori. Poradi sé pointenzivnata orientacija na nacionalnoto i lokalnoto stopanstvo kon mali i sredni biznisi i lokalni i stranski investicii, se o~ekuva vakvite trendovi da prodol`at so zna~aen intenzitet i vo periodot koj doa|a. Ovaa godina, za prv pat vo procedura na donesuvawe ima i golem broj Urbanisti~ki planovi za sela, {to verojatno zna~i deka i na ova pole ve}e se javuvaat seriozno inicijativi za pokrivawe na ruralnite naselbi so planska dokumentacija, kako neophoden instrument za razvoj. LUPD e malku zastapena vo kategorijata planski dokumenti vo procedura na donesuvawe, no samo poradi faktot {to procedurata trae dosta kratko i najgolem del od dokumentacijata se donesuva vo istata kalendarska godina vo koja e i izgotvena.
Pokrienosta na teritorijata na Republika Makedonija so planska dokumentacija e sî u{te na nezadovolitelno nivo. Edna od osnovnite pri~ini za vakvite sostojbi e nedostatok na investicii na lokalno nivo, no isto taka i dolgotrajnosta i kompleksnosta na procedurite za donesuvawe na planovite. Vo odnos na realizacija na planskite re{enija, pokraj otsustvo na oficijalni podatoci, mo`e da se konstatira nisko nivo na realizacija na planskite re{enija, kako i otstapuvawa od istite.
3.3.3. Ureduvawe na selskite naselbi i podra~ja
Razvojot na selskite naselbi i podra~ja, se odvival vo uslovi na dominantno vlijanie na urbanite centri i procesite na deagrarizacija i
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 80
deruralizacija. Osnovni karakteristiki vo razvojot se postojani promeni vo brojot i strukturata na naselenieto, iska`ani preku namaluvawe na vkupnata populacija i brojot na agrarnoto naselenie. Ovie procesi se najevidentni vo kategorijata ridsko-planinski i sela vo pograni~nite podra~ja, kako i kaj del od ramninskite sela, a se manifestiraat preku: namaluvawe na brojot na naselbite so postojano naselenie; zgolemuvawe na brojot na mali naselbi do 100 `iteli; namaluvawe na brojot na selskoto i agrarnoto naselenie; zgolemena vitalnost na naselbite so pove}e od 2000 `iteli.
Pojdovna osnova za razvoj i unapreduvawe na kvalitetot na `iveeweto vo selskite podra~ja pretstavuvaat integralniot i polifunkcionalniot pristap. Prioritetna zada~a pretstavuva celosnoto aktivirawe na raspolo`ivite potencijali koi }e bidat iskoristeni za sozdavawe na sistem za efikasno organizirano pazarno stopanisuvawe.
Preku selektiven pristap vo primenata na stimulativnite merki, vode~kata uloga vo razvojot }e ja imaat selskite doma}instva ekonomski i organizaciono podgotveni za natamo{no unapreduvawe i zgolemuvawe na proizvodstvoto i kvalitativnoto podobruvawe na `ivotnite uslovi vo ruralnata sredina.
Razvojniot koncept, koj podrazbira kvalitativna transformacija na seloto, nalaga seopfatna op{testveno koordinirana aktivnost naso~ena kon: celosna institucionalna i organizaciona integracija, infrastrukturno, pred se soobra}ajno povrzuvawe na selskite naselbi vo mre`ata na naselenite mesta i neposredno povrzuvawe so dr`avnite institucii i stopanskite subjekti so cel da se pottikne i unapredi proizvodstvoto, kompleksot na tercijarnite dejnosti, funkciite od op{testveniot standard i kvalitetot na `iveeweto vo selskite naselbi i da se zgolemi stepenot na vrabotenosta na selskoto naselenie.
Prioritetna zada~a pretstavuva celosnoto aktivirawe na potencijalite relevantni za razvojot na stopanstvoto, podobruvaweto na `ivotnite i rabotnite uslovi i trajnoto motivirawe na naselenieto za opstanok vo mati~nata sredina. Realizacijata }e se odviva preku sozdavawe na pazarni uslovi na stopanisuvawe ~ii glavni nositeli }e bidat selskite doma}instva sposobni da obezbedat akumulacija za reprodukcija i zgolemuvawe na proizvodnite aktivnosti i unapreduvawe na uslovite za `iveewe vo ruralnata sredina.
Poslednite nekolku godini, pazarnoto stopanisuvawe iako postepeno, doveduva do pozitivni promeni vo nasoka na pottiknuvawe na razvojot na ruralnite podra~ja i naselbi koi poseduvaat odredeni resursi za razvoj na stopanstvoto, turizmot i drugi dejnosti. Osobeno se aktuelni naselbite koi nudat atributi za razvoj na alternativnite vidovi na turizam, koi se atraktivni za potencijalnite investitori (doma{ni i stranski) i osobeno interesni za posetitelite.
Vo kontekst na toa se i podatocite dobieni od del od izve{tajnite edinici. Iako dosta skromni, vo odnos na minatite godini (dobieni se podatoci samo od 10 op{tini), podatocite dobieni od izve{tajnite edinici, uka`uvaat deka investiciite voglavno se naso~eni kon aktivnosti od domenot na infrastrukturata, {to e i o~ekuvano, bidej}i edna od osnovnite problemi i pre~ki vo razvojot na ruralnite podra~ja e tokmu niskoto nivo na infrastrukturna opremenost. Realiziranite aktivnosti vo najgolem del se odnesuvaat na izgradba na lokalni pati{ta i ulici, a sosem malku se
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 81
investiralo vo izvedba na komunalna infrastruktura (eden kolektor vo s. Brvenica, elektri~ni stolbovi vo s. Miletino-op{tina Brvenica i edno sportsko igrali{te isto taka vo s. Miletino, op{tina Brvenica.
Ne{to pobogati se dobienite podatoci koi se odnesuvaat na izgotveni proekti za razvoj na ruralnite podra~ja. Tuka dominiraat strate{kite dokumenti:
– Strategija za razvoj na ruralen turizam - op{tina ^e{inovo-Oble{evo,
– Podstrategija za ruralen razvoj na op{tina ^a{ka (2011-2015) i op{tina Lipkovo,
– Podstrategija za odr`liv zemjodelski i ruralen razvoj na op{tina Kavadarci,
– Strategija za LER na mini regionot Zelenikovo-Petrovec (op{tina Petrovec).
Vo nekolku op{tini se izgotveni i proekti za izgradba na lokalni pati{ta i ulici, parterno ureduvawe na zelen pazar vo s. Krivoga{tani i proekt za vodosnabduvawe na sportsko-rekreativniot centar Ponikva - op{tina Ko~ani i Probi{tip).
3.3.4. Domuvawe
Domuvaweto op{to, a stanbenata izgradba posebno, pretstavuva va`na komponenta na socijalniot i op{to-stopanskiot razvoj, organizacija i ureduvawe na prostorot i podignuvawe na `ivotniot standard na naselenieto.
Stanot so svojata okolina pretstavuva `ivotna sredina, koja po dol`inata na traewe i koristewe vo ~ovekoviot `ivot i po neposrednoto deluvawe na ~ovekot, vr{i presudno vlijanie na negovata fiziolo{ka sfera, negovata psiha i negoviot emocionalen `ivot.
So predviduvawata soglasno PPRM do planskiot period do 2020 god. vkupniot broj na stanovi na teritorijata na RM treba da iznesuva 725.076 stana. Za realizacija na prognoziranite stanbeni potrebi se predviduva prose~na korisna stanbena povr{ina od 16.355.700m2 i 3,4 ~lena prose~en broj na ~lenovi na edno doma}instvo. Za obezbeduvawe na potrebniot stanben prostor se poa|a od standardite 20-25 m2 /`itel vo zavisnost od tipot na naselbata, 40-80m2/stan , 100% opremenost na stanot so instalacii i podpolno eliminirawe na substandardniot stanben fond.
Stanbenata politika kako dolgoro~na strate{ka zada~a treba da ovozmo`i lesna dostapnost na stanovite i obezbeduvawe na kvaliteten stanben fond za potrebite na na gra|anite na Republikata.
Za postignuvawe na pozitiven rezultat vo oblasta na domuvaweto donesen e Zakon za domuvawe -pre~isten tekst od 20-6-2003god kako i izmena dopolna na zakonot ( Sl. Vesnik br.13/0god., br57/10, br36/11). {to se odnesuva pak za suzbivawe na bespravnata gradba e donesena soodvetna zakonska regalutiva( Zakon za postapuvawe so divi gradbi br. 23/2011, Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakon za postapuvawe so divo gradbi br.54/2011 , Pravilnik za standardi za vklopuvawe na bespravni objekti vo urbanisti~ko planska dokumentacija br.56/2011). Evidentirani promeni vo prostorot januari-dekemvri 2010 godina
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 82
Spored podatocite od op{tinite napraveni se sogleduvawa na dinamika
na gradewe na objekti od oblasta na domuvaweto na teritorijata na Republika Makedonija po o{tini vo period januari-dekemvri 2010 god.
Grad Skopje 1. Op{tina Aerodrom: evidentirani se (17) novo izgradeni objekti;
• so odobrenie za gradba (11) vo stanbeni zgradi (Reonski CentarUE A(2) so socijalen status, Industriska zona UE B (1), lok. Gorno Lisi~eUEA (8) so P+6+Pk
• so odobrenie za gradba (6) stanbeni ku}i • bez odobrenie za gradba nema evidentirano celi objekti ima izgradeno
samo dogradbi, nastre{nici, balkoni, ogradi16.
2. Op{tina Gazi Baba: evidentirani se (65)novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba 1stanbena zgrada vo Keramidnica • so odobrenie za gradba (50)stanbeni ku}i i toa vo s. Stajkovci(11)
nas.^ento(5),s.Inxikovo(4),s.Trubarevo(18),s.Jurumleri(4),s.Idrizovo(2), s.Cre{evo (1), s.Stra~inci(3); s. Vin~e (1), s. Ra{tak (1) so vkupna povr{ina na gradba od 6595m2;
• bez odobrenie za gradba (14)stanbeni ku}i i toa vo s. Stajkovci (1), s.Jurumleri(1),s.Maxari(5),s. Ra{tak(1), nas.^ento(3), s.Inxikov (1)s. Cre{evo(1) , s. Idrizovo; so vkupna povr{ina na gradba od 880m2;
3. Op{tina \or~e Petrov: evidentirani se (147) novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (85) stanbeni ku}i od koi 25 se vo selata (s.
Volkovo(15), s. Novo Selo(2), s. Orman(6), Ku~kovo(2); • bez odobrenie za gradba (3) stanbeni zgradi • bez odobrenie za gradba (59)stanbeni ku}i
4. Op{tina ^air: evidentirani se vkupno (144) novo izgradeni objekti • so odobrenie za gradba (4) stanbeni zgradi • so odobrenie za gradba (17) dogradbi, nadgradbi i potkrovja • bez odobrenie za gradba (123)stanbeni ku}i
5. Op{tina Saraj: evidentirani se vkupno(14) novo izgradeni objekt: • so odobrenie za gradba (14) stanbeni ku}i i toa vo s. Kondovo(1), s.
Gr~ec(4), s. Matka(2), s. [i{evo(2), s. Glumovo(1), s. Semeni{te(2) i Saraj(2).
………………………………………………………………………………………………… 6. Op{tina Bitola: evidentirani se (51) novo izgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba (18) vo stanbeni zgradi • so odobrenie za gradba (27) stanbena ku}i i toa(12) so P+1 i (15) so
P+1+PK • bez odobrenie za gradba (6)stanbeni ku}i
7. Op{tina Brvenica evidentirani se (15)novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (15) stanbeni ku}i
8. Op{tina Vasilevo: evidentirani se (23)novo izgradeni objekti:
16 nema podatok
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 83
• so odobrenie za gradba (23) stanbeni ku}i vo, s. Su{evo (1), s.Dobro{inci (1), Piperevo(4), s. Vladevci(2), s. Vasilevo(10) s. Radi~evo(3), s. Grado{orci(2), s. Angelci(1)
9. Op{tina Veles: evidentirani se (113) novo izgradeni objekti • so odobrenie za gradba vo stanbeni ku}i so vkupna P=4681m2;
10. Op{tina Vinica: evidentirani se (11)novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (5) stanbeni ku}i vo ( Vinica (4)so P=330m2, s.
Jakimovo(1) so P=100m2; • bez odobrenie za gradba (6) stanbeni ku}i vo (Vinica (5)so P=416m2, s.
Leski (1)so P=103m2; 11. Op{tina Gostivar: evidentirani se (64) novo izgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba(3) stanbeni zgradi i (61) stanbeni ku}i • so odobrenie za gradba (61) stanbeni ku}i
12. Op{tina Debarca: evidentirani se (35) novo izgradeni objekti: • bez odobrenie za gradba (15) vikend ku}i izgradeni i (20) vikend ku}i
vo tek na gradewe. 13. Op{tina Demir Kapija: evidentirani se (3) novo izgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba (3)stanbeni ku}i vo (Demir Kapija(2), s. Kore{nica (1)
14. Op{tina Drugovo: evidentirani se (1) novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (1), stanbena ku}a, i toa vo s. Srbjani(1),
15. Op{tina @elino: evidentirani se (76) novo izgradeni objekti. • so odobrenie za gradba (69)stanbeni ku}i vo (s. @elino (20),
s.Strimnica(16), s.Grup~in(9), s.Palatica(11), s.Trebo{(13); • bez odobrenie za gradba vo(7) stanbeni ku}i vo( s.@elino(3),
s.Strimnica(2), s.Palatica(2); 16. Op{tina Zrnovci: evidentirani se(2) novo izgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba (2) vo stanbeni ku}i (s. Zrnovci ; 17. Op{tina Ilinden:evidentirani se (62) novo izgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba (53)stanbeni ku}i • bez odobrenie za gradba vo(9) stanbeni ku}i i toa vo s. Ilinden(3),
Kadino(4), s. Marino(2) 18. Op{tina Kavadraci: evidentirani se(35) novo izgradeni objekti
• so odobrenie za gradba (1) stanbena zgrada; • so odobrenie za gradba (7) stanbeni ku}i • so odobrenie za gradba (8) (dogradbi i nadgradbi ); • bez odobrenie za gradba (19) dogradbi i nadgradbi;
19. Op{tina Karbinci: evidentirani se (17) novo izgradeni objekti • bez odobrenie za gradba vo(17) stanbeni ku}i i toa vo s. Tarinci(2),
Karabinci(3), s. Krupi{te(1), Kalauzlija(4), Prnalija(2), s. Radawe (5) 20. Op{tina Kon~e: evidentirani se (38) novo izgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba (3) stanbeni ku}i • bez odobrenie za gradba (35) stanbeni ku}i (s. Kon~e, Dolni Lipovi},
Rakitec, Dedino); 21. Op{tina Ko~ani: evidentirani se (38)vkupno novo izgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba vkupno (2)stanbeni zgradi • so odobrenie za gradba vkupno (34)stanbeni ku}i • bez odobrenie za gradba(2)stanbeni ku}i;
22. Op{tina Kriva Palanka: evidentirani se (4) novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (4)stanbeni ku}i ;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 84
23. Op{tina Kratovo: evidentirani se (6) novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (2)stanbeni ku}i so vkupno P=186,4m2; • so odobrenie za gradba (4) dogradbi na stanbeni ku}i so vkupno
P=150,54m2; 24. Op{tina Krivoga{tani: evidentirani se (2)novoizgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba (1) stanbena ku}a; • so odobrenie za gradba (1) vikend ku}a;
25. Op{tina Kru{evo: evidentirani se (2)novoizgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (2) vo stanbeni ku}i vo gradot Kru{evo;
26. Op{tina Lipkovo: evidentirani se (2)novoizgradeni objekti • so odobrenie za gradba (2)stanbeni ku}i(vo s. Matej~e i s. Otqa) • bez odobrenie za gradaba nema to~en podatok;
27. Op{tina Lozovo: evidentirani se (2)novoizgradeni objekti • so odobrenie za gradba (2)stanbeni ku}i(vo s. Lozovoi s. Dorfulija);
28. Op{tina Makedonski Brod: evidentirani se (4)novoizgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (4) stanbeni ku}i vo Makedonski Brod (1), (s.
Zduwe(1), s. I`i{te(1), s. Belica(1); 29. Op{tina Makedonska Kamenica: evidentirani se (6)novoizgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba (6) vo stanbeni ku}i; 30. Op{tina Mogila: evidentiran e (1)novoizgraden objekti:
• so odobrenie za gradba (1) vo stanbena ku}a; 31. Op{tina Negotino : evidentirani se (9) novo izgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba (8)vo stanbeni ku}i(vo gradot Negotino(8)i vo s. D. Disan(1);
32. Op{tina Novo Selo : evidentirani se (41) novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (41)vo stanbeni ku}i(s. Mokrino(2), s.
Mokrievo(4), s. Borisovo(1), s. Kole{ino(2), s. Zubovo(1), s. Su{ica(11), s. Novo Selo(12), s.Novo Kowarevo(1), s. Staro Kowarevo(3), s. Dra|evo(2), s. Smolare(2)
33. Op{tina Oslomej: evidentirani se (9)vkupno novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (9) vo stanbeni ku}i (s. Srbica (1), s.
Crvivci(4), Strelci(2);s. [utovo) so vkupna P=479m2; 34. Op{tina Prilep: evidentirani se (18)vkupno novo izgradeni objekti:
• so odobrenie za gradba (18) vo stanbeni ku}i ; 35. Op{tina Petrovec: evidentirani se (34)vkupno novo izgradeni objekti;
• so odobrenie za gradba (27) stanbeni ku}i (vo s.Petrovec(8), vo s.R`ani~ino (4), vo s.]ojlija(3), vo s.Badar(2), vo s.Ogwanci(1), vo s.Gradmanci(3 ) i vo s.Katalanovo(6);
• bez odobrenie za gradba (7)stanbeni ku}i (vo s. Gradmanci(3), Katalanovo(4);
36. Op{tina Rankovce: evidentirani se (13)novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (9)stanbeni ku}i (s.Psa~a(1),s. Petralica(2), s.
Ginovci(1), s.Rankovce(2), Qubinci(1) • bez odobrenie za gradba (4) stanbeni ku}i: (s. Psa~a (1)s. Rankovce(1), s.
Petralica(1),s.Ginovci(1); 37. Op{tina Resen : evidentirani se (11)novo izgradeni objekti;
• so odobrenie za gradba (8)stanbeni ku}i; • bez odobrenie za gradba (2) stanbeni ku}i i (1) vikend ku}a;
38. Op{tina Strumica: evidentirani se(114) novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (5) stanbeni zgradi so P=23915m2
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 85
• so odobrenie za gradba (17)stanbeni ku}i Strumica(10), s. Dobrejci(1), s. Kukli{(1), s. Murtino (1), s. Bansko(4);
• bez odobrenie za gradba (92)stanbeni ku}i(Strumica(74) i vo naselenite mesta na Op{tina Strumica(18);
39. Op{tina Тетово : evidentirani se (105)novo izgradeni objekti; • so odobrenie za gradba (105)stanbeni ku}i;
40. Op{tina Centar @upa: evidentirani se (10) novo izgradeni objekti: • so odobrenie za gradba (10) stanbeni ku}i (s. Gorenci(1), s. Balanci(1),
s. Novak(1), C. @upa(4), s. Bajramovci(1). s. Mal Papradnik(2); 41. Op{tina ^e{inovo Oble{evo evidentirani se (8) novo izgradeni objekti
• so odobrenie za gradba(6) vo stanbeni ku}i (s. Sokolarci (2),s. Span~evo(2), ^e{inovo(2)
• bez odobrenie za gradba (2)stanbeni ku}i (s. ^e{inovo(2). Vkupniot broj na novoizgradeni objekti vo site op{tini na R. Makedonija vrz osnova na dostavenite podatoci od informativnite listovi iznesuva 1372objekta.17
Od vkupniot broj na novoizgradeni objekti (1372) vo 2010 god. (48) se stanbeni zgradi odnosno 3,5%, dodeka stanbeni ku}i 1239 odnosno 90,31%, dogradbi i nadgradbi 48ili (3,5%) i vikend ku}i 37odnosno ( 2,7%).
Napomena:. Od vkupno 84 op{tini 55 imaaat dostaveno Informativni listovi od koi vo samo 41 op{tina ima podatok za novo izgradeni stanbeni objekti.
Grafikon 8. Struktura na novoizgradeni objekti za domuvawe- vo %
90,31%
3,50%2,70%3,50%
stanbeni zgradi
stanbeni ku}i
dogradbi i nadgradbi
vikend ku}i
17 Tabela1: Izgradeni stanbeni objekti vo 2010 god. na teriritorija na R. Makedonija po op{tini vrz osnova na podatoci od Informativni listovi
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 86
Tabela 34. Izgradeni stanbeni objekti vo 2010 god. na teriritorija na R. Makedonija po op{tini
Novoizgradeni objekti Dogradbi i nadgradbi Vikend ku}i
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 88
Bespravna gradba
Sekoj objekt {to e graden bez odobrenie za gradewe , a bez razlika koj e sopstvenikot na gradbata i na ~ie zemji{te e graden, kako i nejzinite kvaliteti se narekuva BESPRAVNA GRADBA. Pove}e vakvi objekti grupirani vo eden po{irok prostor go formiraat lokalitetot za bespravna gradba.
Vo pravna smisla na zborot bespravnata (ili popularno nare~ena diva) gradba na objekti ja so~inuvaat onie objekti ili nivni delovi koi se ostvareni sprotivno na urbanisti~kite planovi i so toa go onevozmo`uvaat ili o{tetuvaat ostvaruvaweto na javniot interes vo planiranata izgradba i ureduvawe na prostorot so {to go zagrozuvaat `ivotot, zdravjeto i bezbednosta na lu|eto, ja zagrozuvaat i okolinata, `ivotnata sredina, bezbednosta na soobra}ajot i javnite funkcii.
Spored podatocite od vkupno 41 op{tina vo R. Makedonija vo 2010 god. od 1372 vkupno izgradeni objekti 945 objekti se so odobrenie za gradba ili okolu 69% dodeka 427 izgradeni objekti se bez odobrenie za gradba odnosno 31% se divogradbi.
Grafikon 9. Struktura na izgradeni objekti za domuvawe spored odobrenie za gradba- vo %
31%
69%
so odobrenie zagradba
bez odobrenie zagradba
Najgolem broj na bespravno izgradeni objekti (spored dostavenite podatoci od op{tinite evidentirani se vo op{tina ^air (123),Strumica(92), \or~e Petrov(59), Kon~e(35).
Vakvite pojavi imaat brojni i bitni reperkusii vrz prostorot koi se manifestiraat preku masovna uzurpacija na zemjodelskoto zemji{te, nekontrolirano {irewe na komunalniot sistem so {to op{tinite se opteretuvaat so enormni tro{oci, poremetuvawe na ekolo{kata ramnote`a i naru{uvawe na pejsa`ot so haoti~ni gradbi. Bespravnata gradba mo`e da se nadmine po pat na:
• legalizacija • sanacija • ru{ewe • raseluvawe
Legalizacija zna~i naknadno sproveduvawe na zakonski utvrdena postapka so predhodna izmena i dopolna na urbanisti~ki planovi.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 89
Sanacija zna~i zadr`uvawe na bespravnata gradba so sproveduvawe na planiranata namena na zemji{teto.
Ru{ewe e krajna merka za ukinuvawe na bespravno izgradenite lokacii. Merkite za suzbivawe na bespravnata gradba mo`e da bidat sprovedeni
preku jaknewe i podobro organizirawe na inspekciskite slu`bi kako i sproveduvawe na soodvetna zakonska regalutiva( Zakon za postapuvawe so divi gradbi br. 23/2011, Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakon za postapuvawe so divo gradbi br.54/2011, Pravilnik za standardi za vklopuvawe na bespravni objekti vo urbanisti~ko planska dokumentacija br.56/2011). Stanovi vo sopstvenost na Republika Makedonija vo 2010 god.
Vrz osnova na ~len 28 od Zakonot za domuvawe („Slu`ben vesnik na Republika Makledonija) br.21/98, 48/0039/03, 96/04, 120/05, i 13/07)Vladata na RM donese Programa za izgradba stanovi sopstvenost na RM za 2008 god. (Sl. Vesnik br. 16 od 31 januari 2008 god.) So programata bea opfateni izgradba na:
• stanovi nameneti za proda`ba: • stanovi za stanbeno neobezbedeni lica(mladi bra~ni dvojki,
samohrani roditeli samci, i drugi stanbeno neobezbedeni lica); • stanovi za lica vo socijalen rizik i drugi ranlivi grupi;
Realizacijata na gore navedenata programa prodol`i i vo 2010god. Stanovi nameneti za proda`ba
Tabela 35. Stanovi nameneti za proda`ba Op{tina Lokacija
(objekt) Katnost Broj na
objektiStanovi po programa
Faza na gradewe
Povr{ina vo programa (m2)
Izgradena povr{ina m2
Bukure{ka bb.
P+3+Pk 1 19 imotno pravni
problemi
1140 0
Blok 01.14 ju`en del
P+M+2+Pk
1 78 imotno pravni
problemi
5226,1 0
Vasil \orgov objekt 12.3
P+4 1 21 imotno pravni
problemi
1299 0
Skopje
Blok 3.8 objekt 20 Radiobran
P+4+Pk 1 149 vo gradba 3076,84 0
Bitola Dovlexik 2 lamela 2 i 3
P+5+Pk i P+6+Pk
1 58 zavr{na faza
8218,06 8218,06
Ohrid Rasadnik 2 S+P+4+Pk
1 70 izgraden 3681,16 3681,16
Prilep Makedonija 2
P+6+Pk 1 56 izgraden 3729,64 3729,64
[tip Sewak 3 B23 1 48 vo gradba 3729,64 0
Vkupno I 8 499 30100,44 15628,86
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
*Izvor: Javno pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na RM
Od vkupno predvidenite 8 objekti so vkupno 499 stanovi nameneti za
proda`ba soglasno Programa za izgradba stanovi sopstvenost na RM (Sl. Vesnik br. 16 od 31 januari 2008 god.) do kraj na 2010 god. izgradeni se 2 objekta so vkupno 96 stana, i toa vo Ohrid(70) i Prilep(56). Preostanatite objekti seu{te se vo faza na izgradba ili imaat nere{eni imotno pravni problemi. Vkupnata povr{ina na predvidenite stanovi iznesuva 30100,44m2. Vkupna povr{ina na izgradenite stanovi iznesuva 15628,86m2, deloven prostor 5022,81 m2, podrum 2675, 52 m2 i gara`i 6665,20 m2.
Programata za izgradba stanovi nameneti za proda`ba vo 2010 god. e prodol`uvawe na programata od 2008 god. i 2009 godina i nadopolneta e so izgradba na u{te 2 objekti so vkupno 126stanovi vo gradot Ohrid.
Stanovi za stanbeno neobezbedeni lica (mladi bra~ni dvojki, samohrani roditeli, i drugi stanbeno ne obezbedeni lica)
Tabela 36. Stanovi za stanbeno neobezbedeni lica(mladi bra~ni dvojki, samohrani
roditeli, i drugi stanbeno ne obezbedeni lica) Op{tina Lokacija
(objekt) Katnost Broj na
objektiStanovi po programa
Faza na gradewe
Povr{ina vo programa (m2)
Izgradena povr{ina (m2)
1.4 B1 B-1 RC Aerodrom (M 4.4)
P+5+Pk 1 56 izgradeni 3406,68 3406,68
1.12 B1 B-1 RC Aerodrom (M 4.12)
P+5+P 1 56 izgradeni 3406,68 3406,68
B-13 prva faza UE 18
P+6+Pk 1 42 Usoglasuvawe so DUP
2447,15 0
Skopje
B-8 UE 18 vtora faza
P+6 1 39 Usoglasuvawe so DUP
2303,48 0
Veles N.N .Bor~e b.b P+6 1 58 imotno pravni odnosi
2303,48 0
Bitola BLR1.C2 P+3 P+4
1 70 vo zavr{na faza
2963,04 0
Vkupno 6 321 16.830,51 6813,36
*Izvor: Javno pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na RM
Od vkupno predvidenite 6 objekti so vkupno 321 stanovi nameneti za mladi
bra~ni dvojki, samohrani roditeli, i drugi stanbeno neobezbedeni lica, Soglasno Programa za izgradba stanovi sopstvenost na RM (Sl. Vesnik br. 16 od 31 januari 2008 god.) do kraj na 2010 god. izgradeni se 2 objekta so vkupno 112 stana, i toa vo Skopje. Preostanatite objekti seu{te se vo faza na izgradba ili imaat nere{eni imotno pravni problemi. Vkupnata povr{ina na predvidenite stanovi iznesuva 16,830,51m2. Vkupna povr{ina na izgradenite stanovi iznesuva 683,36m2.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 91
Socijalni stanovi Tabela 37. Socijalni stanovi po op{tini
Izvor: Javno pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na RM
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 92
* nema podatoci Od vkupno predvidenite 33 objekti so vkupno 1507 socijalni stanovi
(Soglasno Programa za izgradba stanovi sopstvenost na RM (Sl. Vesnik br. 16 od 31 januari 2008 god.) do kraj na 2010god. izgradeni se 9 objekta so vkupno 417stana i toa vo Skopje(2), Bitola(1), Ohrid(1), Ki~evo(1), Makedonska Kamenica(1), Ko~ani (1), Kriva Palanka(1), Kavadarci(1). Vkupna povr{ina na stanovite predvideni so programata (1507) iznesuva okolu 36,925,31m2. Od niv izgradeni se 20,141,62m2.
Realizacijata na preostanatite socijalni stanovi e vo faza na izgradba ili pripremna faza (aktivnosti povrzani za nivna realizacija izrabotka na osnovni proekti, izrabotka na numeri~ki podatoci, postapka za dobivawe na re{enie za lokaciski uslovi) e razli~na vo sekoj grad kade e predvidena nivna izgradba.
3.3.5. Javni funkcii
Organizacijata na javnite funkcii e pozitiven faktor za kulturnite, ekonomskite i op{testvenite aktivnosti i potrebite na gra|anite. Vo niv spa|aat:
– obrazovnata dejnost – zdravstvenata dejnost – socijalna za{tita – dejnosti na kulturata – fizi~ka kultura
Prostornata distribucija i funkcionalnata organizacija na javnite funkcii e direktna posledica na razmestenosta, goleminata i stepenot na naselbite.
Osnovniot pristap vo razvojot na mre`ata na javnite funkcii vo odnos na sistemot na naselbite e pretpostavkata deka nivniot razvoj }e bide uskladen so mo`nostite za alimentirawe na nivnata rabota. So novite zakonski propisi, koi se vo procedura, }e se redefinira obemot na obvrzuva~kite uslugi kon gra|anite. Namesto stati~en i uniformen model na organizacija, vrz osnova na kriteriumite, normite i standardite }e se odviva razvoj na javnite dejnosti vo ramkite na naselbite i lokalnite zaednici.
Motivite, interesite i investicionite kriteriumi na privatnite investitori, razli~nite fondacii i drugi neprofitni asocijacii, }e bidat, isto taka, zna~ajni za organiziraweto na javnite funkcii. Evidentirani promeni vo prostorot januari-dekemvri 2010 godina 1. Obrazovanie
Osnovno obrazovanie: Spored podatocite od informativnite listovi na op{tinite vo (5)pet op{tini evidentirano e gradba ili rekonstrukcija na objekti od oblasta na osnovno obrazovanie i toa vo:
1. Op{tina ^air: izgradba na OU “Kongresi Manastirit” 2. Op{tina Saraj- rekonstrukcija na OU vo s. Bukovi}
3. Op{tina Karbinci:izgradba na u~ili{te vo s. Kalauza so P=110m2
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 93
4. Op{tina Centar @upa: izgradba na OU vo s. Novak so kapacitet za 366 u~enika;
5. Op{tina Debarca: rekonstrukcija na OUvo s. Volino
Spored podatocite od Ministerstvo za obrazovanie na RM vo (10) op{tini evidentirano e gradba na objekti od oblasta na osnovno obrazovanie, dodeka vo (5)op{tini evidentirani se grade`ni intervencii od tipot na rekonstrukcii, na objekti.
Tabela 38. Opis na grade`ni intervencii vo osnovnite u~ili{ta Podprograma TA- Izgradba
Op{tina Училиште Opis Kvadratura vo osnova i katnost
Broj na deca
Broj na smeni
VEV^ANI OU „Stra{o Pinxur" s.Vev~ani
prodol`uvawe so izgradba na nov u~ili{en objekt
1470 p+1
235 1
GOSTIVAR OU „Faik Konica" s.Debre{e
dovruvawe so izgradba 640 m2 p+1
656 2
DOJRAN OU „Ko~o Racin" izgradba na nov u~ili{en objekt vo Star Dojran vo tek
400 m2 p
33 1
KI^EVO OU „Sande [terjoski" dovr{uvawe na izgradba na nov u~ili{en objekt vo naselba Pa{ino selo
1420 m2 p+1
800 2
RADOVI[ OU „Nikola Karev" izgradba na dopolnitelen prostor-se gradi
700 m2 p+1 743 2
RADOVI[ OU Orce Nikolov PU Zletovo
prodol`uvawe na izgradba na objektot zapo~nat vo 2001god.
600 m2 p 150 2
TETOVO OU „\er| Kastriot Skenderbej" s.Poroj, PU s.Xep~i{te
dovr{uvawe na objektot
1200 m2 p+1
320 2
CENTAR @UPA
OU „Nexati Zekirija" s.Koxaxik, PU s.Novak
dovr{uvawe na izgradba na nov u~ili{en objekt (proekt na MON i [vajcarska agencija za razvoj i sorabotka) (podgotvitelni aktivnosti)
538 p+1
175 1
^AIR OU „Kongresi Manastirit"
izgradba na nov u~ili{en objekt
2000 m2 p+2
781 1
^A[KA OU Lirija PU Gorno Vranovci
izgradba na nov u~ili{en objekt
120 m2 p+pot
24 1
*Izvor: Ministerstvo za obrazovanie
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 94
Tabela 39. Opis na grade`ni intervencii vo osnovnite u~ili{ta Podprograma TB-rekonstrukcija
Op{tina Училиште Opis Realizacija
GAZI BABA OU 25 maj nas ^ento sanacija na kotlara zavr{eno
ZELINO OU Lui| Goraku}i s. Le{nica
rekonstrukcija na objekt
zavr{eno
SARAJ OU Emin Duraku s. Bukovi}
sanacija na opo`aren objekt
vo tek
SARAJ OU Bajram [abani s. dolno Svilare
sanacija na opo`aren objekt
zavr{eno
^AIR OU 7 marsi priklu~ok na centralno greewe
zavr{eno
*Izvor: Ministerstvo za Obrazovanie
Sredno obrazovanie: Spored podatocite od informativnite listovi na op{tinite od oblasta na srednoto obrazovanie vo tri (3) op{tini evidentirani se promeni ili se planira gradba na objekti od oblast na sredno obrazovanie i toa vo:
1. Op{tina Dolneni -izgradba na u~ili{te vo s.@ito{e so P=700m2; 2. Op{tina Jegunovce-izgradba na sredno naso~eno u~ili{te vo s.
Prequbi{te; 3. Op{tina Tetovo-nadgradba na OSEU “8mi septemvri”so P=474m2;
Spored podatocite od Ministerstvo za obrazovanie na RM vo (1) op{tina evidentirano e izgradba na objekti od oblasta na sredno obrazovanie. Grade`ni intervencii od tipot na rekonstrukcii na objekti istotaka evidentirano e vo (1) op{tina.
Tabela 40. Opis na grade`ni intervencii vo srednite u~ili{ta Podprograma TG-Izgradba
Op{tina Училиште Opis P vo m2 Broj na deca
Broj na smeni
[UTO ORIZARI Novo sredno u~ili{te
prodol`uvawe so izgradba na sredno u~ili{te
2000 m2 p+1
600 200
Tabela 41. Opis na grade`ni intervencii vo srednite u~ili{ta
Podprograma DT-rekonstrukcija Op{tina Училиште Opis Realizacija
CENTAR DSUP Lazar Li~enovski
rekonstrukcija nadgradba i adaptacija
vo tek
*Izvor: Ministerstvo za Obrazovanie
2. Socijalna za{tita Spored podatocite od informativnite listovi na op{tinite vo (1)
op{tina vo plan ima izgradba na objekt od oblasta na socijalnata za{tita i toa vo:
1. Op{tina Lipkovo:-izgradba na gradinka so P=200 m2;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 95
Spored podatocite za 2010god. dostaveni od Ministerstvo za trud i socijala na RM, evidentirani se promeni vo (5) op{tini i toa:
1. Op{tina Aerodrom: izgradba na detska gradinka so P=1450m2za 180deca;
2. Op{tinaRosoman: izgradba na detska gradinka so P=352,70m2za 250deca
3. Op{tinaLipkovo: izgradba na detska gradinka so P=483m2za 260deca;
4. Op{tina Saraj: izgradba na detskagradinka so P=650m2za 290deca ; 5. Op{tina \or~e Petrov: izgradba na detska gradinka so P=1820m2za
180deca vo edna smena; 3. Zdravstvo
Od objekti za zdravstvenata za{tita vrz osnova na podatocite od informativnite listovi dostaveni od op{tinite evidentirano e promena vo (2) op{tina toa vo :
1. Op{tina Saraj: izgradba na ambulanta vo s. Kopanica; 2. Op{tina Makedonski Brod: izgradba na ambulanta vo s.
Manastirec i s. Lokvica.
4. Kultura Spored podatocite od informativnite listovi na op{tinite od oblasta
na kulturata evidentirano e promena vo (1) op{tina i toa vo : 1. Op{tina Debarca: sanacija na dom za kultura vo s. Me{ei{ta.
5. Fizi~ka Kultura Objekti na fizi~ko vospitanie vo vospitno -obrazovnite ustanovi
Spored podatocite od informativnite listovi na op{tinite od oblasta na fizi~kata kultura ima evidentirano promeni vo (2) op{tini i toa vo:
1. Op{tina Makedonski Brod: izgradba na fiskulturna sala vo SOU Naum Ohridski so P=650m2;
2. Op{tina Makedonska Kamenica: izgradba na fiskulturna sala vo SOU so P=600m2.
Spored podatocite za 2010 god. dostaveni od Ministerstvo za obrazovanie na RM evidentirani se promeni vo (20) op{tini odnosno izgradeni se (3) fiskulturni sali za potrebite na osnovnoto obrazovanie dodeka (17) se vo tek na gradewe.
Tabela 42. Opis na grade`ni intervencii na fiskulturni sali za potrebite na
osnovnoto obrazovanie Op{tina Училиште Opis P=m2
GAZI BABA OU Krum To{ev s Trubarevo
izgradba vo tek 650m2
KARPO[ - SKOPJE OU H.T. Karpo{ zavr{eno so gradba
650 m2
^AIR - SKOPJE OU„7- mi mart" vo izgradba 1300 m2
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 96
ARA^INOVO OU „\er| Kastriot Skenderbej"
vo izgradba 1300 m2
VASILEVO OU Goce Del~ev - Vasilevo zavr{eno so gradba
1300 m2
BOGDANCI OU Kiril i Metodij s. Stojakovo
zavr{eno so gradba
1300 m2
BOSILOVO OU Kiril i Metodi-s.Ilovica
vo izgradba 650 m2
DEL^EVO OU Kliment Ohridski vo izgradba 650 m2
ZRNOVCI OU Sini{a Stoilov s. Zrnovci
vo izgradba 650 m2
NEGOTINO OU Stra{o Pinxur vo izgradba 650 m2
ROSOMAN OU Pere To{ev vo izgradba 650 m2
GRADSKO OU Dame Gruev vo izgradba 650 m2
PLASNICA OU Mustafa K. Ataturk vo izgradba 650 m2
RANKOVCE OU Hristijan Todorovski Karpo{
vo izgradba 650 m2
GOSTIVAR OU Ismail Kemali vo izgradba 1300 m2
VRAP^I[TE OU Naim Fra{eri s. Negotino
vo izgradba 1300 m2
RADOVI[ OU Krste Misirkov vo izgradba 650 m2
LIPKOVO OU Duturija vo izgradba 650 m2
KO^ANI OU Nikola Karev vo izgradba 1300 m2
@ELINO OU Lui| Goraku}i vo izgradba 1300 m2
Za potrebite na srednoto obrazovanie evidentirani se promeni vo (18) op{tini odnosno izgradeni se (6) fiskulturni sali za potrebite na osnovnoto obrazovanie dodeka (12) se vo tek na gradewe.
Tabela 43. Opis na grade`ni intervencii na Fiskulturni sali za potrebite
na srednoto obrazovanie
Op{tina Училиште Opis Kvadratura vo osnova i katnost
SKOPJE SOU Zefqu{ Marku izgradba vo tek 1300 m2
DEL^EVO SOU Metodi M Brico
zavr{eno so gradba
1300 m2
VALANDOVO SOU Goce Del~ev zavr{eno so gradba
650 m2
BOGDANCI SOU Bogdanci zavr{eno so gradba
650 m2
KAVADRCI SOZ[U \or~e Petrov
zavr{eno so gradba
650 m2
SOEU Jane Sandanski
zavr{eno so gradba
650 m2BITOLA
SOZU Kuzman [apkarev
vo izgradba 650 m2
SOMU dr. Jovan Kaluzi
vo izgradba 1300 m2 TETOVO
SOMU Nikola [tejn
zavr{eno so gradba
1300 m2
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 97
SOU Kiril Pej~inovi}
vo izgradba 1300 m2
SOU Goce Stoj~evski
vo izgradba 650 m2
PROBI[TIP SOU Naum Naumovski Bor~e
vo izgradba 1300 m2
MAKEDONSKA KAMENICA
SOU Mile J Xingar vo izgradba 650 m2
PRILEP SOU \or~e Petrov vo izgradba 650 m2
PRILEP SOU Riste Ri~ko vo izgradba 1300 m2
NEGOTINO SOU Kiril i Metodi
vo izgradba 1300 m2
RESEN SOU Car Samoil vo izgradba 650 m2
DEBAR SOU Zdravko ^o~kovski
vo izgradba 1300 m2
STRUMICA SOU Dimitar Vlahov
vo izgradba 1300 m2
MAKEDONSKI BROD SOU Sv. Naum Ohridski
vo izgradba 650 m2
KUMANOVO SOUZ[ Kiro Burnaz
vo izgradba 1300 m2
DOLNENI SOU Mirko Milevski
vo izgradba 650 m2
*Izvor: Ministerstvo za Obrazovanie Objekti na sportski organizacii
Spored podatocite od informativnite listovi na op{tinite evidentirani se promeni vo vkupno (2) op{tini i toa vo:
1. Op{tina Kratovo: pove}enamensko igrali{te vo s. Krilatica so P=1296,75m2;
2. Op{tina Negotino: sportsko igrali{te vo Negotino.
3.3.6. Industrija
Vo prostornata razvojna struktura na ekonomijata vo Republika Makedonija, industrijata e zna~aen faktor koj deluva pottiknuva~ki na razvojot na drugite dejnosti: zemjodelstvoto, {umarstvoto, trgovijata, grade`ni{tvoto, soobra}ajot, zanaet~istvoto itn. Industrijata se javuva kako potro{uva~ na proizvodite i uslugite na ovie dejnosti vo fazata na nivna prerabotka i od prostoren aspekt pretstavuva lokaciski faktor za razvoj na komplementarni dejnosti i kapaciteti so koi se zaokru`uva celokupniot tehnolo{ki i reprodukciski proces na proizvodstvo. Razvojot i razmestuvaweto na industriskite dejnosti i kapaciteti vo prostorot pozitivno vlijae na dinamizirawe i modernizacija na lokalnata i nacionalna ekonomija.
Vo odnos na tekovnata sostojba prisutni se soznanijata za potrebata za organizaciski i strukturni promeni vo razvojot i razmestenosta na industrijata, modernizacija na tehnologijata na proizvodniot proces, efektivna organizacija i rakovodewe, zgolemena finalizacija na proizvodite, osvojuvawe novi pazari, prote`irawe na izvozno orientirani industrii i industrii so komparativni prednosti na odredeni podra~ja: prirodni resursi, polo`ba, sposobni rabotnici, pazar, kapital i tradicija i povrzani so vkupnata prepoznatliva fizionomija na podra~jeto. Konkurentna prednost e blizinata na Evropskiot pazar, pod uslov obezbeduvawe dobra soobra}ajna povrzanost.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 98
Industriskoto proizvodstvo ima odredeno vlijanie vo pridvi`uvaweto na ekonomijata, no istovremeno, dokolku preventivno ne se intervenira, ima zna~itelno nepovolno vlijanie vrz `ivotnata sredina. Spored paradigmata na odr`liviot razvoj, ekonomskiot razvoj i za{titata na `ivotnata sredina pravat edinstven proces na me|usebni interaktivni vlijanija i spregi. @ivotnata sredina ovozmo`uva prostor za locirawe na proizvodni i uslu`ni kapaciteti, a povratno trpi fizi~ki i drugi promeni vo namenata i koristeweto na zemji{teto, iscrpuvawe na resursite i zagaduvawe. Postojnata zakonska regulativa e vo funkcija na opredelbata za odr`liv razvoj ~ija su{tina bazira na soznanieto za ograni~enost na globalnite resursi. Odr`liviot razvoj podrazbira proces na promeni vo koj ekonomijata pridonesuva kon podobruvawe na ~ovekovata blagosostojba na sega{nite generacii, bez kompromisi ili hipoteki na teret na blagosostojbata na idnite generacii. Toa zna~i deka na idnite generacii treba da se prepu{tat globalnite resursi vo odredena sostojba kako bi bile vo mo`nost da obezbedat sopstvena blagosostojba, vo najlo{ slu~aj vo ist obem koj go imale sega{nite generacii.
Karakteristika na industrijata i vo 2010 godina be{e nedostigot i ograni~enosta na sopstvenata akumulacija i potrebata za pointenziven razvoj i menuvawe na proizvodnata struktura. Industrijata i natamu }e bide upatena na koristewe dopolnitelna akumulacija od stranstvo.
Posledicite od globalnata ekonomska kriza zapo~nata vo 2008-ta godina se reflektiraa vrz aktivnostite vo industrijata koi vo odnos na formiraweto na bruto doma{niot proizvod vo 2010 godina sporedeno so prethodnata godina ostvarija negativna stapka od -2,2% (proceneti podatoci)18 i strukturno u~estvo od 18,3% vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod (tekovni ceni).
Fizi~kiot obem na vkupnoto industrisko proizvodstvo vo Republika Makedonija vo 2010 godina zabele`a negativna stapka od 4,8%. Kompleksot na vadewe na ruda i minerali zabele`a opa|awe od -3,8%, prerabotuva~kata industrija -7,5%, dodeka snabduvaweto so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija zbele`a porast na proizvodstvoto od 14,4%. Najgolemo opa|awe na obemot na proizvodstvo vo prerabotuva~kata industrija e zabele`an vo proizvodstvoto na fabrikuvani metalni proizvodi, osven ma{ini i oprema (indeks 46,5%) i proizvodstvoto na elektri~na oprema (56,8%).
Analizata na op{tata sostojba na makedonskata industrija poka`uva nezadovolitelno nivo na tehni~ko-tehnolo{kiot progres, izvoznata naso~enost i uvoznata zavisnost na proizvodstvoto se nepovolni, obemot i kvalitetot na rabotnata sila ne gi zadovoluvaat sovremenite potrebi i standardi za integrirawe vo me|unarodniot ekonomski prostor. Seriozna e potrebata za primena na novi znaewa, zgolemen obem i efikasnost na investiciite. Sega{noto nivo na tehnolo{ka opremenost uka`uva deka bez pokrupni zafati za obnovuvawe na postojnata tehnika i tehnologija vo idnina ne mo`e da se o~ekuva zabrzuvawe na dinamikata na industriski razvoj. Potrebata za brzi promeni nalo`uva neophodnost za brzo prilagoduvawe na doma{nata industrija so tendenciite vo svetot so cel kompatibilnost na industriskata struktura so razvieniot svet.
Intencijata za pogolemo koristewe na osnovnite sredstva bara dopolnitelni aktivnosti naso~eni kon nivna upotreba spored optimalniot kapacitet. Prose~nata iskoristenost na kapacitetite vo industrijata zaradi
18 Soop{tenie , Bruto doma{en proizvod br. 3.1.11.4
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 99
slo`enite uslovi na stopanisuvawe vo ramki na proektiranoto vreme za rabota e zna~itelno poniska {to uka`uva na postoewe realen potencijal za pogolemo proizvodstvo vo idnina.
Visokiot stepen na istro{enost na osnovnite sredstva, uka`uva na potrebata za dopolnitelni vlo`uvawa za nivna zamena, rekonstrukcija i modernizacija. Inoviraweto na osnovnite sredstva kako zna~aen faktor vo ostvaruvaweto podinami~en razvoj niz procesot na revitalizacija na proizvodstvoto, e ograni~eno zaradi niskata akumulativna i reproduktivna sposobnost na doma{nata industrija. Ovoj proces }e se odviva so pozabaveno tempo vo podolg vremenski period.
Industriskoto proizvodstvo sé u{te se karakterizira so nedovolna izvozna orientiranost. Obemot na izvozot se odr`uva na relativno nisko nivo. Idnata proizvodstvena aktivnost vo naredniot period treba da bide naso~ena kon izvozot, so zgolemuvawe na plasmanot na proizvodite na nadvore{nite pazari.
Iskustvoto od razvienite zemji kako i nau~nite soznanija ka`uvaat deka kadrite so nivoto i kvalitetot na znaewata, nivnata primenlivost vo procesot na proizvodstvo i sposobnosta za sozdavawe novi proizvodi i tehnologii sî pove}e stanuvaat osnoven faktor na proizvodstvoto i inicijatori na razvojot. Kvalifikacionata struktura na vrabotenite vo industrijata sé u{te ne zadovoluva. Na toa upatuva niskoto u~estvo na rabotnicite so visoko obrazovanie, kako i visokoto u~estvo na vrabotenite bez kvalifikacii. Obrazovnoto nivo na vrabotenite ne gi zadovoluva ni sega{nite potrebi na pretprijatijata vo industrijata, bidej}i del od rabotnite zada~i gi vr{at rabotnici so ponizok stepen na obrazovanie od predvideniot {to nesomneno ima odraz i vrz ostvarenite rezultati.
Vo toj kontekst ostvaruvaweto na zacrtanite celi na ekjonomskiot razvoj i posebno razvojot na industrijata neminovno e povrzano so edukativniot proces i pogolemoto potpirawe na razvojot vrz znaewata i ume{nosta na rabotnata sila.
Industrijata vo R. Makedonija ne gi poseduva vo dovolna merka atributite na visokata tehnologija, usoglaseni so odr`liviot razvoj: mala surovinska i energetska intenzivnost, visoka informativna i nau~na intenzivnost, visoko u~estvo na stru~nata rabotna sila, visoka fragmentacija na pazarot so specifi~ni barawa, visoki vlo`uvawa vo predkompetitivni istra`uvawa i seopfatno vlijanie vrz karakteristikite na golem broj segmenti na socio-ekonomskiot sistem.
Spored toa ostanuva i ponatamu razvojnata planska opredelba za potrebata od po{iroko voveduvawe i razvoj na ekolo{ki-prostorno prifatlivo industrisko proizvodstvo preku razvoj na {tedlivi tehnologii vo odnos na prirodnite resursi, energijata i gorivoto i rabotnata sila i (ili) malkuotpadni, odnosnoi bezotpadni tehnologii.
Vo naredniot period neophodno e da se naso~at aktivnostite kon podigawe na stepenot na finalizacija na proizvodite i upotreba na surovinite so {to e mo`no povisok stepen na finalizacija. Vo uslovi na pazaren na~in na stopanisuvawe ostanuva planskata opredelba za permanentno sledewe na potrebite i barawata na pazarot i sozdavawe uslovi za brzo reagirawe i prilagoduvawe na signalite za promeni na pazarot.
Spored filozofijata na odr`liv razvoj, ekonomskiot odnosno industriskiot razvoj i za{titata na `ivotnata sredina pravat edinstven sistem.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 100
Odr`liviot razvoj pretstavuva alternativa za zagrozenite prirodni i sozdadeni vrednosti i za sozdavawe na humano op{testvo i okru`uvawe. Razre{uvaweto na konfliktite vo ovoj sistem treba da se temeli na interakcija na relacijata prostor i socio-ekonomskata komponenta na razvojot.
@ivotnata sredina dava prostor za lokacija na proizvodnite kapaciteti, od nea se crpat prirodnite materijalni resursi i energija za proizvodstvo, a povratno trpi fizi~ki promeni, promeni vo namenata na koristewe na zemji{teto, iscrpuvawe na surovinite i zagaduvawe.
Strukturata na industriski proizvodi i vo tekot na 2010 godina se karakterizira so nisko u~estvo na autput na proizvodstvenite granki koi imaat karakter na nositeli na razvojot, koi se propulzivni i koi ovozmo`uvaat vklu~uvawe vo me|unarodnata ekonomska sorabotka. Ne zadovoluva i u~estvoto na proizvodstvoto koe e izvozno orientirano nasproti u~estvoto na grankite koi se visoko uvozno zavisni. Planskata opredelba za diverzifikacijata na proizvodnata struktura i asortiman na industriskoto proizvodstvo izostanuva. Toa i ponatamu se karakterizira so bazno-surovinska zavisnost, so dominantno u~estvo na trudointenzivnite dejnosti.
Vo nasoka na nadminuvawe na postojnata sostojba i sozdavawe perspektiva za razvoj na ovaa zna~ajna oblast vo ekonomijata na Republika Makedonija, vo Ministerstvoto za ekonomija vo tekot na 2010 godina bea prezemeni intenzivni aktivnosti za implementacija na usvoenite programi so koi }e se ovozmo`i zgolemuvawe na konkurentnosta na nacionalnata ekonomija:
• Programa za podr{ka na tekstilnata industrija; • Programa za podobruvawe na konkurentnosta na makedonskite
proizvodi i uslugi; • Programa za podr{ka na klasterite so merki za podr{ka na
kompaniite za aktivno deluvawe vo klasteri sogleduvaj}i ja korisnosta od zdru`uvawe i sozdavawe mre`a na klasteri;
• Programa za razvoj na pretpriemni{tvoto, konkurentnosta i inovativnosta;
• Programa za pottiknuvawe na investiciite vo Republika Makedonija itn.
Prostornata razmestenost na proizvodnite i na niv komplementarni uslu`ni dejnosti se temeli na postavenata opredelba na organizacija na proizvodnite dejnosti na principot na koncentrirana disperzija. Opredelbata za alokacija na proizvodni kapaciteti vo planski utvrdeni prostori se ostvaruva preku izrabotka na soodvetna planska urbanisti~ka dokumentacija i ureduvawe na prostorot.
Od lokacionen aspekt, industrijata po svojot karakter e dejnost koja pretpostavuva koncentracija vo opredeleni to~ki (polovi, oski i zoni) na pove}e granki koi koristat zaedni~ka infrastruktura i drugi zaedni~ki slu`bi i servisi, {to pozitivno vlijaat vrz ekonomskite efekti. Vakvata koncentracija na industrijata so komplementaren karakter, ednovremeno e i najpogodniot oblik za za~uvuvawe i unapreduvawe na `ivotnata sredina.
Vo tekot na 2010 godina prodol`ija aktivnostite za izrabotka i usvojuvawe na urbanisti~ka planska dokumentacija za novi tri tehnolo{ki industriski razvojni zoni: TIRZ "Strumica" na povr{ina od okolu 25 ha, TIRZ "Rankovce" na povr{ina od okolu 40 ha i TIRZ "Struga" so povr{ina od okolu 30 ha.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 101
Dinamikata na realizacija na planskite re{enija i ureduvawe na prostorot na TIRZ "Skopje" na zadovoluva. Na ovoj atraktiven prostor ocenet pozitivno vo odnos na lokacijata, soobra}ajnite i drugi infrastrukturni uslovi, vo periodot od ednodecenisko postoewe, efektuiran e prostor vo koj se locirani samo dva industriski kapaciteti na svetski poznatite proizvodni brendovi vo oblasta na elektronikata.
Promenite vo prostorot evidentirani vo oblasta na industrijata vrz osnova na izve{tajnite listovi dobieni od izve{tajnite edinici se prezentirani vo Poglavieto na Ekonomskite osnovi kako integralen del na promenite vo prostorot na vkupnata ekonomija.
3.4. Soobra}aj i vrski
Soobra}ajniot sistem vo Republika Makedonija go so~inuvaat patniot, `elezni~kiot, vozdu{niot, ezerskiot i po{tenskiot soobra}aj, a sistemot za vrski go so~inuvaat telekomunikaciite i radiodifuzniot sistem.
Osnovata za planirawe i razvoj na patnata mre`a na Republika Makedonija, e vo odredbite za kategorizacija na pati{tata vo Zakonot za javni pati{ta, vo dosega izgradenata magistralna i regionalna patna mre`a so "M" i "R" oznaki, vo strate{ki definiranite me|unarodni koridori za paten soobra}aj i vo dosega izgradenata evropska patna mre`a - TEM so "E" oznaka na pati{ta, kako i vo opredelbite od dolgoro~nata strategija za razvoj.
Koncepcijata za razvoj na `elezni~kiot sistem se bazira na potrebata za modernizacija i pro{iruvawe na `eleznicata vo celina, kako i povrzuvawe na `elezni~kata mre`a na Republika Makedonija so soodvetnite mre`i na Republika Bugarija i Republika Albanija. Postojnata `elezni~ka mre`a so sosedstvoto e povrzana so dva kraka na sever kon R. Srbija i isto taka so dva kraka na jug kon Republika Grcija. Nasproti toa na istok mre`ata zavr{uva so slepi kraci do Ko~ani, odnosno do Beqakovce i na zapad isto taka so slepi kraci zavr{uva do Ki~evo, odnosno do Sopotnica. Poradi toa prvenstveno potrebno e navedenite slepi kraci da se povrzat so mre`ata na sosednite dr`avi.
Vozdu{nite pati{ta vo Republika Makedonija se integralen del od evropskata mre`a na vozdu{ni koridori so {irina od 10 nauti~ki milji vo koi kontrolirano se odvivaat preletite nad na{ata teritorija. Vo razvojot na vozdu{niot soobra}aj nad Republika Makedonija, od skromnite 4 vozdu{ni pati{ta denes se oformeni vkupno 35, od koi 19 se vo dolna zona (od 3500m do 8100m nad zemjata) i 16 vo gorna zona (od 8100m do 15300m nad zemjata). Za ovie vozdu{ni pati{ta se oformeni vkupno 17 vlezno-izlezni kapii, locirani vdol` granicite so sosednite zemji.
Vo novite op{testveno - ekonomski uslovi, tendencii za otvarawe i ostvaruvawe na ekonomi~no i najednostavno povrzuvawe so okru`uvaweto i Svetot, mo`no e Republika Makedonija, preku izgradba na plovniot pat Dunav - Morava - Vardar, da se vklu~i vo evropskiot sistem na vodni pati{ta i na toj na~in direktno da se povrzi so Severnoto More i Egejskoto More.
Komunikaciskata mre`a na Republika Makedonija, so~ineta od pove}e komunikaciski potsistemi vo Republika Makedonija, se o~ekuva da se podobruva, unapreduva i da se razviva, so doizgradba na strate{kite koridori i doizgradba i izgradba na novi regionalna i lokalna mre`a.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 102
Vrz osnova na informativeniot list (vo ramkite na pratewe na realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija) koj imaat obvrska da go popolnuvaat edinicite na lokalnata samouprava, kako i organite na dr`avnata uprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica - izve{tajni edinici, vo oblasta na soobra}ajot i vrski (paten, `elezni~ki i vozdu{en soobra}aj) realizirani (izgradeni) ili vo tek na realizacija, za 2010 god. dobieni se slednite podatoci:
3.4.1. Soobra}ajna infrastruktura
Paten soobra}aj
Podatocite dobieni od op{tinite, od Agencija za dr`avni pati{ta, kako i drugi institucii dadeni se vo tabelaren prikaz prika`an podolu.
Biroto za regionalen razvoj i Ministersvo za transport i vrski - ne dostavile podatoci i informacii za 2010 god.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 103
Tabela 44. Realizacija na magistralni, regionalni i lokalni soobra}ajnici vo 2010 godina Podatoci od op{tinite 1
Podatoci od Ministerstvo za transport i vrski 2 (ne dalo podatoci) * - op{tini vo koi nema promeni ** - op{tini koi ne dale podatoci
Magistralni Regionalni Lokalni Op{tina
naziv km {/m ha naziv km {/m ha naziv km {/m ha Mostovi
(m,)
Pridru `ni objekti
1 Skopje 1(*)
2 Aerodrom 1(*)
3 Butel (**)
4 Gazi Baba 1(*)
5 \or~e Petrov 1(*)
6 Karpo{ (**)
7 Kisela Voda 1(*)
8 Saraj 1(*)
9 Centar (**)
10 ^air 1(*)
11 [uto Orizari (**)
12 Ara~inovo 1(*)
13 Berovo (**)
14 Bitola 1 2,725
15 Bogdanci 1(*)
16 Bogoviwe (**)
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 104
17 Bosilovo (**)
18 Brvenica 1(*)
19 Valandovo (**)
20 Vasilevo 1(*)
21 Vev~ani (**)
22 Veles (**)
23 Vinica 1 Grqani-Marinci
1.782 0,59
24 Vrane{tica (**)
25 Vrap~i{te 1(*)
26 Gevgelija (**)
27 Gostivar 1(*)
28 Gradsko (**)
29 Debar (**)
30 Debarca 1
s.So{ani-Crkva
Sv. Nikola 4,60
31 Del~evo (**)
32 Demir Kapija 1(*)
33 Demir Hisar (**)
34 Dojran (**)
35 Dolneni 1(*)
36 Drugovo 1 Br`dani 1,499
37 @elino 1(*)
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 105
38 Zajas (**)
39 Zelenikovo (**)
40 Zrnovci 1(*)
41 Ilinden 1 Ajvatovci-Mr{evci
3,90
42 Jegunovce (1*)
Klinovo-Kumani~evo-Bojan~i{te
8,00 3,00
Melci 0,7 0,5 43 Kavadarci 1
Garnikovo 1,3 0,5
44 Karbinci 1(*)
45 Ki~evo (**)
46 Kon~e 1
Od R-602 do s. Rakitec
0,8
47 Ko~ani 1(*)
48 Kratovo 1(*)
49 Kriva Palanka 1(*)
50 Krivoga{tani 1(*)
51 Kru{evo1(*)
52 Kumanovo (**)
53 Lipkovo (**)
54 Lozovo 1 Milino-\uzumelac
3,5
55 Mavrovo-
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 106
Rostu{e (**)
56 Makedonska Kamenica 1 S. Kosevica 0,46 0,20
57 Makedonski Brod 1(*)
58 Mogila 1(*)
59 Negotino 1(*)
Novaci-Ribarci
3,023 660
Novaci 1 Od R-509-do s. Dolno Orehovo
2.,50
61 Novo Selo 1(*)
62 Oslomej 1(*)
63 Ohrid (**)
64 Petrovec 1(*)
65 Peh~evo (**)
66 Plasnica (**)
67 Prilep 1(*)
68 Probi{tip (**)
69 Radovi{, 1(*)
s. Rankovce 0,87
s. Odreno 1,47 70 Rankovce 1
s. Petralica 0,8
71 Resen 1(*)
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 107
72 Rosoman (**)
73 Sveti Nikole (**)
74 Sopi{te (**)
75 Staro Nagori~ane 1(*)
76 Struga (**)
77 Strumica 1(*)
78 Studeni~ani (**)
779
Tearce (**)
80 Tetovo 1(*)
881
Centar @upa 1
82 ^a{ka 1(*)
83 ^e{inovo-Oble{evo 1(*)
84 ^u~er Sandevo (**)
85 [tip 1(*)
VKUPNO 34,906
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 108
Tabela 45. Rekonstrukcija na pati{ta vo Republika Makedonija vo 2010 god. Podatoci od Agencija za dr`avni pati{ta
Magistralni Regionalni Lokalni Op{tina
naziv km {/m ha naziv km {/m ha naziv km {/m ha Mostovi Pridru`n
i objekti
R-418 Struga Debar
15,00
R-107 Lakavica-Negotino
18,50
R-107 Davidovo-Rabrovo
14,00
R-516 Prilep-Krivoga{tani
22,00
R-527 Prevalec-Smojmirovo
43,00
VKUPNO 112,50
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 109
Tabela 46. Proekti za pati{ta vo tek na izrabotka vo Republika Makedonija vo 2010 god. Podatoci od Agencija za dr`avni pati{ta
Magistralni Regionalni Lokalni Op{tina
naziv km {/m ha naziv km {/m ha naziv km {/m ha Mostovi Pridru`n
i objekti
M-6 [tip-Strumica
65,50
M-5 Bugarija (Crna Skala)-Del~evo-Vinica-Ko~ani
115,00
Kosel-Ohrid-Sveti Naum
39,00
R-514-K2 s. Kostenci-s. Zrze-Manastir Sveto Preobra`enie
7,593
R-513 K-4 Manastir Treskavec
7,50
Veles-Prilep 57,00
Miladinovci-Sveti Nikole-[tip
43,86
R-609 Argulica-Rerance-Vidovi{te
14,12
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 110
R-109 Demir Kapija-Krwevo
20,17
R-509 Makovo-^ani{te vrska so R-109
16,39
VKUPNO 386,133
Tabela 47. Novi soobra}ajnici vo 2010 god.
Podatoci od ELEM
Magistralni Regionalni Lokalni Op{tina
naziv km {/m ha naziv km {/m ha naziv km {/m ha Mostovi Pridru`ni
objekti
Ergela (s. Novaci)- do rudnik
VKUPNO ? Nema podatok za dol`ina na pat
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 111
@elezni~ki soobra}aj
Podatocite za JP za `elezni~ka infrastruktura "Makedonski `eleznici" i od "Makedonski `eleznici - Transport" AD - Skopje, dadeni se podolu:
1. Otpo~nato e proektirawe i izgradba na Isto~niot del od Koridor 8, Kumanovo-Beqakovci-Kriva Palanka-Granica so R. Bugarija vo delnici i toa:
– Delnica Kumanovo-Beqakovci vo dol`ina od 26,33km rekonstrukcija
– Delnica Beqakovci-Kriva Palanka vo dol`ina od 37,05km - vo izgradba
– Delnica Kriva Palanka-Granica so R. Bugarija vo dol`ina od 23,37km - izrabotka na tehni~ka dokumentacija
Isto taka vo 2010 god. izraboteni se idejni i glavni proekti za: – trasa – `elezni~ki stanici i vkstosuvawa so patna infrastruktura, – a za delnica od 66+050 do izlez od st. Kriva Palanka i idejni
proekti za mostovi i tuneli. Za Isto~niot del od Koridor 8, `elezni~ka pruga Kumanovo-Beqakovci-
Kriva Palanka-Granica so Republikaija vo faza na izrabotka se studiite: – Fizibiliti studija – Studija za procenka na socijalnoto vlijanie i vlijanieto vrz
`ivotnata sredina 2. Za Zapadniot del od Koridor 8 - `elezni~ka pruga \or~e Petrov-
Ki~evo-Struga-Granica so R. Albanija: – Delnica Ki~evo - Granica so R. Albanija od 102+600 do gr. so R.
Albanija vo dol`ina od okolu 63,00km e vo faza na izrabotka na tehni~ka dokumentacija na nivo Studija i Ideen proekt i toa:
– Studija za izbor na varijanti – Predfizibiliti studija so soobra}ajna analiza – Ideen proekt za izbrana varijanta – Idejni proekti za stanici i vksnici – Idejni proekti za tuneli i mostovi – Studija za ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina – Studija za finansiska i ekonomska analiza
Od gornite podatoci se gleda deka vo 2010 god. nema izgradeno odnosno
zavr{eno ni eden km `elezni~ka pruga, {to zna~i deka gustinata na pokrienosta na teritorijata na Makedonija (25.713km2) so `elezni~ka mre`a ostanuva ista 2,7km na 100km2.
Vozdu{en soobra}aj
Podatocite dobieni od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo poka`uvaat deka vo 2010 godina od oblasta na vozdu{niot soobra}aj nema realizirano nitu eden proekt koj direktno ili indirektno vlijae na promenite na prostorot.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 112
So cel zgolemuvawe na efikasnosta na soobra}ajot i transportniot
sistem vo Republika Makedonija, vo tekot na 2010 godina bea prezemeni aktivnosti za zaokru`uvawe na pravnata ramka so koja se reguliraat odnosite vo odredeni vidovi na soobra}aj:
– donesena e izmena i dopolnuvawe na Zakon za javni pati{ta ("Sl. vesnik na RM" br.84/08, izmena 124/10)
– doneseneni se del od podzakonskite akti koi proizleguvaat od Zakonot za javni pati{ta
– Otpo~nata e postapka za prekategorizacija na pati{tata soglasno Zakonot za javni pati{ta
– Donesen e zakon za `elezni~ki sistem ("Sl. vesnik na RM" br. 48/10) – Donesen e zakon za sigurnost vo `elezni~ki sistem ("Sl. vesnik na
RM" br. 48/10) – Doneseni se del od podzakonskite akti soglasno Zakonot za
`eleznici – Donesena e izmena i dopolnuvawe na Zakonot za vozduhoplovstvo
("Sl. vesnik na RM" br.14/06, izmena 67/10 kako i pre~isten tekst 118/10)
– Doneseni se del od podzakonskite akti soglasno Zakonot za vozduhoplovstvo
– Donesena e izmena i dopolnuvawe na zakonot za vnatre{na plovidba ("Sl. vesnik na RM" br. 55/07, izmena 26/10)
– vo tekot na 2010 godina bea prevzemeni pove}e aktivnosti vo odnos na koncesiite na aerodromite "Aleksandar Veliki"-Skopje, aerodromot "Sv. Apostol Pavle"-Ohrid i predvidenata izgradba na nov kargo-aerodrom vo [tip
– vo tekot na 2010 godina od nadle`nite institucii i dr`vni organi bea prevzemeni i drugi aktivnosti koi se vo nasoka na implementacija na opredelbite zacrtani so Prostorniot plan na Republika Makedonija vo oblasta na soobra}ajot.
Vo domenot na soobra}ajnata infrastruktura, vo tekot na 2010 godina, bea
realizirani odredeni aktivnosti koi proizleguvaat od "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija 2008-2010 godina".
"Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija 2008-2010 godina", koja {to se odnesuva na patniot soobra}aj, poto~no na avtopatskata, magistralnata i regionalnata patna (soobra}ajna) mre`a, se sostoi od tri vida aktivnosti:
• Izgradba na delnici od ve}e definiranite patni pravci so vkupna dol`ina od okolu 475 km; – magistralni-avtopati{ta 387km – magistralni 30km – regionalni 67,20km
• Proektirawe na vkupno 692 km
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
• Proekti za rehabilitacija, Urbanisti~ki proekti i dr.
– magistralni i regionalni
• Rekonstrukcija, rehabilitacija i signalizacija na 589 km od patnata mre`a – magistralni-avtopati{ta 43km – magistralni 221,8km – regionalni 323,8km
Soglasno "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na
Republika Makedonija 2008-2010", vo 2010 godina od gorenavedeno ne e realizirano ni{to. O~igledno e deka ne e izgraden ni eden km magistralen i regionalen pat.
Agencijata za dr`avni pati{ta ima podatok za tehni~ka dokumentacija koja e vo izrabotka i ima podatok za realizirana rekonstrukcija na regionalni pati{ta i toa vo dol`ina od 112,5.
Koncepcijata za razvoj na `elezni~kiot sistem bazira na potrebata za modernizacija i pro{iruvawe na `eleznicata vo celina. Poradi sostojbata vo ovoj sektor, osobeno vnimanie se posvetuva na podobruvawe na uslugite, no i na iznao|awe na~in za nadminuvawe na finansiskite problemi poradi {to e izvr{ena i reorganizacija na M@. So Programata za sproveduvawe na PP na RM 2008-2010 za `elezni~kiot soobra}aj e predvideno:
• podobruvawe na osnovnite parametri na `elezni~kata infrastruktura, so {to }e se obezbedi ravnopravno i zna~ajno mesto vo Evropskiot `elezni~ki pru`en sistem i da gi afirmira svoite komparativni pokazateli:
– Bezbednost – Sigurnost – Kvaliteten prevoz – Konkurentnost na transportniot pazar
U~estvoto vo megunarodniot `elezni~ki soobra}aj e usloveno so nekolku ~initeli koi treba da bidat zadovoleni, za da edna pruga bide del od me|unaroden koridor. Toa pred se se odnesuva na brzinite i opremenosta na prugite so uredi i postrojki vo soglasnost so programata i preporakite na UIC.
Vo ovoj vremenski period od 2008-2010god. predvideni se samo grade`ni raboti za rekonstrukcija, modernizacija na `elezni~kata infrastruktura i izrabotka na Studija za uslugi od javen interes vo `elezni~kiot prevoz na patnici.
Soglasno "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija 2008-2010", vo 2010 godina ne e realizirano ni{to, osven {to se vo faza na proektirawe Isto~niot i zapadniot del od Koridor 8.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 114
Za osnovnata cel podobruvawe na osnovnite parametri na `elezni~kata infrastruktura: bezbednost, sigurnost, kvaliten prevoz i konkurentnost na transportniot pazar, vo 2010 godina e napraveno mnogu malku, odnosno za nijansa e podobren prevozot na patnici so voveduvaweto na rekonstruiran voz na linija Skopje-Bitola.
Aktivnostite vo vozdu{niot soobra}aj se naso~eni, pred sé, kon podobruvawe na uslovite za odvivawe na ovoj vid soobra}aj, usoglasuvawe so me|unarodnite standardi, pro{iruvawe na terminalite i pistite na dvata aerodromi i osovremenuvawe na potrebnata oprema. Soglasno Prostorniot plan na Republika Makedonija, se predviduva ispituvawe na mo`nostite za locirawe nov kagro aerodrom vo isto~na Makedonija.
Soglasno Zakonot za vozduhoplovstvo izrabotena e Nacionalnata strategija za razvoj na vozduhoplovstvoto vo Republika Makedonija, ~ii nasoki se:
– modernizirawe i optimizirawe na idnata organizaciona struktura na nacionalniot vozduhoploven sektor
– ispolnuvawe na visokite me|unarodni standardi za bezbednost i sigurnost
– podobruvawe na vozduhoplovnata infrastruktura − – odr`livost na `ivotnata sredina vo uslovi na porast na obemot na
vozdu{niot soobra}aj i transport – upravuvawe so vozdu{niot prostor soglasno principot edinstveno
evropsko nebo – liberalizacija na uslugite vo vozdu{niot transport, kako i
merkite za za{tita na postoe~kite i novite korisnici na uslugite vo vozdu{niot transport vo Republika Makedonija
Soglasno "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija 2008-2010", vo 2010 godina e realizirano slednoto:
– otpo~nata e rekonstrukcija na aerodrom "Aleksandar Veliki" vo Skopje i aerodrom "Sv. Apostol Pavle" vo Ohrid, koi se dadeni pod koncesija na turkata kompanija "TAV", so {to e otpo~nata postapka za modernizirawe i podobruvawe na vozduhoplovnata infrastruktura
3.4.2. Komunikaciski i dostavni sistemi
Komunikaciski sistemi Spored godi{niot izve{taj na Agencijata za elektronski komunikacii,
vo 2010 godina se zgolemuva brojot na davateli na uslugite na pazarot za elektronski komunikacii vo RM.
Tabela 48. Uslugi za notifikacija na subjekti vo elektronski komunikacii na RM Vid na usluga Broj
Telefonski uslugi na fiksna lokacija za nacionalen i/ili me|unaroden soobra}aj 35 Mobilna komunikaciska mre`a za nacionalen i/ili me|unaroden soobra}aj 3 Me|uoperatorski uslugi za prenos ili rutirawe na nacionalen i/ili me|unaroden soobra}aj 8 Tesnopojasen ili {irokopojasen pristap na Internet 75
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 115
Uslugi povrzani so radiodifuzija, radio i televiziski programski servisi 75 Uslugi na davawe na javna elektronska komunikaciska mre`a pod naem 16 Drugi uslugi 12
Najgolem porast vo odnos na 2009 godina e zabela`an kaj fiksnata telefonija, kade brojot na aktivnite operatori e zgolemen za 289%, dodeka porastot kaj internet provajderite e za 17%.
Spored ostvareniot vkupen prihod vo elektronskite komunikacii na RM vo 2010 godina, najgolem udel ima mobilnata telefonija so 48,85%, pred me|uoperatorskite uslugi za prenos ili rutirawe na nacionalen i/ili me|unaroden soobra}aj so 13,18%, fiksnata telefonija so 11,82%, uslugite za prenos na podatoci so 9,83% itn.
Od dobienite informativni listovi od op{tinite vo 2010 godina na razli~ni lokacii vo RM ima postaveno novi 14 bazni stanici za mobilna telefonija kako i edna bazna stanica za radio relejna mre`a za potrebite na EVN Makedonija. Za potrebite na hidrosistemot Zletovica postaveni se 4 novi repetitori za podr{ka na sistemot za alarmirawe na branata Kne`evo.
Fiksna telefonija
Vo 2010 godina zabele`ano e natamo{no namaluvawe na broj na korisnici na fiksnata telefonija vo R. Makedonija. Vkupniot broj na fiksni linii (po site tehnologii) iznesuva 413091 i e za 5,54% pomal od 2009 god. Namalen e vkupniot broj na PSTN, ISDN, FGSM linii, a zgolemen e brojot na linii preku bez`i~nite tehnologii i linii preku kablovska mre`a.
Tabela 49. Broj na fiksni linii spored tehnologii PSTN-rezidencijalni 296555 PSTN-delovni 31051 ISDN -rezidencijalni 1104 ISDN -delovni 10689 ISDN BRA-rezidencijalni 1104 ISDN BRA-delovni 10324 ISDN PRA-delovni 365Linii preku bez`i~ni tehnologii-rezidencijalni 48556 Linii preku bez`i~ni tehnologii-delovni 1561 WiMax-rezidencijalni 9215 WiMax-delovni 1387 FGSM-rezidencijalni 39182 FGSM -delovni 151 Wi-Fi-rezidencijalni 159 Wi-Fi -delovni 23Linii preku kablovska mre`a-rezidencijalni 22276 Linii preku kablovska mre`a-delovni 1299 Vkupno rezidencijalni po site tehnologii 368491 Vkupno delovni po site tehnologii 44600
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 116
Opadnat e vkupniot realiziran soobra}aj (vo minuti) za 7,87% kako i vkupniot prihod od realiziraniot telefonski soobra}aj na pazarot za fiksnata mre`a za 24,24% vo odnos na 2009 godina.
Vo R. Makedonija Makedonski Telekom e operator koj ima mo} i kapacitet samostojno ili so drugi operatori ili davateli na uslugi da dejstvuva nezavisno od konkurentite i korisnicite na pazarot. Vo 2010 godina, spored godi{niot izve{taj na Agencijata za elektronski komunikacii na RM, udelot vo pazarot na fiksna telefonija na Makedonski Telekom e 77,49% dodeka u~estvoto na ostanatite alternativnite operatori, davateli na uslugi e sledno: ONE Operator 12,27%, Aikon 2,8%, Neotel 2,57%, Kejbltel 2,41%, OnNet 1,74%, Infel Net Plus 0,54%, T-Mobile 0,18% itn.
Prose~noto vreme (mese~no vo minuti) na pojdovniot soobra}aj po pretplatnik, iniciran od javna fiksna telefonska mre`a, e sledno:
– 4,74 min. soobra}aj kon mre`i vo stranski dr`avi, – 13,3 min. soobra}aj kon mobilni mre`i vo R.Makedonija, – 37,82 min. soobra}aj kon drugi fiksni mre`i vo R.Makedonija, – 128 min. soobra}aj vo sopstvena mre`a ili – 184,84 min. vkupen mese~en soobra}aj.
Internet
Vkupniot broj na internet pretplatnici, po site kategorii, vo 2010 iznesuva 725297 i e za 31,4% pogolem vo odnos na 2009 godina.
delovni preku iznajmeni linii 738 rezidencijalni drugo 20528 delovni drugo 2173
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 117
Sporedeno so prethodnata godina, vo 2010 godina najgolem porast 126,37% e zabele`an kaj brojot na pretplatnici na pristap na internet so tesen opseg preku mobilnata 2G mre`a, potoa kaj brojot na pretplatnici na pristap do internet so {irok opseg preku mobilnata 2G/3G mre`a 30,55% i kaj brojot na pretplatnici na pristap na internet so {irok opseg, kade ne se vklu~eni pretplatnicite preku mobilnata mre`a, 18,23%. Vo odnos na prethodnata godina, namalen e brojot na pretplatnici na pristap do internet so tesen opseg za 44,22%.
Ostvareniot prihod od uslugata pristap do internet vo 2010 godina e pogolem za 16,31% vo odnos na 2009 godina.
Najgolem udel na pretplatnicite na pristap do internet e preku javna komunikaciska xDSL mre`a so 57,72%, pred javna CaTV mre`a so 30,14% i javna radiokomunikaciska mre`a (kade ne se vklu~eni pretplatnici preku mobilnata mre`a) so udel od 3,02%.
Vkupen broj na pretplatnici na pristap do internet so {irok opseg vo 2010 godina iznesuva 256943 ili 12,51 pretplatnici na 100 `iteli (spored procenkata na brojot na naselenie od Zavodot na statistika na RM).
Mre`a za mobilna telefonija
Na pazarot na mobilnata telefonija vo RM dozvola imaat tri operatori. Vkupen broj na aktivni pretplatnici vo mobilna telefonija vo 2010 godina iznesuva 2153425 ili 104,9 mobilni pretplatnici na 100 `iteli (spored procenkata na brojot na naselenie od Zavodot na statistika na RM). Brojot na pretplatnici se odnesuva na aktivni pretplatnici koi vo poslednite tri meseci predizvikale na nekoj na~in elektronski komunikaciski nastan, pod {to se smeta povik, odgovor na povik, ispra}awe na poraka ili podatoci, pla}awe smetka i sl.
Tabela 51. Broj na aktivni pretplatnici vo mobilna telefonija
Rezidencijalni pri-peid 1369278Rezidencijalni post-peid 431650Delovni post-peid 352497Vkupen broj pretplatnici 2153425
Grafikon 10. Broj na aktivni pretplatnici
64%
20%
16%
Rezidencijalnipri-peid
Rezidencijalnipost-peid
Delovni post-peid
Vo odnos na 2009 god. zgolemen e vkupniot broj na mobilni pretplatnici
za 10.82%, brojot na rezidencijalnite post-peid i pri-peid pretplatnici za
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 118
6.69% odnosno 41.03%, a namalen e brojot na delovni post-peid pretplatnici za 0.35%. Zgolemen e vkupniot broj na ispratenite SMS i MMS poraki za 9.54% odnosno 18.65%, kako i vkupniot realiziran soobra}aj vo minuti odnos na prethodnata godina za 17.46%.
Grafikon 11. Udel vo broj na pretplatnici
55%
24%
21%
T-Mobile
ONE
VIP
Vo 2010 godina vo odnos na prethodnata godina zgolemen e brojot na
aktivni korisnici kaj VIP i ONE, a namalen e kaj T-Mobile za 7%. Brojot na post-peid pretplatnici, sporedeno po kvartali, vo 2010 godina e vo postojan porast.
Tabela 52. Udel na pazarot vo vkupen broj na isprateni SMS i MMS poraki (vo %) Operator/Vid na usluga SMS poraki MMS poraki T-Mobile 80,23% 77,97% ONE 8,89% 9,95% VIP 10,88% 12,08%
Vo pazarot na mobilnata telefonija dominantno e u~estvoto na T-Mobile
spored brojot na korisnicite, ispratenite SMS i MMS poraki. No, sporedeno so prethodnata godina, vo 2010 godina porast kaj ispratenite SMS I MMS poraki e zabele`an samo kaj VIP, dodeka kaj ostanatite dva operatori ovoj broj (udel) se namaluva.
Prose~noto vremetraewe na razgovor (vo minuti) poedine~no po operator:
– 1,44 minuti kaj korisnicite na T-Mobile, – 1,62 minuti kaj korisnicite na VIP, – 1,94 minuti kaj korisnicite na ONE
Radioteleviziski i komunikaciski mre`i
Pazarot na mediumite ima svoi specifiki zaradi toa {to mediumskite proizvodi ne se obi~ni proizvodi koi se prodavaat na Pazar, a vo golema mera vlijaat vrz oblikuvaweto na na{ata pretstava za svetot vo koj `iveeme. Na toj na~in, tie imaat mo{ne va`na uloga vo formiraweto i odr`uvaweto na op{testvenite vrednosti, a prestavuvaat i sredstvo za ostvaruvawe na politi~ko i drugi oblici na vlijanie.
Spored podatocite od Agencijata za elektronski komunikacii na RM od 81 notificirani subjekti za obezbeduvawe na uslugi povrzani so radiodifuzija, vo 2010 godina bea aktivni 75 subjekti.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 119
Tabela 53. Broj na pretplatnici pri prenos na radio i TV signali Kabelska televizija 165028IPTV 30123DVB-T 42890Satelitska televizija 654Vkupno 238695
Vo odnos na 2009 godina, zgolemen e vkupniot broj na pretplatnici za 19%, zgolemuvaweto na pretplatnicite na IPTV kablovskata televizija iznesuva 110,15% dodeka na DVB-T televizijata 322,6%. Namalen e brojot na pretplatnici na kabelskata televizija za 5,62% i kaj pretplatnicite na satelitskata televizija za 39,11%. Vo vkupniot broj, pretplatnicite na kablovskata televizija u~estvuvaat so 69,13%, satelitskata televizija so 0,28%, DVB-T so 17,97%, a IPTV so 12,62%.
Udelot na operatorite vo prenos na TV sodr`ini do krajnite korisnici vo 2010 godina e sleden:
– Kejbltel 23,99% – Robi 23,23% – ONE 17,98% – Makedonski Telekom 12,63% – Inel Internacional 2,42% – Ostanati 19,75%
Sovetot za radiodifuzija e nezavisno, regulatorno, neprofitno telo so javni ovlastuvawa vo radiodifuznata dejnost koi gi ostvaruva soglasno Zakonot za radiodifuznata dejnost. Vo odnos na operatorite na javni komunikaciski mre`i, Sovetot za radiodifuzija gi registrira programskite paketi na operatorite, no ne e nadle`en za ostanatite telekomunikaciski uslugi {to gi obezbeduvaat operatorite preku nivnite mre`i.
Vo tekot na 2010 godina evidentirani se 58 operatori na javni komunikaciski mre`i za prenos na audio-vizuelni sodr`ini, 2 operatori za satelitski programi i po eden operator za terestrijalna i IPTV mre`a. Registrirani se 76 televiziski stanici i 77 radiostanici na teritorijata na RM.
Od evidentiranite televiziski stanici, spored nivoto na gledanost, na dr`avo nivo registrirani se 5, na dr`avno nivo preku satelit se 13, za lokalno nivo se 48, a za regionalno nivo na televiziskiot signal registrirani se 10 televiziski stanici. Radiostanici, spored nivo na slu{anost, na dr`avno nivo se 3, na lokalno nivo se 57 dodeka na regionalno nivo na slu{anost se 17 radiostanici.
Vo vkupniot broj na registrirani radio i televiziski stanici, ne se vklu~eni dr`avnata televizija i radio.
Iznajmeni linii
Od 24 notificirani subjekti vo 2010 godina, 16 subjekti obezbeduvaa uslugi na davawe na javna elektronska komunikaciska mre`a pod naem.
Vo maloproda`bata vo 2010 godina, vkupniot broj na instalirani iznajmeni analogni linii e 350 dodeka digitalni linii pod naem se 359. Ova prestavuva opa|awe za 37,16% odnosno 24,42% vo odnos na 2009 godina.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 120
Tabela 54. Broj na iznajmeni linii vo golemoproda`ba 64 Kbit/s 12048 Kbit/s 83934 Mbit/s 6155 Mbit/s 38Nad 155 Mbit/s (Gbit/s) 9Vkupno 893
Vkupniot broj na iznajmeni linii vo golemoproda`bata e pogolem za
13,76% vo odnos na prethodnata godina pri {to ne e zabele`ano namaluvawe vo nitu edna klasifikacija na iznajmenite linii. Najgolemo u~estvo vo golemoproda`noto iznajmuvawe imaa liniite so kapacitet od 2048 Kbit/s so u~estvo od 93,95%.
Prenoslivost na broevi
Za sozdavawe na konkurenten pazar vo oblasta na elektronskite komunikacii od 2008 godina vo RM ovozmo`ena e prenoslivost na brojot pri promena na operator na javna komunikaciska mre`a. Ova mo`nost vo 2010 godina ja iskoristile 21787 korisnici vo fiksnata i 19025 korisnici vo mobilnata telefonija. Udelot na raznite operatori vo fiksnata telefonija, vo vkupniot broj na preneseni broevi vo 2010 godina e sleden:
– OnNet 30,51% – ONE 22,51% – Neotel 13,47% – Aikon 11,24% – Kejbltel 11,09% – Makedonski Telekom 8,6% – Infel Net Plus 2,58%
Udelot na raznite operatori vo mobilnite mre`i, vo vkupniot broj na preneseni broevi vo 2010 godina e sleden:
– VIP 75,2% – ONE 16,47% – T-Mobile 8,33%
Po{tenski soobra}aj
Agencija za po{ti na R. Makedonija, vo 2010 godina, soglasno Zakonot za po{tenskite uslugi, ima izdadeno vkupno 25 Standardni dozvoli za davateli na po{tenski uslugi. Ovoj broj na subjekti se odnesuva na site davateli koi dejnosta-obezbeduvawe na po{tenski uslugi vo opsegot na univerzalnata dozvola kako i uslugi koi se vr{at na slobodniot po{tenski pazar ja vr{ele vo tekot na 2010 godina, bez razlika na vremetraeweto. Pri toa, Agencijata za po{ti ukina i 4 dozvoli za davateli na po{tenski uslugi.
Spored podatocite od AD za po{tenski soobra}aj Makedonska po{ta-Skopje, na teritorijata na R. Makedonija vo tekot na 2010 godina nema izgradeno novi objekti za pro{iruvawe na po{tenskata mre`a, a raboteno e na rekonstrukcii, adaptacii i sanacii na postoe~kite objetki i prostori vo koi se vr{at uslugite vo po{tenskiot soobra}aj.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 121
3.5. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot
3.5.1. @ivotna sredina
Emisiite na zagaduva~ki materii i supstancii vo mediumite na `ivotnata sredina, koi se javuvaat kako rezultat na ~ovekovata aktivnost, predizvikuvaat poremetuvawe na prirodnite procesi, naru{uvawe na prirodnata ramnote`a i zagaduvawe vo `ivotnata sredina. Za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina pretstavuva sistem od merki i aktivnosti koi se prevzemaat vo site mediumi i oblasti na `ivotnata sredina so cel da se obezbedat optimalni uslovi za `ivot.
So Nacionalnata strategija za investicii vo `ivotnata sredina (2009-2013) se postaveni prioriteti, merki i aktivnosti za realizacija na investicii vo `ivotnata sredina vo delot na postignuvawe na standardite vo oblasta na `ivotnata sredina, vospostavuvawe na decentraliziran sistem za upravuvawe so proekti, identifikuvawe na ~ove~ki resursi potrebni za podgotovka i realizacija na investicioni proekti na centralno i lokalno nivo, identifikuvawe na mo`ni izvori za finansirawe na investicionite proekti i t.n. So donesuvaweto na Nacionalnata strategija za odr`liv razvoj e definirana politikata za postignuvawe na odr`liv razvoj vo periodot 2009 - 2030 godina.
Vo Planot za institucionalen razvoj na kapacitetite za upravuvawe so `ivotnata sredina na nacionalno i lokalno nivo se utvrdeni funkciite i e daden plan za institucionalen razvoj na organite na dr`avnata uprava i na organite na lokalnata samouprava, na srednoro~en plan, zaradi obezbeduvawe na uslovi za upravuvawe so `ivotnata sredina za planskiot period od 2009-2014 godina.
Vo 2010 godina soglasno Programata za investirawe vo `ivotnata sredina za 2010 godina, raspredeleni se sredstva za izrabotka na Lokalni ekolo{ki akcioni planovi za op{tinite Bogoviwe, Vrap~i{te, Plasnica, Lipkovo, ^e{inovo-Oble{evo, Bogdanci i Karpo{. Istata godina e predvidena realizacija na proekti za ras~istuvawe na divi deponii vo Op{tinite Bogoviwe, Bosilovo, Brvenica, Valandovo, Dolneni, @elino, Ilinden, Kon~e, Mavrovo i Rostu{e i Ohrid. Dodeleni se i sredstva za izrabotka na tehni~ka dokumentacija i realizirawe na proekti i aktivnosti za za{tita, za~uvuvawe i podobruvawe na kvalitetot na vodite vo:
‡ Op{tina Plasnica - ras~istuvawe i ureduvawe na re~no korito na r. Prska, s. Preglovo;
‡ Op{tina Oslomej - izgradba na fekalna kanalizacija za s. Strelci; ‡ Op{tina Lipkovo - izrabotka na tehni~ka dokumentacija i sanacija na
vodovod vo s.Vaksince i prodol`uvawe na izgradba na vodovodniot sistem za vodosnabduvawe vo s. Slup~ane;
‡ Op{tina Zajas - sanacija na rezervoari za vodosnabduvawe vo op{tina Zajas;
‡ Op{tina Brvenica - izgradba na fekalna kanalizacija vo n.m.Gorni ^elopek;
‡ Op{tina Vrap~i{te - Rekonstrukcija na vodovodni sistemi vo op{tina Vrap~i{te;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 122
‡ JKP “Komunalec“ Demir Hisar - izrabotka na tehni~ka dokumentacija - glaven proekt za rekonstrukcija na del od gradskata vodovodna mre`a vo Demir Hisar;
‡ Op{tina Gevgelija - podobruvawe na vodosnabditelniot sistem vo Op{tina Gevgelija;
‡ Op{tina Ilinden - izrabotka na ideen i osnoven proekt za izgradba na drena`en kanal za zafa}awe na povr{inski vodi i regulirawe na nivoto na podzemnite vodi vo n.m. Bujkovci;
‡ JKP Derven, Veles - rekonstrukcija na kanalizaciona linija po ul.Orce [utev, op{tina Veles.
Isto taka, predvidena e realizacija na proekti za podigawe na javnata svest, edukacija i obuka vo oblasta na `ivotnata sredina i pottiknuvawe na obrazovni, istra`uva~ki i razvojni studii, programi, proekti i drugi sli~ni aktivnosti za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata.
Vo 2010 godina e izvr{ena izmena i dopolna na del od zakonskata regulativa donesena vo oblasta na `ivotnata sredina:
‡ Zakon za izmena i dopolna na Zakonot za `ivotna sredina (Sl.v. na RM br.48/10 i br.124/10);
‡ Zakon za izmena i dopolna na Zakonot za vodi (Sl.v. na RM br.83/10); ‡ Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za kvalitet na
ambientniot vozduh (Sl.v. na RM br.35/10); ‡ Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot za za{tita od bu~ava vo
`ivotnata sredina (Sl.v. na RM br.124/10); ‡ Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot za upravuvawe so
otpadot (Sl.v. na RM br.124/10); ‡ Rezolucija za vlijanijata na klimatskite promeni vo Republika
Makedonija (Sl.v. na RM br.31/10).
Analizite na stepenot na zagaduvawe vo mediumite na `ivotnata sredina na godi{no nivo, vklu~uvaj}i gi i merkite koi se prevzemaat za za{tita na istite, ovozmo`uvaat uvid vo povrzanosta pome|u industriskiot razvoj, sostojbata i kvalitetot na `ivotnata sredina, odnosno vlijanijata vrz zdravjeto na ~ovekot; aktivno sledewe na eventualnite promeni vo mediumite i oblastite na `ivotnata sredina i sozdavaat dobra osnova za kreirawe na odr`liva politika za za{tita na `ivotnata sredina i podobruvawe na kvalitetot na `ivot vo idnina.
Vozduh
Aktivnostite od ~ovekovoto `iveewe, kako i prirodnite pojavi i katastrofi, vo ponovo vreme dostignaa nivo na koe emisiite na zagaduva~kite supstanci vo atmosferata dovedoa do promeni vo nejziniot globalniot sostav. Ova rezultira me|udrugoto i so namaluvawe na stratosferski sloj na ozonot i zgolemuvawe na efektot na staklena gradina. Stratosferskiot sloj na ozon e od presudno zna~ewe za toplinskiot bilans na Zemjata i nejzinata atmosfera i na toj na~in za globalnata klima - kako rezultat na emisijata na stakleni~ki gasovi, osobeno na jaglerod dioksid (CO2), metan i azotoksid.
Promenite vo atmosferata dovedoa da se prifati pristapot da se deluva lokalno kolku {to e mo`no pove}e so cel podobruvawe na kvalitetot na vozduhot na globalno nivo. Vo poslednava decenija se raboti na namaluvawe na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 123
zagaduvaweto od soobra}ajot (sogoruvawe na fosilnite goriva vo vozilata). Koristeweto na alternativni izvori na energija, obnovlivi izvori, biogorivoto i prirodniot gas, se primarni procesi za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot. Isto taka i isfrlaweto od upotreba na supstanci koi ja osiroma{uvaat ozonskata obvivka se del od procesot za namaluvawe na zagaduvaweto na atmosferata.
Soglasno zakonskata regulativa, monitoring na koli~inite na emisii vo vozduhot vr{at ovlasteni institucii i poedine~ni delovni subjekti. Zagaduva~ki supstancii na koi se vr{i monitoring se: sulfur dioksid - SO2, azotni oksidi - NOx, jaglerod monoksid - CO i TSP (total suspended particles - totalno suspendirani ~esti~ki). Ovie zagaduva~ki supstanci mo`at da bidat hemiski ili fizi~ki transformirani pod vlijanie na son~evata radijacija ili so reakcija so drugi zagaduva~ki supstanci da formiraat novi soedinenija.
Vkupnite koli~ini na osnovnite zagaduva~ki supstancii TSP, NH3, NMVOC, CO, NOx, SO2 za 2010 godina na nivo na Republika Makedonija, odredeni soglasno Pravilnikot so koj e odredena metodologijata za inventarizacija CORINAIR, a izrazeni vo kilotoni na godina, se dadeni na sledniot grafikon:
Grafikon 12 . Vkupni emisii na zagaduva~ki supstancii za 2010 god. izrazeni vo kt/god
Od grafikonot evidentno e deka najgolemo e koli~estvoto na emisija na
sulfur dioksid (113,574 kilotoni) i jaglerod monoksid (102,424 kilotoni).
Vo januari 2010 godina be{e usvoen Pravilnikot za koli~inite na gornite granici-plafonite na emisiite na zagaduva~kite supstancii so cel utvrduvawe na proekcii za odreden vremenski period koi se odnesuvaat na namaluvaweto na koli~inite na emisiite na zagaduva~kite supstancii na godi{no nivo. Vo pravilnikot se propi{ani koli~inite na gornite granici-plafoni na emisiite na zagaduva~kite supstancii prika`ani na slednata Tabela:
Tabela 55. Prikaz na gorni granici - plafoni na emisiite na zagaduva~kite supstanci {to treba da se dostignat vo 2010 godina
Pribiraweto i obrabotkata na podatocite za emisii vo vozduhot, dobieni od merewata na Dr`avniot avtomatski monitoring sistem za kvalitet na ambienten vozduh se vr{i kontinuirano i vo tekot na celata godina vo ramkite
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 124
na Makedonskiot informativen centar za `ivotna sredina, pri M@SPP, i istite se objaveni vo "Godi{niot izve{taj od obraboteni podatoci za kvalitetot na `ivotnata sredina, 2010". Ovie podatoci se dopolnuvaat so podatocite od procenkite na emisii na zagaduva~kite supstanci vo vozduhot so koristewe na statisti~kite podatoci od sektorite enegetika, industrija i zemjodelie, kako i podatocite od Katastarot na zagaduva~i i zagaduva~ki supstanci na Republika Makedonija.
Zna~aen udel vo emisiite na SO2 vo Republika Makedonija imaat centralite za proizvodstvo na elektri~na i toplotna energija, rafinerijata za nafta i metalurgiskata industrija. Doma{niot niskokalori~en i visoko zagaduva~ki jaglen - lignit se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija vo jugozapapadniot del na R.Makedonija, dodeka vo energetskite centrali za proizvodstvo na toplina vo Skopje se koristi mazut. Sogoruvaweto na gorivoto vo industrijata, proizvodstvoto na energija, soobra}ajot predizvikuva povremeno zgolemuvawe na koncentracii na SO2 vo ambientniot vozduh vo gradovite i vo industriskite zoni. Procentualnata raspredelba na emisija na sulfur dioksid po sektori za 2010 godina na nivo na Republika Makedonija e prika`ana na sledniot grafikon.
Grafikon 13. Procentualen udel na SO2 po sektori za 2010 godina
Od grafikonot evidentno e deka najgolem procent od 88% se emitira od
proizvodstvo na elektri~na i toplotna energija odnosno pri sogoruvawe na gorivata vo procesot na dobivawe na elektri~na i toplotna energija. 10% se emitiraat od sogoruva~kite postrojki vo proizvodstvenata industrija i grade`ni{tvoto odnosno od industrijata za `elezo i ~elik. Koli~inite na emisii na SO2 vlijaat na koncentracijata na SO2 vo ambinetniot vozduh.
Procentualna raspredelba na emisija na azotni oksidi po sektori za 2010 godina na nivo na Republika Makedonija e prika`ana na sledniot grafikon.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 125
Grafikon 14 . Procentualen udel na NOx po sektori za 2010 godina
Od grafikonot se zabele`uva deka najgolemi koli~ini na emisii na
azotnite oksidi se emitiraat pri proizvodstvoto na elektri~na i toplinska energija (60%), dodeka golem udel imaat i emisiite od patniot soobra}aj (29%). Koli~inite na emisii na NO2 vlijaat na koncentracijata na NO2 vo ambientniot vozduh.
Procentualna raspredelba na emisijata na vkupni suspendirani ~esti~ki po sektori za 2010 godina na nivo na Republika Makedonija e prika`ana na sledniot grafikon:
Grafikon 15 .Procentualen udel na vkupni suspendirani ~esti~ki po sektori za 2010 godina
Najgolem procent na emisija nasuspendiranite ~esti~ki proizleguva od
proizvodstvenite procesii iznesuva 60%. Isto taka, zna~aen procent vo emisijata na vkupnite suspendirani ~esti~ki imaat i proizvodstvoto na elektri~na i toplinska energija so 23% i sogoruva~ki postrojki vo proizvodstvena industrija so 15%. Koli~inite na emisii na cvrsti ~esti~ki vlijaat na koncentracijata na cvrstite ~esti~ki so golemina do 10 mikrometri PM10 vo ambientniot vozduh.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 126
Grafikon 16 . Procentualen udel na CO po sektori za 2010 godina
Najgolemi procent na emisija na jaglerod monoksid proizleguvaat od
sektorot soobra}aj (43%) i sektorot koj se odnesuva na emisiite od stacionarnite stanici za proizvodstvo na toplina i elektri~na energija od javnatata energetika i toplanite (41%). Ova najverojatno se dol`i na necelosnoto sogoruvawe na cvrstite i te~nite goriva koi se koristat vo ovie dva sektora. Koli~inite na emisii na jaglerod monoksid vlijaat na koncentracijata na jaglerod monoksid vo ambientniot vozduh.
Celni vrednosti i dolgoro~ni celi za za{tita na zdravjeto na lu|eto i vegetacijata za ozon za 2010 godina dadeni se na slednite grafikoni:
Grafikon 17 . Dolgoro~na cel za za{tita na ~ovekovoto zdravje za ozon vo 2010 godina
Dolgoro~nata cel za za{tita na ~ovekovoto zdravje e nadminata na
mernite mesta Miladinovci, Kumanovo, Veles-1, Beles-2, Bitola-1, Bitola-2, Tetovo, Kavadarci i Lazaropole.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 127
Grafikon 18 . Dolgoro~na cel za za{tita na vegetacija za ozon vo 2010 godina
Dolgoro~nata cel za za{tita na vegetacijata e nadminata na mernite
mesta Miladinovci, Kumanovo, Veles-1, Bitola-1, Bitola-2, Tetovo i Lazaropole, vo tekot na 2010 godina.
AOT40, izrazen vo (mg/m3 x ~asovi), zna~i zbirot od razlikata me|u ~asovnite koncentracii pogolemi od 80 mg/m3 (= 40-ti delovi od milijardata) i 80 mg/m3, vo tekot na analiziraniot period maj-juli. Pritoa, se zemaat predvid edno~asovni vrednosti izmereni sekoj den vo period me|u 8:00 ~asot nautro i 20:00 ~asot nave~er spored Srednoevropsko vreme, koga ima najgolema son~eva radiacija. Nadminuvawata na dolgoro~nite celi za ozon na pogolemiot broj merni mesta, vo tekot na 2010 godina, vo na{ata zemja se dol`at na geografskata mestopolo`ba vo ju`niot del od Evropa, koja se odlikuva so golem broj na son~evi denovi vo tekot na letniot period.
Udelot na SNAP sektorite vo emisijata na nemetanskite isparlivi organski soedinenija e prika`an na sledniot grafikon.
Grafikon 19. Procentualen udel na NMVOC po sektori za 2010 godina
Najgolem procent na emisija na nemetanskite isparlivi organski
soedinenija proizleguva od sektorot koj se odnesuva na soobra}ajot iznesuva 39% i sektorot koj se odnesuva na procesite na pe~atewe od 27%. Ova, najverojatno se dol`i od necelosnoto sogoruvawe na cvrstite i te~nite goriva koi se koristat
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 128
vo patniot soobra}aj, kako i isparuvawata pri procesot na printawe. Zna~aen procent, odnosno udel od 22%, vo emisijata na NMVOC proizleguva od energetskiot sektorot i rabotata na toplanite. Emisiite od procesite na prevlekuvawe u~estvuvaat so 4 %.
Grafikon 20. Procentualen udel na NH3 po sektori za 2010 godina
Kako {to mo`e da se vidi od prethodniot grafikon skoro celata emisija
na amonijakot proizleguva od sektorot sto~arstvo. Najgolem procent na emisija na amonijakot (44%) proizleguva od odgleduvaweto na mle~ni kravi. Samo 1 % od emisiite na amonijakot se dol`at na proizvodstvoto na elektri~na energija i toplina.
Sogleduvaj}i ja sostojbata so koli~inite na emisii na zagaduva~ki supstancii na nivo na dr`ava po poedinite sektori/dejnosti, evidentno e deka proizvodstvoto na elektri~na i toplinska energija, soobra}ajot i industriski procesi najmnogu pridonesuvaat za zagaduvaweto na vozduhot.
Od izvr{enite merewa na kvalitetot na vozduhot vo tekot na 2010 godina nadminuvawa nad grani~nite vrednosti se zabele`uvaat za cvrstite ~esti~ki so golemina do 10 mikrometri osobeno vo zimniot period. Vo letniot period pak, ima nadminuvawa na celnata vrednost za ozonot, kako rezultat na povisokata son~eva radijacija.
Zemaj}i gi predvid site ovie podatoci od izvr{enite merewa, mikrofizi~kite i hemiskite procesi na zagaduva~kite supstanci vo vozduhot, socio-ekonomski faktori i analizi, efikasnosta na koristeweto na donesenite zakonskite propisi i efektite vrz lu|eto i `ivotnata sredina, potrebno e, da se donesat i implementiraat merki za redukcija na emisiite i za{tita na kvalitetot na vozduhot, so cel podobruvawe na kvalitetot na ambientniot vozduh i namaluvawe na vlijanieto na zagaduvaweto vrz zdravjeto na lu|eto i `ivotnata sredina.
Vodi
Vodite koi sodr`at pogolemo ili pomalo koli~estvo na {tetni materii koi predizvikuvaat fizi~ki, hemiski, biolo{ki ili bakteriolo{ki promeni vo sostavot i se opasni za lu|eto i `ivotnite koi doa|aat vo dopir so niv ili
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 129
predizvikuvaat zagaduvawe na recipientite vo koi se ispu{taat se narekuvaat otpadni vodi.
Soglasno RIMSYS (RIver Monitoring SYStem) programata, kvalitetot na vodotecite vo Republika Makedonija se sledi na 20 merni mesta postaveni na 11 pogolemi vodoteci vo Republikata, i toa: r.Treska, r.Lepenec, r.Vardar, r.P~iwa, r.Bregalnica, Kriva Reka, Ele{ka Reka, Crna Reka, r.Strumica, r.Crni Drim i r.Radika.
Analizata na podatocite za kvalitet na povr{inskite vodoteci ovozmo`uva procenka na vlijanieto na pogolemite naseleni mesta i industriski kapaciteti vrz kvalitetot na vodata, kako i prenosot na zagaduva~kite materii po te~enieto na vodotecite.
Vo ramki na Makedonskiot informativen centar za `ivotna sredina, pri M@SPP, vospostavena e baza na podatoci za kvalitetot i kvantitetot na vodotecite vo Republika Makedonija. Podatocite za kvalitativnata sostojba na vodotecite se dobivaat od Upravata za hidrometeorolo{ki raboti. Kvalitetot na vodata vo povr{inskite vodoteci se ocenuva preku sledewe na hidrolo{kite parametri, fizi~ki i organolepti~ki indikatori, mineralizacija, kislorodni oksigenski indikatori, pokazateli na eutrofikacija i {tetni i opasni materii.
Analizata na podatocite za kislorodnite pokazateli dobieni od mernite mesta na vodotecite vo R.Makedonija vo tekot na 2010 godina, poka`uva deka na site merni mesta vodata e so kvalitet od I klasa vo odnos na vrednostite za rastvoren kislorod, so isklu~ok na vodite kaj mernoto mesto Sko~ivir. Vo odnos na petdnevnata biolo{ka potro{uva~ka na kislorod kvalitetot na vodite na pogolem del od mernite mesta odgovara na vodi so kvalitet od II klasa, so isklu~ok na mernite mesta kaj Ba{ino Selo i Nogaevci kade vodite se so kvalitet od III klasa i mernite mesta [piqe i Bo{kov Most, kade vodite se so kvalitet od I klasa. Vo odnos na hemiskata potro{uva~ka na kislorod, kvalitetot na vodata vo povr{inskite vodoteci odgovara na vodi od II klasa na site merni mesta, so isklu~ok na mernoto mesto kaj Sko~ivir, kade vodata e so kvalitet od III klasa i [piqe i Bo{kov Most kade vodata e so kvalitet od I klasa.
Vo odnos na koncentracijata na nitrati i nitriti na site merni mesta niz Republikata vo 2010 godina e zabele`an kvalitet na vodi od I-II klasa.
Analizata na kvalitetot na vodotecite vo tekot na 2010 godina vo odnos na srednogodi{nite koncentracii na opasni i {tetni materii ne poka`uva drasti~na promena na kvalitetot na vodotecite vo odnos na prethodnite godini.
Biomonitoringot vo Republika Makedonija se vr{i na 9 vodoteci: Vardar, Treska, Lepenec, Kriva Reka, P~iwa, Bregalnica, Crna Reka, Ele{ka i Strumica, na vkupno 18 merni mesta. Od izvr{enite analizi na biolo{kiot materijal vo 2010 godina mo`e da se zaklu~i deka 96 % od analizite poka`uvaat deka vodite od kontroliranite vodoteci se so kvalitet od vtora klasa, a 4 % se vo prva klasa. Ovaa godina ne se utvrdeni primeroci so kvalitet na voda od III klasa. Kvalitet od prva klasa ima vo r. Lepenec na mernoto mesto Granica i na Kriva Reka na mernoto mesto Trnovec.
Maksimalnite sredni vrednosti na saprobniot indeks na rekite vo 2010 godina e registrirana na mernite mesta Nagoevci, Sko~ivir i Novo Selo, dodeka minimalni sredni vrednosti na saprobniot indeks se registrirani na r.Lepenec na mernoto mesto Granica i vo Kriva reka na mernoto mesto Trnovec.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 130
Najvisoki sredno godi{ni vrednosti na saprobniot indeks se registrirani vo mesec fevruari i avgust, a najniski vrednosti saprobniot indeks ima vo mesec juni. Za vakvata sostojba sekako golemo vlijanie ima i godi{nata sezona. Od mesec fevruari kon mesec oktomvri imame blago sni`uvawe na vrednosta na saprobniot indeks, odnosno podobruvawe na kvalitetot vodotecite.
Vo periodot septemvri 2009 - septemvri 2010 godina, Gradot Skopje, vrz osnova na izgotveni i usvoeni programi, sprovede monitoring na kvantitativnite i kvalitativnite karakteristiki na vodite {to go hranat bunarskoto podra~je Nerezi-Lepenec, kako i podzemnite i povr{inskite vodi vo Skopskiot Region. Za taa potreba bea izgradeni novi 36 piezometri. Vo 2010 godina Gradot Skopje zapo~na dvogodi{ni aktivnosti za realizirawe na programata za hidrolo{ko-traserski istra`uvawa na vodite vo Polo{kata kotlina so poseben osvrt na @edenskiot masiv i izvorot Ra{~e i Programata za hidrolo{ko-traserski istra`uvawa na podzemnite vodi vo Skopskata Kotlina so poseben osvrt na potegot vliv na r.Lepenec vo r.Vardar do izvorot Ra{~e.
JZU Centar za javno zdravje - Skopje vo soglasnost so Programata za preventivna zdravstvena za{tita vo Republika Makedonija za 2010 godina, go slede{e kvalitet na povr{inskite vodi od zdravstven aspekt, na mesta i lokaliteti kade povr{inskite vodi se koristat za sport i rekreacija, sportski ribolov i za navodnuvawe vo zemjodelieto. Merewata izvr{eni vo 2010 godina poka`uvaat deka seu{te e visok procentot na pregledani primeroci koi ne odgovaraat na klasata propi{ana so Uredbata za klasifikacija i kategorizacija na vodite. JZU Centar za javno zdravje - Veles vr{i kontinuirano monitoring na povr{inskite vodi koi se koristat za kapewe i rekreacija na lu|eto, navodnuvawe na zemjodelski povr{ini i napojuvawe na stoka na odredeni merni mesta. Vrz osnova na dobienite podatoci za 2010 godina, povr{inskite vodi na mernite mesta r.Vardar, r.Babuna i r.Topolka ne mo`e da se koristat za kapewe i rekreacija na lu|eto, za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini i za napojuvawe na stoka. JZU Centar za javno zdravje - Bitola vr{i monitoring na pesticidni rezidui vo litoralnata zona na Prespanskoto Ezero i vlivovite na trite negovi najgolemi pritoki. Od dobienite podatoci od ispituvanite hemisko-toksikolo{ki parametri na povr{inskite vodi mo`e da se zaklu~i deka tie odgovaraat 90,5% na treta i ~etvrta klasa i 9,5% na vtora i treta klasa soglasno Uredba za klasifikacija na vodite.
Spored podatocite dobieni od izve{tajnite listovi popolneti od strana na edinicite za lokalna samouprava, vo izminatata godina se napraeni slednite promeni vo prostorot:
− Vo Op{tina Bitola e vospostavena za{titna zona na edna lokacija kaj stariot vodopad.
− Vo Op{tina Vinica, zaradi ispu{tawe na otpadni vodi od sviwarska farma vo Pekqanska reka, e evidentirano zagaduvawe i na vodite vo rekata Osojnica i visok stepen na kontaminacija na okolnite po~veni povr{ini.
− Soglasno analizite i merewata sprovedeni od strana na Institutot za javno zdravje vo tekot na 2010 godina, dobienite vrednosti na analiziranite parametri vo javnite vodovodi gi zadovoluvaat propi{anite kriteriumi za kvalitet na voda.
− Vo tekot na istata godina e napravena i analiza na vodata na nekoi kapitalni objekti za vodosnabduvawe na naselenieto. Vodata od akumulacijata Lisi~e od kade }e se snabduva Veles i dobienite
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 131
rezultati odgovaraat na potrebniot kvalitet na voda. Isto taka, analizite na povr{inskite vodi od hidrosistemot Zletovica i od zavr{eniot dovoden cevovod za Sveti Nikole, se ispravni i odgovaraat na kategorijata na voda koja e potrebna za vodosnabduvawe na naselenieto.
− Vo tekot na 2010 godina e izraboten Elaborat za sanitarno-za{titni zoni na izvorot Studen~ica.
− Vo Op{tina Kriva Palanka od rudnikot Indo minerali i metali, kaj seloto Krkqa e evidentirano zagaduvawe so te{ki metali.
− Vo Op{tina Jegunovce e evidentirano mehani~ko zagaduvawe na rekata Bistrica, pritoka na Vardar.
Po~va
Vkupnata povr{ina na Republika Makedonija iznesuva 25.713 km2. Zemji{teto e prete`no planinsko, so pogolem broj na kotlini. Ridsko-planinskoto zemji{te pokriva 79%, ramninite okolu 19,1% i prirodnite ezera 1,9% od vkupnata povr{ina. Kako rezultat na promenlivosta na klimatskite i topografskite karakteristiki, geolo{kata podloga, stepenot na antropogeno vlijanie i drugo, kako odlu~uva~ki faktori vo formiraweto na karakteristikite na po~vata, na teritorijata na Republikata se utvrdeni nad 30 vidovi po~veni tipovi i u{te pove}e podtipovi, varieteti i formi.
Formiraweto na po~vata e ekstremno baven proces, zaradi {to istata se smeta kako neobnovliv resurs i bara posebni merki i aktivnosti za za{tita od kontaminacija. Vlijanieto na prirodnite faktori i antropogenite aktivnosti mo`e da predizvika degradacija na po~vata i zagrozuvawe na ostanatite mediumi na `ivotnata sredina.
Poslednite istra`uvawa poka`uvaat deka 96 % od povr{inata na teritorijata na Republika Makedonija e zafatena so erozivni procesi (Statistika na `ivotnata sredina, 2009). Vo izminatite nekolku godini kontinuirano se prevzemaat antierozivni {umski biomeliorativni i tehni~ki-meliorativni merki. Trendot za po{umuvawe vo se~i{tata, von {umskite regioni, kamewarite i golinite i posebno erodiranite povr{ini se zadr`uva i vo 2010 godina iako i ponatamu ostanuva pod prosekot utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija (vidi oblast "[umi i {umsko zemji{te"). Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika vkupnata povr{ina pod {umi vo 2010 iznesuva 960.431 ha i e za 1.7% pomalku od proekciite predvideni so Prostorniot plan na Republika Makedonija za 2010 god.
Iako rabotata na industriskiot sektor vo na{ata zemja vo poslednite nekolku godini ne e na zavidno nivo, postoe~kite industriski i rudarski kapaciteti, poradi zastarenite tehnologii na proizvodstvo i maliot broj na realizirani merki za za{tita na mediumite na `ivotnata sredina kaj jalovi{tata, okolu rudnicite, pretstavuvaat seriozna opasnost za okolinata i pred se zdravjeto na lu|eto koi `iveat vo nivnata neposredna blizina. Soglasno raspolo`ivite podatoci nema promena vo odnos na rangiraweto na industriskite kontaminirani mesta - `e{ki to~ki spored rizikot koj go poseduvale vo odnos na `ivotnata sredina, vo odnos na izminatite nekolku godini.
[to se odnesuva do napredokot vo upravuvawe so kontaminirani lokaliteti, vo izminatiot period bea realizirani istra`uvawa na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 132
lokalitetite kaj Ohis i Makstil i bea izraboteni studii za izvodlivost za optovaruvawa na `ivotnata sredina predizvikani od porane{ni industriski i deponiski aktivnosti vo sklop na proektot “Izrabotka na planovi za sanacija so finansiski barawa za eliminacija na industriskite ekolo{ki `ari{ta”. Sprovedenite studii za izvodlivost posvetuvaat posebno vnimanie na mo`noto iskoristuvawe i na pazarnata vrednost na zemji{teto po izvr{enata sanacija. Oceneto e deka novite investicii na saniranite povr{ini i raboteweto mo`e da bidat realen izvor na finansirawe i povrat na tro{ocite za sanacija.
Vo 2010 godina e sprovedena tretata faza od geohemiskiot monitoring na po~vite vo Skopsko Pole, za arsen i kadmium. Poradi nedostig na poseben zakon vo Republika Makedonija koj ja opfa}a problematikata na kvalitetot na po~vite i nepostoeweto na to~no definirani grani~ni vrednosti na koncentracii na te{ki metali koi ne smeat da bidat nadminati vo interes na ~ovekovoto zdravje i `ivotnata sredina, pri sproveduvaweto na geohemiskiot monitoring se koristeni evropski normativi.
Analizata na rezultatite poso~uva na zgolemena sodr`ina na arsen na poedine~ni mikrolokaliteti blizu selo Ra{~e, naselba [uto Orizari, selo Ara~inovo i dr. Kaj nekoi pogolemi povr{ini e evidentirana povisoka sodr`ina na arsen so vrednosti vo interval od 20-70 mg/kg po~va. Sodr`ini na arsen vo vrednosti od okolu 30-40 mg/kg po~va se izmereni vo prostorot koj po~nuva od fabrikata Ohis po desnata strana po te~enieto na rekata Vardar, kon selata Gorno Lisi~e i Dolno Lisi~e, Studeni~ani sè do selo Ogwanci. Ovoj prostor bil nekoga{ pod direktno vlijanie na proizveduva~ot na pesticidi OHIS, me|utoa ne e isklu~eno deka prisustvoto na upotreba na agrohemiskite sredstva nema doprinos kon kontaminacijata na zemji{teto. Kontaminacija so arsen e evidentirana i na prostorot vo regionot na agrokulturni po~vi vo predelot severno i severno-isto~no od skopskata @elezara na povr{ina od 20 -30 km2. Vo regionot okolu rafinerijata Okta zabele`ani se tri punkta so anomalno zgolemena sodr`ina od okolu 20-40 mg/kg Ay. Vo urbaniot del na gradot ima mnogu pomali mikrolokaliteti ili punktovi koi se karakteriziraat so enormno visoki koncentracii arsen (> 19,9 mg/kg). Takvi se mikrolokalitetite kaj ^air, blizu starata `elezni~ka stanica, naselbata Prolet, naselbata @elezara (u~ili{en centar), hotel Panorama itn.
Analizata na rezultatite dobieni pri ispituvawe na sodr`inata na kadmium poka`uva deka vo 83% od zemenite primeroci sodr`inata na kadmium e poniska od 0,4 mg/kg po~va. Ne{to povisoka sodr`ina na kadmium so vrednosti vo interval od 0,4-0,8 mg/kg po~va se izmereni vo 15% od analiziranite primeroci. Ovie vrednosti se opredeleni okolu razni soobra}ajnici vo Centarot na Skopje, Cementara, @elezara, Butel, Avtokomanda, Maxari, Dolno Lisi~e, Ore{ani, Katlanovo, Rudine, Gorno Orizari, Lepenec, Ohis, avtopatot Skopje-Veles. Edinstvena anomalna proba so sodr`ina na 1,35 mg/kg Cd e kon-statirana vo blizina na ma{inskata industrijata Boro Kajevi}. Op{ta konstatacija e deka po~vite na Skopsko Pole vo ramki na istra`uvaniot prostor ne se kontaminirani so kadmium.
Kone~nata IV faza od geohemiskiot monitoring, treba da se izraboti vo 2011 godina vo ~ii ramki e predvidena zavr{nata izrabotka na geohemiskiot atlas vo Skopsko Pole.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 133
Vo Republika Makedonija se pove}e se nametnuva potrebata od donesuvawe na soodveten zakon koj }e ja tretira po~vata od pove}e aspekti kako medium na `ivotnata sredina.
Bu~ava
Bu~avata zazema zna~ajno mesto vo redot na negativnite posledici vrz `ivotnata sredina, kako rezultat na tehnolo{kiot razvoj. Mereweto i sledeweto na bu~avata se potrebni za postignuvawe i odr`uvawe na nivoa na bu~ava vo `ivotnata sredina vo ramki na grani~nite vrednosti, definirani vo ~etiri porda~ja spored stepenot za za{tita od bu~ava, so krajna cel da se za{titi zdravjeto i dobrosostojbata na naselenieto.
Osnovni nositeli na obvrskata za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina se:
‡ Organite na dr`avnata uprava; ‡ Op{tinite, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje; ‡ Pravnite i fizi~ki lica. Nadle`en organ za podra~jeto bu~ava, osobeno za sproveduvawe na Zakonot
za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina, primenata na zakonot i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon e Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe.
Posledni merewa na nivoto na bu~ava vo grad Skopje se napraveni vo 2005 godina, po {to monitoring mre`ata ne funkcionira i ne se sproveduva sistematizirano merewe, sledewe i kontrola na sostojbite na bu~avata vo mediumite i oblastite na `ivotnata sredina.
Centrite za javno zdravje Bitola, Ki~evo i Kumanovo vr{at procenka na {tetnoto vlijanie na komunalnata bu~ava vrz eksponiranoto naselenie, na pove}e merni mesta. Dobienite rezultati soodvetno se obraboteni i dostaveni do Makedonskiot informativen centar za `ivotna sredina i objaveni vo "Godi{niot izve{taj od obraboteni podatoci za kvalitetot na `ivotnata sredina, 2010".
Oddelenieto po higiena i zdravstvena ekologija pri JZU Centar za javno zdravje - Bitola, vr{i merewa na nivoto na komunalna bu~ava vo mesec april i oktomvri. Vo 2010 godina, soglasno Pravilnikot za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta vovedeni se dve novi merni mesta, merno mesto (5) ul."Boris Kidri~" - ul. "Nikola Tesla" locirano vo stanbeno-delovna zona i merno mesto (6) ul. "Partizanska" - ul."Pitu Guli" stanbena zona vo centarot na gradot, a isfrleno e edno merno mesto vo industriska zona, (5) Blizina na krstosnica ul. "Nova~ki pat" - ul. "Industriska".
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 134
Slika 2. Dispozicija na merni mesta vo 2010 godina - Bitola
Za prv pat vo 2010 godina na sekoe merno mesto vr{eni se ~etiri pati po 50 merewa vo tekot na edno denono}ie. Vr{eni se dve merewa vo tek na denot od koi se presmetuva indikatorot Ld, edno merewe nave~er Lv i edno merewe vo tekot na no}ta Ln. Periodot den/ve~er/no} e odreden soglasno odredbite od Zakonot za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina.
Na slednite grafikoni pretstaven e intenzitetot na bu~ava izmeren vo 2010 god. na devet merni mesta. Intenzitetot na bu~avata e prika`an preku osnovnite indikatori za bu~ava, preku den Ld, preku ve~er Lv i preku no} Ln, izrazeni vo dB(A), definirani vo Pravilnikot za primenata na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo `ivotnata sredina.
Grafikon 21. Intenzitet na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovnite indikatori Ld i Lv, 2010 godina
Od grafikonot se gleda deka intenzitetot na komunalnata bu~ava vo
`ivotnata sredina na mernoto mesto 2, ima malo poka~uvawe vo odnos na GV za
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 135
toa merno mesto za dvata indikatora. Na mernite mesta 3 i 6 nivoto na bu~avata ja nadminuva GV za toa merno mesto za dvata indikatora vo prosek od 5 dB(A). Na ostanatite merni mesta nivoto na bu~ava e pod GV za dvata indikatora.
Grafikon 22. Intenzitet na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovniot indikator Ln, 2010 godina
Od grafikonot se gleda deka intenzitetot na komunalnata bu~ava vo
`ivotnata sredina za osnovniot indikator Ln, e pod GV za indikatorot na mernite mesta 1, 4 i 8. Zna~itelno poka~uvawe na indikatorot preku no} ima na mernite mesta broj 3 i 6 (8,93 i 13,16 dB(A) sledstveno). Na site ostanati merni mesta ima malo poka~uvawe vo odnos na GV za toa merno mesto.
Oddelenieto po higiena i zdravstvena ekologija pri JZU Centar za javno zdravje - Ki~evo, vr{i merewa na nivoto na komunalna bu~ava vo mesec april i oktomvri vo 2010 godina na 7 merni mesta vo gradot.
Slika 3. Dispozicija na merni mesta vo 2010 godina - Ki~evo
Na slednite grafikoni pretstaven e intenzitetot na bu~ava izmeren vo 2010 godina na 7 merni mesta vo Ki~evo.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 136
Grafikon 23. Intenzitet na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovnite indikatori Ld i Lv, 2010 godina
Od grafikonot se gleda deka na site merni mesta, nivoto na komunalnata
bu~ava e nad GV za toa merno mesto za dvata indikatora. Na mernite mesta 1 i 3 nivoto na bu~avata zna~itelno ja nadminuva GV za Ld za toa merno mesto (15,19 i 14,48 dB (A) sledstveno) i za Lv za toa merno mesto (13,19 i 12,76 dB (A) sledstveno). Samo na mernoto mesto broj 2 nivoto na bu~ava e pod GV za dvata indikatora.
Grafikon 24. Intenzitet na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovniot indikator Ln, 2010 godina
Od grafikonot se gleda deka intenzitetot na komunalnata bu~ava vo
`ivotnata sredina za osnovniot indikator Ln, za site merni mesta e nad GV. Zna~itelno poka~uvawe na indikatorot preku no} ima na mernite mesta broj 1, 3, 5 i 6 (19,29, 13,40, 11,79 i 13,46 dB(A) sledstveno). Na site ostanati merni mesta ima malo poka~uvawe vo odnos na GV za toa merno mesto.
Oddelenieto po higiena i zdravstvena ekologija pri JZU Centar za javno zdravje - Kumanovo, vr{i merewa na nivoto na komunalna bu~ava vo april i oktomvri 2010 godina na 10 merni mesta vo gradot.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 137
Slika 4. Dispozicija na merni mesta vo 2010 godina - Kumanovo Na sledniot grafikon pretstaven e intenzitetot na bu~ava izmeren vo
2007, 2009 i 2010 godina na deset merni mesta vo Kumanovo. Intenzitetot na bu~avata e prika`an preku dopolnitelniot indikator za bu~ava, ekvivalentno nivo na bu~ava Lek (dB).
Grafikon 25. Intenzitet na bu~ava vo `ivotnata sredina merena vo 2007, 2009 i 2010 godina vo Kumanovo
Od grafikonot se gleda deka na site merni mesta nivoto na komunalnata
bu~ava e nad GV za toa merno mesto. Najgolem intenzitet na bu~ava bil izmeren vo tekot na 2009 godina.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 138
Bu~avata vo `ivotnata sredina e vo postojan porast, osobeno te{ko se kontrolira, vo gusto naselenite aglomeracii i rezidencijalnite sredini vo blizina na avtopati{ta, `elezni~ki prugi i aerodromi. Najgolemi izvori na bu~avata vo `ivotnata sredina se prevoznite sredstva od paten, `elezni~ki i vozdu{en soobra}aj, industriskata aktivnost, bu~ava od sosedstvoto i osobeno zna~ajna i specifi~na za R.Makedonija e bu~avata od grade`nite aktivnosti. Sega{nata sostojba vo zemjata se karakterizira so nedovolno vnimanie za problemite povrzani so namaluvaweto i kontrolata na bu~avata. Taka, problemot na bu~avata dobiva malku vnimanie vo ranata faza na planirawe i se tretira, glavno, so op{ti nasoki. Vakvata sostojba ne obezbeduva soodvetna baza za voobli~uvawe na efektivni aktivnosti za namaluvawe na bu~avata i za za{tita od bu~ava. Pokraj toa, ne postoi sistematsko ispituvawe me|u naselenieto za voznemiruvaweto so bu~ava. Takvi istra`uvawa bi mo`ele da obezbedat dobri indikatori za sega{nata sostojba.
Otpad
Vo poslednite nekolku godini poradi vidlivite posledici od negativnoto vlijanie na otpadot vrz zdravjeto na lu|eto, prirodnite procesi vo `ivotnata sredina i ekonomskata efikasnost na pretprijatijata, vnimanieto vo celost e svrteno kon otpadnite materii i emisii. Od ekonomski aspekt, otpadot se tretira kako prethodno platen, a neupotrebliv materijal, koj poradi transportot do mestoto opredeleno za negovo deponirawe, pretstavuva dopolnitelen tro{ok za ekonomskoto pretprijatie. Od ekolo{ki aspekt, otpadot se definira kako materijal koj posle soodvetno upravuvawe i tretman bi mo`el povtorno da se iskoristi kako vlezna surovina vo istiot ili drug proizvoden proces, so {to bi se namalilo prekumernoto koristewe na prirodnite resursi.
Politikata za upravuvawe so otpad vo Republika Makedonija e definirana so Nacionalniot Plan za upravuvawe so otpad 2009-2015 godina, usvoen vo tekot na 2009 godina. Kako glavna i prioritetna zada~a vo ovaa oblast i vo 2010 godina ostanuva transponiraweto na Evropskoto zakonodavstvo kaj nas. Vo april 2010 godina e donesen Zakon za izmenuvawe и dopolnuvawe na Zakonot za upravuvawe so otpadot i Zakon za baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori.
Vo tekot na 2010 godina se doneseni niza podzakonski akti, od koi so posebeno zna~ewe za prostornoto planirawe se Odlukata za zapo~nuvawe na postapka za dodeluvawe na koncesija za finansirawe, proektirawe, izgradba i upravuvawe so regionalna deponija za komunalen cvrst otpad vo Jugozapadniot planski region i Odlukata za zapo~nuvawe na postapka za dodeluvawe na koncesija za finansirawe, proektirawe, izgradba i upravuvawe so regionalna deponija za komunalen cvrst otpad vo Polo{kiot planski region.
Koli~inata na sozdaden otpad pretstavuva indikator za ekonomskata efikasnost na proizvodnite pretprijatija i stepenot na iskoristenost na prirodnite resursi vo sekoe op{testvo.
Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vkupnoto koli~estvo na sobran komunalen otpad vo Republika Makedonija vo 2010 godina iznesuva 545 763 toni.
Najgolemo koli~estvo na sobran komunalen otpad se zabele`uva vo Skopskiot region - 140 262 toni, ili 25,7% od vkupnoto sobrano koli~estvo vo Republika Makedonija. Od vkupnoto koli~estvo na sobran komunalen otpad, 424
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 139
893 toni ili 78% se sobrani od doma}instvata, a ostanatite 22% od pravni i fizi~ki lica (komercijalen otpad).
Tabela 56. Koli~estvo na sobran i sozdaden komunalen otpad vo 2010 godina, po regioni (toni)
Grafikon 26. Sobran i sozdaden komunalen otpad po regioni
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 140
Grafikon 27. Opslu`enost na naselenieto so komunalni uslugi za sobirawe na otpad
Население кое не користи комунални
услуги; 74%
Население кое не користи комунални
услуги; 26%
Grafikon 28. Sobran komunalen otpad spored mestoto na sozdavawe, 2010
Otpad od domakinstva; 78%
Otpad od domakinstva; 22%
Analizata na podatocite od Katastarot na sozdava~ite na otpad, izgotvena
od strana na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, poka`uva deka vo 2008 i 2009 godina, pravnite i fizi~kite lica, odnosno okolu 1000 delovni subjekti vo Republika Makedonija, prijavile vkupno sozdaden otpad od 19.659.638, 99 toni i 1.003.003,65 m3. Vo ovie koli~ini na otpad vleguva otpadot od industrijata, vklu~itelno i otpadot od iskopuvawe, kako i fizi~ka i hemiska obrabotka na mineralni surovini, otpad od zemjodelstvo i komercijalen otpad. Prijaveni se vkupno 11.509.354,86 toni i 616.385,03 m3, kako sopstveno deponirawe, ponatamu vremeno se skladirani 988.072,96 toni i 66.134,69 m3, a za ponatamo{no postapuvawe se vklu~eni 380.585,36 toni i 162.161,35 m3 otpad, {to iznesuva vkupno 2,14 % od vkupno sozdadeniot industriski otpad. Otpadot predaden na drugi lica, odnosno delovni subjekti e prijaven vo koli~ina od 6.746.518,11 toni i 156.600,1 m3. Delovnite subjekti prijavile otpad od uvoz vo koli~ina od 3.251,7 toni i 30.020 m3, kako i izvezen otpad vo koli~ina od 35.108,7 toni i 1.722,5 m3.
Soglasno podatocite dobieni od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, vkupnata koli~ina na sobran i otstranet komunalen i drug vid na neopasen otpad od Op{tinite vo Republika Makedonija za 2010 godina iznesuva 358.462,7 toni na populacija od 988,188 `iteli.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 141
Grafikon 29. Sobran i otstranet komunalen i drug vid na neopasen otpad vo 2010 g.
Grafikon 30. Sobran i otstranet komunalen i drug vid na neopasen otpad vo 2010 g.
Soglasno podatocite od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, vo 2010 godina samo edna op{tina prijavila prerabotka na otpadot vo koli~ina od 310,6 toni ili 0,09 % vo odnos na celokupniot komunalen i drug vid na neopasen otpad.
Soglasno podatocite od Dr`avniot zavod za statistika celokupnoto koli~estvo na sobran komunalen otpad (100%) se odlaga na deponija i ne se sproveduvaat drugi operacii za tretman na komunalniot otpad.
Spored podatocite dobieni od izve{tajnite listovi popolneti od strana na edinicite za lokalna samouprava, vo izminatata godina se napraeni slednite promeni:
– Vo Op{tina Bitola se sanirani divi deponii i e izvr{ena rekultivacija na rekata Dragor.
– Vo Op{tina Tetovo e izvr{ena sanacija na diva deponija na lokacija blizu `elezni~kata stanica.
– Vo izminatata godina se is~isteni divi deponii na nekolku lokacii vo Op{tina ^a{ka: na prostorot me|u rekata Topolka i oran`eriite; vo blizina na naselbata ^a{ka, kaj m.v. Porojnica; vo blizina na selo Bogomila, kaj m.v. Ramna Niva; vo blizina na selo Teovo i s.Izvor i vo blizina na regionalniot pat R-514, pome|u selata Omorani i Martolci.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 142
– Vo Op{tina [tip e izvr{ena sanacija na degradiran prostor vo blizina na Sv.Nedela.
– Op{tina Lipkovo e vo pregovori so Op{tina Kumanovo za izgradba na regionalna deponija.
– Vo Op{tina Kriva Palanka e vospostavena za{titna zona na zafatite na izvorite vo m.v. Kalin Kamen za vodosnabduvawe na gradot Kriva Palanka.
– Zatvorawe na vremenoto odlagali{te vo Kadino, kaj m.v. ^urdevica, so redovno odr`uvawe, odnosno konstantno pokrivawe na povr{ina od 3,8 ha so sloj od 20 sm zemja.
Priroda i biolo{ka raznovidnost
Soglasno podatocite pretstaveni vo "Godi{niot izve{taj od obraboteni podatoci za kvalitetot na `ivotnata sredina, 2010" sostojbata so biolo{kata raznovidnost vo Republika Makedonija e slednata:
Bogatstvoto so tipovi ekosistemi, tipovi stani{ta, zaednici i vidovi ja stavaat Republika Makedonija na samiot vrv na listata na zemji so zna~ajen biodiverzitet vo Evropa (Hot spot). Spored dosega{nite nau~ni istra`uvawa konstatirano e deka na teritorijata na R.Makedonija se oformeni pove}e ekosistemski tipovi podeleni vo sedum grupi: vodni, krajbre`ni, trevesti, brdski, stepoliki, {umski i planinski ekosistemi, od koi klu~ni se: vodnite, suvi trevesti, {umskite i planinskite ekosistemi.
Na teritorijata na Republika Makedonija izdvoeni se dva biogeografski regioni: kontinentalen i alpski i eden podregion submediteranski.
Brojot na vegetaciskite zaednici e nad 270. Dominiraat {umskite drvenesti zaednici so nad 55%, a potoa sleduvaat trevestite zaednici, ezerskite i re~nite vegetaciski zaednici, dodeka najmali povr{ini zafa}aat blatnite zaednici i temporalnite zaednici. So izvr{enata analiza na strukturata na {umskite zaednici konstatirano e deka dominiraat zaednicite na prnar i bel gaber (35%), potoa sledi zaednicata na dabot blagun i beliot gaber (27,5%), zaednicata na dabot gorun (13,5%), pa gorskata bukova zaednica (10,6%), podgorskata bukova zaednica (9,7%) i zaednicata od petoigli~est bor-molika, smr~a i munika (3,8%).
Vidoviot diverzitet go so~inuvaat nad 16.000 vidovi grupirani vo nekolku grupi: bakterii, algi, li{ai, gabi, movovi, vi{i rastenija, bezrbetni i rbetni `ivotni, od koi nad 950 se endemi~ni vidovi.
Florata na Republika Makedonija e mo{ne bogata i raznovidna i pretstavena e so 4.028 vidovi od koi 2.169 algi, 354 vidovi li{ai i 3.674 vidovi rastenija. Recentnata flora na vi{ite rastenija pretstavuva mozaik od najrazli~ni florni elemanti (tercierni relikti, mediteranski, gr~ko-maloaziski, ilirski, kavkaski, srednoevropski, skardopindski, evroaziski, arkto-alpski, kosmopoliti) od koi 228 vidovi se endemiti (balkanski, ju`nobalkanski, makedonski). Najgolem broj endemi~ni rastitelni vidovi 114 se registrirani kaj skrienosemenite rastenija.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 143
Grafikon 31. Broj na endemi~ni, zagrozeni i vkupen broj na divi rastitelni vidovi
Gabite pretstavuvaat mnogu heterogena grupa na organizmi, pri {to
dosega{nite istra`uvawa, glavno se naso~eni kon tipovite Ascomycota i Basidiomycota, dodeka ostanatite se slabo prou~eni. Vkupniot broj na prou~eni-registrirani samonikni gabi na teritorijata na Republika Makedonija iznesuva 1.245 vidovi. Najgolem del pripa|aat na tipovite Myxomicota (10), Oomycota (20), Zygomicota (35), Ascomycota (130) i Basidiomycota (1.050).
Grafikon 32. Broj na zagrozeni vidovi gabi
Osnovno obele`je na faunisti~kiot diverzitet e visokiot stepen na
taksonomska raznovidnost, koj e pretstaven so 10.354 vidovi i 228 podvidovi ili vkupno 10.582 taksoni.
Grupata na bez’rbetni `ivotni e pretstavena so 9.818 vidovi od koi 635 se endemiti. No seu{te ne se zavr{eni detalnite analizi na zagrozenost na vidovite po taksonomski grupi, pa zatoa preliminarno se naveduvaat samo 25 bez’rbetni `ivotinski vidovi.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 144
Grupata na ’rbetni divi `ivotni e pretstavena so 535 vidovi od koi 31 vid se endemiti. Klasata na ribi opfa}a 78 vidovi od koi 27 vida se endemiti (34.5%). Kaj klasite na vodozemci, vleka~i i ptici ne se registrirani endemiti, a kaj klasata na cica~i registrirani se 4 endemiti. Isto taka po odnos na stepenot na zagrozenost na populaciite kaj ’rbetnite `ivotni kaj klasata na ribite izdvoeni se 17 vidovi koi se vklu~eni vo kategorijata na globalno zagrozeni vidovi. Posebno e zna~ajno {to kaj faunata na ’rbetnite `ivotni 113 vidovi koi se vklu~eni vo Evropskata crvena lista i toa: 30 vidovi ribi, 66 vidovi ptici, 16 vidovi cica~i i 1 vid od vle~ugite.
Grafikon 33. Broj na endemi~ni i zagrozeni `ivotinski vidovi
Nacionalna crvena lista na zagrozeni vidovi fauna e vo postapka na
izgotvuvawe. Vo vidoviot diverzitet posebno zna~ewe imaat identifikuvanite
"Emerald" vidovi.
Grafikon 34. Broj na "Emerald" vidovi identifikuvani vo R.Makedonija
Vkupniot broj na identifikuvani "Emerald" vidovi (vo soglasnost so
Rezolucija broj 6 od Bernskata konvencija) na teritorijata na Republika Makedonija, iznesuva 165 vidovi, od koi: 6 vidovi `ivotni - bez'rbetnici, 12 vidovi ribi, 3 vida vodozemci, 7 vidovi vle~ugi, 115 vidovi ptici, 17 vidovi cica~i i 5 vida rastenija.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 145
I vo tek na 2010 godina ne e vospostaven monitoring na odredeni komponenti na biolo{kata raznovidnost vo R.Makedonija, iako toa pretstavuva obvrska od Zakonot za za{tita na prirodata.
Nezavisno od brojnite istra`uvawa, za najgolemiot broj endemi~ni vidovi, ne postojat dovolno informacii za recentniot status na nivnite populacii i direktnite zakani koi go zagrozuvaat nivniot opstanok.
Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto - ISKZ
Instalaciite, kako nepodvi`ni tehni~ki edinici vo koi se vr{i edna ili pove}e propi{ani aktivnosti koi se neposredno povrzani, mo`e da imaat negativno vlijanie vrz kvalitetot na `ivotnata sredina vo neposrednata okolina. Sistemot na Integrirano Spre~uvawe i Kontrola na Zagaduvaweto (ISKZ) ili Integrated Pollution Prevention and Controll (IPPC) se primenuva kako integriran pristap za regulirawe na vlijanieto na instalaciite vrz `ivotnata sredina. Implementacijata na sistemot na ISKZ ovozmo`uva eliminirawe ili minimizirawe na emisiite vo neposrednata okolina, do prifatlivo nivo. Vidot na aktivnostite i kapacitetite koi potpa|aat pod re`imot na rabota spored ISKZ se dadeni vo “Uredba za opredeluvawe na aktivnostite na instalaciite za koi se izdava integrirana ekolo{ka dozvola odnosno dozvola za usoglasuvawe so operativen plan i vremenski raspored za podnesuvawe na barawe za dozvola za usoglasuvawe so operativen plan (Sl.v. na RM br.89/05)”. 19
Dozvola, vo odnos na integriranoto spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto, e del od pi{anata odluka ili celata pi{ana odluka (ili nekolku takvi odluki) so koja se dava ovlastuvawe za rabota na celata ili na del od instalacijata, a {to e predmet na odredeni uslovi so koi se garantira deka instalacijata e usoglasena so barawata utvrdeni so Zakonot za `ivotna sredina ili nekoj drug zakon. Dozvolata mo`e da opfa}a edna ili pove}e instalacii ili delovi od instalacii na istata lokacija, so koi raboti ist operator.
Registar na dozvoli za usoglasuvawe so operativen plan za instalacii koi vr{at aktivnosti od Prilog 1 od Uredbata, odnosno Prilog 2 dokolku instalacijata se nao|a vo za{titeno podra~je, go vospostavuva i vodi Organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na `ivotnata sredina. Registarot na dozvoli za usoglasuvawe so operativen plan za instalacii koi vr{at aktivnosti od Prilog 2 od Uredbata go vospostavuva i vodi Gradona~alnikot na op{tinata, odnosno Gradona~alnikot na Gradot Skopje. Gradona~alnikot na op{tinata, odnosno Gradona~alnikot na Gradot Skopje e dol`en da dostavi kopija do organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na `ivotnata sredina od op{tinskiot Registar na B-integrirani ekolo{ki dozvoli za svoeto podra~je.
Vo Republika Makedonija se locirani industriski kapaciteti koi so svoite procesi predizvikuvaat kumulativno zagaduvawe na `ivotnata sredina (zagaduvawe na vozduhot, po~vata, vodite i sozdavawe na otpad) i kako takvi podle`at na dobivawe na dozvoli za usoglasuvawe so operativen plan.
19 Uredbata sodr`i dve listi na aktivnosti koi potpa|aat pod re`imot na Integrirani
ekolo{ki dozvoli - A i B lista, a so toa i dva vida na dozvoli. A listata e prenesena od Prilog 1 od Direktivata za ISKZ i e pro{irena so aktivnostite: proizvodstvo na asfalt i upravuvawe so otpad vo rudnici i za nea e odgovorno Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe. B Listata opfa}a aktivnosti i kapaciteti pomali od A listata i za nea e odgovorno Ministerstvoto za Lokalna samouprava.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 146
Vo tekot na 2010 godina se doneseni slednite podzakonski akti vo ovaa oblast:
‡ Pravilnik za supstanciite za koi zadol`itelno se propi{uvaat grani~ni vrednosti na emisija vo A -integriranata ekolo{ka dozvola (Sl.v. na RM br.72/10);
‡ Uredba za visinata na nadomestokot koj treba da go pla}aat operatorite na instalaciite koi vr{at aktivnosti za A-integrirana ekolo{ka dozvola (Sl.v. na RM br.64/10);
‡ Uredba za izmenuvawe i dopolnuvawe na uredbata za visinata na nadomestokot koj treba da go pla}aat operatorite na instalaciite koi vr{at aktivnosti za B-integrirana ekolo{ka dozvola (Sl.v. na RM br.64/10).
Soglasno podatocite od Grad Skopje vo tekot na 2010 godina se izdadeni 6 B-integrirani ekolo{ki dozvoli, odnosno dozvoli za usoglasuvawe so operativen plan.
Ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina
Vo tekot na 2010 godina nema promeni vo postojnata zakonska regulativa vo oblasta na ocena na vlijanieto na proektite vrz `ivotnata sredina.
3.5.2. Prirodno nasledstvo
Za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija. Soglasno Ustavot na Republika Makedonija, sekoj ~ovek ima pravo na zdrava `ivotna sredina i sekoj e dol`en da ja unapreduva i {titi `ivotnata sredina i prirodata. Obvrska na dr`avata e da obezbedi uslovi za ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava `ivotna sredina. Site prirodni nasledstva na Republika Makedonija, kako i rastitelniot i `ivotinskiot svet u`ivaat posebna za{tita kako dobra od op{t interes za Republikata.
Za{titata na prirodata, kako i za{titata na `ivotnata sredina se zasnova na Zakonot za za{tita na prirodata, Zakonot za `ivotna sredina kako i so drugi zakoni i podzakonski akti koi ja reguliraat ovaa oblast.
So Zakonot za za{tita na prirodata se ureduva za{titata na prirodata preku za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo, vo za{titeni podra~ja i nadvor od za{titeni podra~ja, kako i za{tita na prirodnite retkosti.
Za{titata na prirodata se ostvaruva so: ‡ utvrduvawe na komponentite na biolo{kata i predelskata
raznovidnost i nivnata zagrozenost; ‡ sozdavawe na uslovi i prevzemawe na merki za za{tita na prirodata so
cel za~uvuvawe i racionalno upravuvawe so odredeni komponenti na biolo{kata i predelskata raznovidnost, kako i odr`livo i racionalno koristewe na prirodnoto bogatstvo;
‡ planirawe i ureduvawe na prostorot; ‡ vgraduvawe na uslovite i merkite za za{tita na prirodnoto bogatstvo
vo planovite za stopanisuvawe so prirodnoto bogatstvo vo oddelni stopanski dejnosti;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 147
‡ sledewe i podgotvuvawe na izve{tai za sostojbata na prirodata, izvestuvawe na javnosta za sostojbata na prirodata, kako i ovozmo`uvawe na u~estvo na javnosta vo donesuvaweto na odlukite za za{tita na prirodata;
‡ donesuvawe i sproveduvawe na strategii, programi, akcioni planovi, planovi za upravuvawe, uslovi i merki za za{tita na prirodata;
‡ pottiknuvawe i poddr{ka na za{titata na prirodata preku podigawe na javnata svest, a posebno vo vospitno-obrazovniot proces;
‡ odr`livo koristewe na prirodnoto bogatstvo i dodeluvawe na status na prirodno nasledstvo, odnosno proglasuvawe za prirodna retkost;
‡ vospostavuvawe na sistem na za{tita i upravuvawe so prirodata; ‡ povrzuvawe i harmonizirawe na nacionalniot i me|unarodniot sistem
za za{tita na prirodata i ‡ pottiknuvawe na nau~no-istra`uva~kata rabota vo oblasta na
za{titata na prirodata. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, soglasno Prostorniot plan na
Republika Makedonija, aktivnostite za za{tita na prirodata treba da se naso~eni kon odr`livo ureduvawe na prirodnite potencijali na prostorot, preku analiza na sostojbata vo koja se nao|aat, prou~uvawe na potencijalnite vlijanija od aktuelnite promeni vo prostorot i razgleduvawe na alternativni re{enija i merki za za{tita.
Za{titata na prirodata e dejnost od javen interes i vo Zakonot za za{tita na prirodata e daden obemot na za{tita, celite na zakonot, ostvaruvaweto na za{titata, na~elata za za{tita, kategoriite na za{titeni podra~ja, re`imite na za{tita, kako i sproveduvaweto na merki za za{tita, nadle`nosti od oblasta na za{titata na prirodata, upravuvawe so za{titeni podra~ja, monitoring na sostojbata na prirodata, finansirawe i kazni.
Soglasno izmenata i dopolnata na Zakonot za za{tita na prirodata (Sl.v. na RM br.35/10, ~len 66), napravena e promena vo kategorizacijata na za{titenite podra~ja od Zakonot za za{tita na prirodata (Sl.v. na RM br.67/04, br.14/06 i br.84/07) i izmena vo na~inot na definirawe na istite:
Kategorija I-a - Strog priroden rezervat Strog priroden rezervat e podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili
karakteristi~ni ekosistemi, geolo{ki ili fizi~ko-geografski karakteristiki i/ili vidovi, steknuva status na prirodno nasledstvo, prvenstveno zaradi sproveduvawe na nau~ni istra`uvawa ili monitoring na za{titata.
Prostranosta na podra~jeto na koe se protega strogiot priroden rezervat obezbeduva integritet i ostvaruvawe na celite poradi koi go steknalo statusot na prirodno nasledstvo.
Za~uvuvaweto na biolo{kata raznovidnost vo ramkite na strogiot priroden rezervat se postignuva preku za{tita bez kakvo bilo svesno vlijanie vrz prirodnite procesi vo `iveali{teto ili populaciite na vidovite.
Kategorija I-b - Podra~je na divinata Podra~je na divina e voobi~aeno golemo neizmeneto ili malku izmeneto
podra~je koe gi ima zadr`ano svoite prirodni karakteristiki, kade {to nema trajna ili zna~itelna urbanizacija, a se proglasuva zaradi dolgoro~na za{tita na ekolo{kiot integritet na prirodnite karakteristiki na podra~jeto i
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 148
mo`nosta idnite generacii da ja u`ivaat korista od postoeweto na takvo podra~je.
Vo podra~jeto na divina se obezbeduva integritet i ostvaruvawe na celite poradi koi podra~jeto bilo proglaseno.
Podra~jeto na divina mo`e da se proglasi kako samostojno za{titeno podra~je, ili kako del od drugo za{titeno podra~je od ista ili poniska kategorija.
Vo slu~aj koga podra~jeto na divina se proglasuva kako del od drugo za{titeno podra~je od poniska kategorija, upravuvaweto i za{titata na podra~jeto }e se vr{i soglasno so odredbite na Zakonot za za{tita na prirodata koi se odnesuvaat na za{tita i upravuvawe so podra~je na divina.
Kategorija II - Nacionalen park Nacionalniot park e prostorno prirodno podra~je na kopno ili voda koe
opfa}a eden ili pove}e so~uvani ili nezna~itelno izmeneti ekosistemi, so osobeni pove}ekratni prirodni vrednosti, koe se vospostavuva zaradi za{tita na ekolo{kite procesi, kako i na vidovite i ekosistemskite karakteristiki komplementarni na podra~jeto.
Proglasuvaweto i za{titata na nacionalniot park obezbeduva osnova za za~uvuvawe na izvornoto prirodno i kulturno bogatstvo.
Nacionalniot park ima ekolo{ka, nau~no-istra`uva~ka, kulturna, vospitno-obrazovna i turisti~ko-rekreativna namena.
Kategorija III - Spomenik na prirodata Spomenik na prirodata e del na prirodata so edna ili pove}e prirodni
karakteristiki i specifi~ni, zagrozeni ili retki obele`ja, svojstva ili formi i ima posebna nau~na, kulturna, vospitno-obrazovna, duhovna, estetska i/ili turisti~ka vrednost i funkcija.
Spomenici na prirodata se: ezera, reki, klisuri, vodopadi, izvori, pe{teri, formacii na karpi, geolo{ki profili, minerali i kristali, fosili, retki ili avtohtoni drvja i grmu{ki koi se odlikuvaat so golema starost i specifi~ni habituelni karakteristiki, kako i ograni~eni mali podra~ja na endemski i retki `ivotinski ili rastitelni zaednici zna~ajni po svojata nau~na vrednost.
Vo spomenicite na prirodata i vo nivnata neposredna blizina ne se dozvoleni aktivnosti koi gi zagrozuvaat nivnite obele`ja i vrednostite, zaradi koi se proglaseni za spomenici na prirodata.
Kategorija IV - Park na prirodata Park na prirodata e podra~je koe poseduva eden ili pove}e izvorni, retki
i karakteristi~ni komponenti na prirodata (rastitelni, gabni i `ivotinski vidovi i zaednici, reqefni formi, hidrolo{ki vrednosti i drugo).
Parkot na prirodata mo`e da bide botani~ki, zoolo{ki, geolo{ki, geomorfolo{ki i hidrolo{ki.
Kategorija V - Za{titen predel Za{titen predel e podra~je kade {to interakcijata na lu|eto so
prirodata vo tekot na vremeto sozdala predel so zna~itelni ekolo{ki, biolo{ki, kulturni i drugi vrednosti, geografski osobenosti i ima rekreativno, istorisko i nau~no zna~ewe.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 149
Za{titata na predelot }e se vr{i preku prezemawe na aktivnosti za za~uvuvawe i odr`uvawe na zna~ajnite ili karakteristi~nite osobini na predelot proizlezeni od negovata prirodna konfiguracija i/ili od tipot na ~ovekovata aktivnost.
Kategorija VI - Pove}enamensko podra~je Pove}enamenskoto podra~je e podra~je koe voobi~aeno se rasprostranuva
na relativno golema teritorija na kopno i/ili voda, koe e bogato so vodi, {umi ili livadi i mo`e da bide iskoristeno za lov, ribolov ili turizam ili za razmno`uvawe na divi `ivotni.
Pove}enamenskoto podra~je mo`e da bide antropogeno izmeneto, kako i da opfa}a naselbi. Pove}enamenskoto podra~je ne mora da opfa}a ekolo{ki zna~ajni podra~ja ili drugi vrednosti od nacionalen interes.
So proglasuvawe na podra~jeto za za{titeno toa se steknuva so status na prirodno nasledstvo. Za{titenite podra~ja na teritorijata na Republika Makedonija se povrzani i go so~inuvaat sistemot na za{titeni podra~ja, koj treba da bide del od ekolo{kata mre`a, me|unarodnata mre`a na za{titeni podra~ja i Evropskata koherentna ekolo{ka mre`a “Natura 2000”.
Vo ramkite na sledewe na implementacijata i realizacijata na planskite opredelbi propi{ani vo Prostorniot plan na Republika Makedonija, vrz osnova na informativeniot list koj imaat obvrska da go popolnuvaat edinicite na lokalnata samouprava, kako i organite na dr`avnata uprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica - izve{tajni edinici, vo oblasta na prirodnoto nasledstvo vrz osnova na dobienite podatoci za 2010 godina od informativniot list popolnet od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe (Sektor za priroda pri Upravata za `ivotna sredina), i Grad Skopje (Sektor za za{tita na `ivotnata sredina i prirodata), dobieni se slednite podatoci:
‡ Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za za{tita na prirodata (Sl.vesnik na RM, br.35/2010).
‡ Zakon za proglasuvawe na lokalitetot Lokvi-Golemo Kowari za spomenik na prirodata (Sl.vesnik na RM, br.124/2010) - povr{ina 15 ha.
‡ Zakon za proglasuvawe na lokalitetot Plo~e-Litotelmi za strog priroden rezervat (Sl.vesnik na RM, br.145/2010) - povr{ina 23,2ha.
‡ Zakon za proglasuvawe na del od planinata Gali~ica za za{titeno podra~je vo kategorijata nacionalen park (Sl.vesnik na RM, br.171/2010) - povr{ina 24 151ha.
‡ Zakon za upravuvawe so svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo vo Ohridskiot region (Sl.vesnik na RM, br.75/2010) - povr{ina 833,5 km2.
‡ Izgotveni se Studii za revalorizacija na prirodnite vrednosti na spomenikot na prirodata Kawon Matka i za{titenoto podra~je Tikve{.
‡ Studii za valorizacija na prirodnite vrednosti na pove}enamenskoto podra~je Jasen i planinata Belasica.
‡ Izgotven e Plan za upravuvawe so Nacionalen Park Gali~ica. ‡ Izgotveni se planovi za upravuvawe so spomenikot na prirodata
Kawon Matka i za{titenoto podra~je Tikve{. ‡ Izgotven e Plan za upravuvawe so prirodno i kulturno nasledstvo na
Ohridskiot region
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 150
‡ Za potrebite na Planot za upravuvawe so NP Mavrovo, bea podgotveni ekspertski izve{tai za poodelni tematski oblasti.
‡ Izgotvena e Studija za razvoj na prekugrani~en monitoring sistem na Prespa Park.
‡ Izgotvena e nacrt verzijata na Nacionalnata ekolo{ka mre`a i prvata nacrt verzija od Planot za upravuvawe so ekolo{kite koridori na krupnite yverovi.
Registrirani i evidentirani podra~ja so posebni prirodni vrednosti ~ija{to postapka za proglasuvawe e vo tek, se slednite:
‡ Kawon Matka za spomenik na prirodata; ‡ Dojransko Ezero za spomenik na prirodata; ‡ Prespansko Ezero za spomenik na prirodata; ‡ Mavrovo za nacionalen park; ‡ Del od [ar Planina za nacionalen park; ‡ Vodno za za{titen predel; ‡ Lokalitetot Gazi Baba za za{titen predel. ‡ Integralna celina Ostrovo (Trubarevo) za spomenik na prirodata; ‡ Vev~anski izvori za spomenik na prirodata; ‡ Tikve{ za spomenik na prirodata; ‡ Monospitovsko Blato za spomenik na prirodata; ‡ Ezerani na Prespanskoto Ezero za park na prirodata. Od strana na Sovetot na Grad Skopje, a vrz osnova na soodvetni studii za
valorizacija, dostaveni se novi predlozi za za{tita na: ‡ pe{terata Dona Duka vo selo Ra{~e, Op{tina Saraj; ‡ ekolo{ki za{titen koridor Vodno-Saraj-Matka kako za{titna zona na
lokalitetite vo Skopskiot region.
Spored podatocite dadeni vo "Godi{niot izve{taj od obraboteni podatoci za kvalitetot na `ivotnata sredina, 2010", brojot na za{titeni podra~ja e so zgolemen trend vo poslednava decenija so {to e zgolemen procentot od 7,4% vo 1991 godina, 8,7% vo 2008 godina i 9% vo 2010 godina.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 151
Grafikon 35. Za{titeni podra~ja vo Republika Makedonija
Najgolem del od procentot na za{titeni podra~ja, na teritorijata na
R.Makedonija vo 2010 godina pripa|a na nacionalnite parkovi so okolu 4,50 %. Potoa se spomenicite na priroda so okolu 2,74 % i pove}enamenskoto podra~je Jasen okolu 1,05 % od nacionalnata teritorija. Relativno mala povr{ina, okolu 0,45% zafa}aat strogite prirodni rezervati, potoa 0,21% zafa}a kategorijata za{titen predel, i najmal del od okolu 0,06 % zafa}a kategorijata park na prirodata.
3.5.3. Kulturno nasledstvo
Kontinuiranoto sledewe na promenite vo prostorot, soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija (Sl. Vesnik br. 39/04), od aspekt na za{titata na nacionalnoto kulturno nasledstvo se evidentira vo Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo koja ima klu~na pozicija vo ostvaruvaweto na za{titata na nacionalnoto kulturno nasledstvo i vo taa smisla relevantna informacija pretstavuva Godi{niot Izve{taj za 2010 god. na UZKN.
Procesot na sistemska reorganizacija na za{titata na kulturnoto nasledstvo vo R. Makedonija, zapo~nat izminative nekolku godini, se artikulira so vospostavuvawe merki za za{tita na nacionalnoto nedvi`no kulturno nasledstvo.
Soglasno postaveniot prioritet na zada~i koi se odnesuvaat na primenata na Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, vo tekot na 2010 god. realizirani se:
• Za{titeni nedvi`ni kulturni dobra - valorizacija, kategorizacija,
revalorizacija i re`im na za{tita Zapo~natiot proces na revalorizacija na celokupnoto nedvi`no kulturno nasledstvo na teritorijata na Republikata, kako zakonska obvrska soglasno ~l. 175 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo (Sl. vesnik na RM br. 20/04 i 115/07), ima za cel stru~no i nau~no preocenuvawe
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 152
na vrednostite i svojstvata na kulturnoto nasledstvo, vo funkcija na potvrduvawe, pro{iruvawe, zasiluvawe ili namaluvawe na dejstvoto na za{tita, vklu~uvaj}i i nejzino izzemawe ili prestanuvawe. Ovoj proces vo kontinuitet prodol`uva i vo tekot na celata 2010 god. 1. Prestanok na za{tita na nedvi`no kulturno nasledstvo
1.1. Ku}a na ul."\or~e Petrov" br.2, Tetovo, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (br.08-273/10 od 20.05.2010 god.). 1.2. Ku}a na ul."Kosta Racin" br. 29, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (br.08-1842/4 od 29.07.2010 god.). 1.3. Ku}a na ul."Kosta Racin" br. 13, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-37 od 29.07.2010 god.). 1.4. Ku}a na ul."Kosta Racin" br. 15, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-38 od 29.07.2010 god.). 1.5. Ku}a na ul."Kosta Racin" br. 17, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-39 od 29.07.2010 god.). 1.6. Ku}a na ul."Sveti Naum" br. 36, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-40 od 29.07.2010 god.). 1.7. Ku}a na ul."Kosta Racin" br. 25, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-48 od 29.07.2010 god.). 1.8. Ku}a na ul."Kosta Racin" br. 23, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-49 od 29.07.2010 god.). 1.9. Ku}a na ul."Kosta Racin” br. 19, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-50 od 29.07.2010 god.). 1.10. Ku}a na ul."Kosta Racin" br. 21, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-51 od 29.07.2010 god.). 1.11. Ku}a na ul."Kosta Racin" br. 27, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-92 od 09.08.2010 god.). 1.12. Ku}a na ul."Sveti Naum" br. 38, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-41 od 09.08.2010 god.). 1.13. Ku}a na ul."Stra{o Pinxur" br. 22, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-97 od 24.08.2010 god.). 1.14. Ku}a na ul."Gligor Prli~ev" br. 29, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-123 od 24.08.2010 god.). 1.15. Ku}a na ul."Stra{o Pinxur" br. 16, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-104 od 24.08.2010 god.). 1.16. Ku}a na ul."Samuilova" br. 65, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-98 od 01.09.2010 god.). 1.17. Ku}a na ul."Stra{o Pinxur" br. 7, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-103 od 01.09.2010 god.). 1.18. Ku}a na ul."Gligor Prli~ev" br. 49, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-122 od 01.09.2010 god.). 1.19. Ku}a na ul."Bra}a Miladinovi" br. 22, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-300 od 03.11.2010 god.). 1.20. Ku}a na ul."Bra}a Miladinovi" br. 24, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-299 od 03.11.2010 god.).
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 153
1.21. Ku}a na ul."Bra}a Miladinovi" br. 26, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-301 od 03.11.2010 god.). 1.22. Ku}a na ul."Stiv Naumov" br. I, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-421 od 26.11.2010 god.). 1.23. Ku}a na ul."Sv. Kliment" br. 24, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-459 od 09.12.2010 god.). 1.24. Ku}a na ul."Sv. Kliment" br. 26, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-460 od 09.12.2010 god.). 1.25. Ku}a na ul."Stiv Naumov" br. 24, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-419 od 10.12.2010 god.). 1.26. Ku}a na ul."Stiv Naumov" br. 30, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-420 od 10.12.2010 god.). 1.27. Ku}a na ul."Sveti Kliment" br. 35, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-472 od 13.12.2010 god.). 1.28. Ku}a na ul."Sveti Kliment" br. 25, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-473 od 13.12.2010 god.). 1.29. Ku}a na ul."Sveti Kliment" br. 23, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-461 od 17.12.2010 god.). 1.30. Ku}a na ul."Sveti Kliment" br. 48, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-471 od 17.12.2010 god.). 1.31. Ku}a na ul."Sveti Kliment" br. 20, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-506 od 24.12.2010 god.). 1.32. Ku}a na ul."Sveti Kliment" bb, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-523 od 24.12.2010 god.). 1.33. Ku}a na ul."Stiv Naumov" br. 28, Ohrid, doneseno Re{enie za prestanok na za{tita (Up.br.08-422 od 28.12.2010 god.).
2. Revalorizacija - proglasuvawe na zna~ajno kulturno nasledstvo
2.1. Upravna zgrada na NU Zavod i Muzej Ohrid - "Zamok" vo Ohrid, doneseno Re{enie (br.08-857/5 od 02.06.2010 god.) za proglasuvawe na zgradata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Predmetnoto dobro se nao|aat na ul."Boro [ain" br.10, op{tina Ohrid, na KP 16283, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 48" i Y= 200 47' 41", na nadmorska viso~ina od 720,32 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro e 839 m2, od koi pod objekt 359 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Republika Makedonija. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba so prezemawe merki na za{tita na objektot,
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 154
• koristewe, prezentacija i popularizacija spored propi{ani za{titno-konzervatorski uslovi.
2.2. Muzejska zgrada "Slovenska pismenost" vo Ohrid, doneseno Re{enie (br.08-879/5 od 02.06.2010 god.) za proglasuvawe na objektot za zna~ajno kulturno nasledstvo. Predmetnoto dobro se nao|a na ul."Klimentov Univerzitet" bb, vo Ohrid, na KP 15740, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 51" i Y=200 47' 46", na nadmorska viso~ina od 747m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro pod objekt e 315 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Republika Makedonija. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• koristewe, prezentacija i popularizacija spored propi{ani za{titno-konzervatorski uslovi.
2.3. Ku}a na ul."Klimentska" br.45 vo Ohrid, doneseno Re{enie (Up.br.08-42 od 30.07.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Klimentska" br.45, vo Ohrid, na KP 16170, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 46" i Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 718m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro e 50 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Ropeska Qubica. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, bez promena na postojniot gabarit i visina, i prezemawe merki na za{tita na objektot,
• se dozvoluva faksimilno obnovuvawe bez nikakvi izmeni na nadvore{niot izgled, so zapazuvawe na formata i materijalot i dozvoleni funkcionalni promeni vo enterierot,
• koristewe, prezentacija i popularizacija spored propi{ani za{titno-konzervatorski uslovi.
2.4. Ku}a na ul."Car Samuil" br.60 vo Ohrid, doneseno Re{enie (br.08-1259/8 od 05.08.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 155
Ku}ata se nao|a na ul."Car Samuil" br.60, vo Ohrid, na KP 16255, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 44" i Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 697,49m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro pod objekt e 207,55 m2 i dvor od 48,95 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Pat~ev Pero, Pat~ev Slave i Pat~eva Aleksandra. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, bez ru{ewe, dogradba i nadgradba na objektot, i prezemawe merki na za{tita na objektot,
• se dozvoluvaat promeni na enterierot bez naru{uvawe na negoviot nadvore{en izgled,
• koristewe, prezentacija i popularizacija spored propi{ani za{titno-konzervatorski uslovi.
2.5. Ku}a na ul."Ilindenska" br.13 vo Ohrid, doneseno Re{enie (br.08-1146/8 od 05.08.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Ilindenska" br.13 vo Ohrid, na KP 16071 i KP 16072/2, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 49" i Y=200 47' 35", na nadmorska viso~ina od 703,95 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro pod objekt e 234 m2 i dvor od 19 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Cvetanka Bandevska, Kosta Bandevski, Vesna Pajovi}, Aleksandar Nalovi}, Jelena Aksentijevi} i Marija @i`i}. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, bez promena na postojniot gabarit i visina, so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• se dozvoluva faksimilno obnovuvawe bez nikakvi izmeni na nadvore{niot izgled, so zapazuvawe na formata i materijalot i dozvoleni funkcionalni promeni vo enterierot,
• koristewe, prezentacija i popularizacija spored propi{ani za{titno-konzervatorski uslovi.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 156
2.6. Ku}a na ul."Ilindenska" br.39 vo Ohrid, doneseno Re{enie (br.08-1067/7 od 09.08.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Ilindenska" br.39 vo Ohrid, na KP 15810, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 49" i Y=200 47' 35", na nadmorska viso~ina od 737 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro pod objekt e 73 m2 i dvor od 42 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Vladimir Demnievski, Evgenija Demnievska, Qubica Jovanovi} i Ana ]ur~ieva. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• ne se dozvoluva nadgradba, dogradba, izmeni na fasadata i izmeni vo enterierot na objektot,
• koristewe, prezentacija i popularizacija spored propi{ani za{titno-konzervatorski uslovi.
2.7. Ku}a na ul."Ilindenska" br.41 vo Ohrid, doneseno Re{enie (br.08-1217/5 od 10.08.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Ilindenska" br.41 vo Ohrid, vo mesnosta "Varo{", na KP 15811 i KP 15811/2, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 49" i Y=200 47' 35", na nadmorska viso~ina od 737 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro pod objekt e 66 m2 i dvor od 54 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Kenda Jon~eva Vera, Dimzov Jon~ev Kiro, Dimzova Katica i Kendro Jovanova Vera. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• ne se dozvoluva nadgradba, dogradba, izmeni na fasadata i izmeni vo enterierot na objektot,
• mo`nost za sanacija i konzervacija na eksterierot i enterierot so zamena na dotraenite elementi so upotreba na tradicionalni grade`ni materijali.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 157
2.8. Stara xamija vo s.Tearce, doneseno Re{enie (Up.br.08-18 od 25.08.2010 god.) za proglasuvawe na xamijata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Xamijata se nao|a vo selo Tearce, na KP 864/1 i KP 864/2, KO Tearce, so koordinati H= 420 07' 21" i Y=210 05' 00", na nadmorska viso~ina od 510 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro e 141 m2. Za dobroto se utvrduva edna kontaktna zona {to gi zafa}a otvorenite prostori okolu xamijata, vklu~uvaj}i ja i vodenicata, so vkupna povr{ina od 141 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Islamskata verska zaednica i Republika Makedonija. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• zabrana za dopolnitelno adaptirawe i vnesuvawe novi elementi vo vnatre{nosta na xamijata.
2.9. Ku}a na ul."Nada Fileva" br.38 vo Ohrid, doneseno Re{enie (Up.br.08-132 od 26.08.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Nada Fileva" br.38 vo Ohrid, vo mesnosta "Mesokastro", na KP 15811 i KP 15754, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 46" i Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 725 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 71 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Dimovski Risto i Panovski Pece. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• ne se dozvoluva nadgradba, dogradba i promena na postoe~kiot gabarit i katnost na objektot,
• mo`nost za faksimilno obnovuvawe na objektot bez nikakvi izmeni na negoviot nadvore{en izgled.
2.10. Ku}a na ul."Kuzman Kapidan" br.28 vo Ohrid, doneseno Re{enie (Up.br.08-115 od 30.08.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 158
Ku}ata se nao|a na ul."Kuzman Kapidan" br.28 vo Ohrid, vo mesnosta "Varo{", na KP 15849 i KP 15850, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 56" i Y=200 47' 40", na nadmorska viso~ina od 743 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 593 m2, od koi pod objekt 93 m2 i dvor 500 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Kara|ulev Qube, Kara|ulev Mil~o, Kara|ulev Nom~e, Kara|uleva Golabe i Kara|uleva Len~e. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• ne se dozvoluva nadgradba, dogradba i promena na postoe~kiot gabarit i katnost na objektot,
• mo`nost za faksimilno obnovuvawe na objektot bez nikakvi izmeni na negoviot nadvore{en izgled.
2.11. Ku}a na ul."Kosta Racin" br.45 vo Ohrid, doneseno Re{enie (Up.br.08-65 od 03.09.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Kosta Racin" br.45 vo Ohrid, na KP 15996, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 49" i Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 690 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 23 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Kiceski Dragan i Kiceski Milo{. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• ne se dozvoluva nadgradba, dogradba i promena na postoe~kiot gabarit i katnost na objektot,
• mo`nost za faksimilno obnovuvawe na objektot bez nikakvi izmeni na negoviot nadvore{en izgled,
• zabrana za promena na fasadata na objektot so zapazuvawe na formata i materijalot na nadvore{nata stolarija.
2.12. Ku}a na ul."Samuilova" br.55 vo Ohrid, doneseno Re{enie (Up.br.08-43 od 10.09.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Samuilova" br.55 vo Ohrid, vo masnosta "Varo{", na KP 15996, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 44" i
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 159
Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 697,49 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 140 m2, od koi pod objekt 88 m2 i dvor 52 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Maslova Jasminka. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• se dozvoluva rekonstrukcija na izgubenite delovi na objektot,
• mo`nost za faksimilno obnovuvawe na objektot bez nikakvi izmeni na negoviot nadvore{en izgled,
• se dozvoluva izmena vo enterierot so cel podobruvawe na negovata funkcija.
2.13. Ku}a na ul."Car Samuil" br.42 vo Ohrid, doneseno Re{enie (br.08-1052/7 od 10.09.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Car Samuil" br.42 vo Ohrid, vo mesnosta "Varo{", na KP 16241, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 44" i Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 697,11 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 121 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Lambevski Boris. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• ne se dozvoluva nadgradba, dogradba i promena na postoe~kiot gabarit i katnost na objektot,
• konzervacija i sanacija na objektot, osobeno na drvenite me|ukatni konstrukcii i fasadite so ist materijal i kolorit,
• rekonstrukcija na izgubenite delovi na objektot.
2.14. Ku}a na ul."Ilindenska" br.32 vo Ohrid, doneseno Re{enie (br.08-1147/4 od 26.10.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Ilindenska" br.32 vo Ohrid, vo mesnosta "Varo{", na KP 16319, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 49" i Y=200 47' 35", na nadmorska viso~ina od 698,56-699,27 m. Za{titenoto
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 160
dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 170 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Kanev~e Risto. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• ne se dozvoluva nadgradba, dogradba i promena na postoe~kiot gabarit i katnost na objektot,
• sanacija i konstruktivno zajaknuvawe na objektot, • zabrana za promena na fasadata na objektot so zapazuvawe na
formata i materijalot na nadvore{nata stolarija.
2.15. "Uranija"-Ku}a na MANU vo Ohrid, doneseno Re{enie (Up. br.08-259 od 28.10.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Car Camuil" br.45 vo Ohrid, vo mesnosta „Varo{“, na KP 16353, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 44" i Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 697,35 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 243 m2, od koi pod objekt 166 m2 i dvor 77 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Republika Makedonija. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• za~uvuvawe i soodvetno prezentirawe na avtenti~nite delovi i elementi na gradbata.
2.16. Ku}a na Hristo Uzunov vo Ohrid, doneseno Re{enie (Up. br.08-260 od 28.10.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Car Samuil" br.49 vo Ohrid, vo mesnosta "Varo{", na KP 16351, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 44" i Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 697,49 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 239 m2, od koi pod objekt 153 m2 i dvor 86 m2.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 161
Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Republika Makedonija. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• za~uvuvawe i soodvetno prezentirawe na zvtenti~nite delovi i elementi na gradbata.
2.17. Muzejski kompleks "Robevci" vo Ohrid, doneseno Re{enie (Up. br.08-261 od 28.10.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul."Car Samuil" br.62 vo Ohrid, vo mesnosta "Varo{", na KP 16256, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 44" i Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 697,49 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 859 m2, od koi pod objekt 348 m2 i dvor 511 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Republika Makedonija. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• za~uvuvawe i soodvetno prezentirawe na zvtenti~nite delovi i elementi na gradbata.
2.18. Ku}a na ul."Nada Fileva" br.26 vo Ohrid, doneseno Re{enie (Up.br.08-272 od 03.11.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul.„Nada Fileva” br.26 vo Ohrid, na KP 15679, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 46" i Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 725 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 212 m2 od koi pod objekt 148 m2 i dvor 64 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Trim~ev Boris. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 162
• zadr`uvawe na postojnata sostojba, so prezemawe merki na za{tita na objektot,
• ne se dozvoluva nadgradba, dogradba i promena na postoe~kiot gabarit i katnost na objektot,
• konzervacija i sanacija na drvenite me|ukatni konztrukcii, • se dozvoluvaat promeni na enterierot bez naru{uvawe na
negoviot nadvore{en izgled.
2.19. Ku}a na ul."Klimentska" br.25 vo Ohrid, doneseno Re{enie (Up.br.08-507 od 24.12.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Ku}ata se nao|a na ul.„Klimentica” br.25 vo Ohrid, na KP 15493, KO Ohrid, so koordinati H= 410 06' 46" i Y=200 47' 48", na nadmorska viso~ina od 718 m. Za{titenoto dobro pripa|a na spomeni~kata celina "Stariot del na gradot Ohrid". Povr{inata na za{titenoto dobro iznesuva 109 m2 od koi pod objekt 24 m2 i dvor 85 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Krse Vasileski. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen. Re`imot na za{tita na za{titenoto dobro gi opfa}a slednite merki:
• ne se dozvoluva nadgradba, dogradba i promena na postoe~kiot gabarit i katnost na objektot,
• zabrana za promena na fasadata na objektot so zapazuvawe na formata i materijalot na nadvore{nata stolarija,
• mo`nost za faksimilno obnovuvawe na objektot bez nikakvi izmeni na negoviot nadvore{en izgled.
3. Proglasuvawe na kulturno nasledstvo vo opasnost
3.1. Arguli~ki most vo Kratovo, doneseno Re{enie (br.08-604/7 od 22.03.2010 god.) za proglasuvawe na mostot za kulturno nasledstvo vo opasnost. Za dobroto se opredeluvaat slednite itni merki na za{tita:
• izrabotka na proekt za preventivna za{tita; • preventivna intervencija na sru{eniot del od mostot so
```oformuvawe na kontaktna povr{ina za fundirawe.
3.2. Ku}a na ul. "Gligor Pazavanski" br.17 vo Kratovo, doneseno Re{enie (br.08-1193/2 od 20.05.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za kulturno nasledstvo vo opasnost. Za dobroto se opredeluvaat slednite itni merki na za{tita:
• izrabotka na proekt za preventivna za{tita;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 163
• prezemawe na preventivni i konzervatorsko-restavratorski merki.
• Neza{titeni nedvi`ni kulturni dobra i iden status na za{tita
1. Valorizacija
1.1. Spomeni~ka celina "Arheo-astronomski lokalitet-Kokino", donesena Odluka za proglasuvawe na spomeni~kata celina za kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe (br.51-615/1 od 26 januari 2010 god. "Slu`ben vesnik na RM" br.2/10). Spomeni~kata celina "Arheo-astronomski lokalitet-Kokino" se nao|a na podra~jeto na op{tina Staro Nagori~ane, na najvisokiot del od ridot "Tati}ev kamen", na del od KP 487, KP 489, KP 490 i KP 491, so koordinati: sever 42o 15' 47" i istok 21o 57' 32", so vkupna povr{ina od 18.174 m2. Za{titenoto dobro ima dve kontaktni zoni. Prvata kontaktna zona se protega ju`no od spomeni~kata celina i go opfa}a pogolemiot del od KP 491, a vo vtorata kontaktna zona vleguv del od KP 487, KP 489 i KP 490. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe, potkategorija isklu~itelno zna~ewe. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od prv stepen a za negovite kontaktni zoni re`im na za{tita od tret stepen. Re`imot na za{tita za spopmeni~kata celina gi opfa}a slednite merki:
• zadr`uvawe na izvornata sostojba na spomeni~kata celina, postojnata konfiguracija na terenot, na pristapnite pateki i drugi karakteristi~ni sodr`ini,
• prezemawe na preventivni merki za za{tita, sanacija i obezbeduvawe na dobroto,
• redovno odr`uvawe i prezemawe merki protiv destruktivnoto dejstvo na vegetacijata,
• zabrana za izgradba na bilo kakvi objekti i izveduvawe na zemjeni raboti,
• zabrana za site vidovi istra`uvawa koi se vr{at po pat na destruktivni metodi.
1.2. Objekt "Stara bolnica", vo s.Rostu{a, doneseno Re{enie (br.08-881/6 od 12.05.2010 god.) za proglasuvawe na objektot za zna~ajno kulturno nasledstvo. Objektot "Stara bolnica" se nao|aat na vlezot od seloto Rostu{a vo mesnosta Selo/ogradi, na KP 928, KO Rostu{a, op{tina Mavrovo i Rostu{a, so koordinati H= 410 36' 25” i Y= 200 36' 09”, na nadmorska viso~ina od 755 m. Za{titenoto dobro ima edna kontaktna zona so povr{ina od 2065 m2. Povr{ina na za{titenoto dobro e 981 m2, od koi pod objrkt 273 m2 i dvorno mesto 708 m2.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 164
Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na op{tina Mavrovo i Rostu{a. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen a za negovata kontaktna zona re`im na za{tita od tret stepen. Re`imot na za{tita za dobroto gi opfa}a slednite merki:
• za~uvuvawe na postojnata sostojba, • konzervatorsko-restavratorski raboti na arhitekturata na
objektot, so mo`nost za adaptacija na enterierot, • zadr`uvawe na konfiguracijata na terenot so potpornite
yidovi.
1.3. Crkva Voznesenie Hristovo - Sv.Spas, vo s.Ra{tak, Skopje, doneseno Re{enie (br.08-888/8 od 14.09.2010 god.) za proglasuvawe na ku}ata za zna~ajno kulturno nasledstvo. Predmetnoto dobro se nao|a vo selo Ra{tak, na KP 962, KO Ra{tak, so koordinati H= 420 05' 72” i Y= 210 29' 20”, na nadmorska viso~ina od 755 m. Za{titenoto dobro ima edna kontaktna zona i toa: na istok ulicata za s.Quboten, od jug pojas vo {irina od 10 m. od KP 961, od zapad Ra{ptanska reka i od sever pojas od 5 m od KP 963. Povr{ina na za{titenoto dobro e 1845 m2 od koi pod objekt 330 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopska eparhija. Spored negovoto zna~ewe predmetnoto dobro se kategorizira kako zna~ajno kulturno nasledstvo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen a za negovata kontaktna zona re`im na za{tita od tret stepen. Re`imot na za{tita za objektot gi opfa}a slednite merki:
• odr`uvawe, preventivna za{tita, konzervacija i restavracija an crkvata, `ivopisot i ikonostasot,
• zabrana za izgradba na novi objekti vo dvornoto mesto i dogradba i nadgradba na postojnite objekti.
2. Privremena za{tita 2.1. Arheolo{ki lokalitet "Gorna Belica", s. Gorna Belica, doneseno Re{enie (br.08-665/2 od 31.03.2010 god.) za stavawe pod privremena za{tita. Arheolo{kiot lokalitet se nao|a vo s.Gorna Belica, op{tina Struga, na KP: 2034, 2034/1, 2034/2, 2034/3, 2034/4, 2034/5, 2034/6, 2034/7, 2034/8, 2034/9, 2034/10, 2034/11, 2034/12, 2034/13, 2034/14 2034/15 i 2034/16, KO Gorna Belica, so koordinati H= 41o 13' 25” i Y= 20o 33' 22”, na nadmorska visina od 1400 m. Za{titenoto dobro ima edna kontaktna zona {to zafa}a radius od 20 m. od granicite na predmetnoto dobro. Za{titenoto dobro zafa}a povr{ina od 19 ha 81 a 15 m2. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Republika Makedonija.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 165
Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen a za negovata kontaktna zona re`im na za{tita od tret stepen. Za predmetnoto dobro potrebno e:
• da se izvr{at arheolo{ki doistra`uvawa i dokumentirawe na otkrienite arheolo{ki naodi,
• da se sprovede preventivna za{tita, sanacija, konzervacija i drugi merki na neposredna za{tita,
• da se zabrani gradba na novi objekti vo granicite na za{titenoto dobro.
2.2. Arheolo{ki lokalitet "Krtozov rid", s.Drenovo, Kavadarci, doneseno Re{enie (br.08-432 od 10.11.2010 god.) za stavawe pod privremena za{tita. Arheolo{kiot lokalitet se nao|a vo blizina na s.Drenovo, op{tina Kavadarci, na KP 1765, KO Drenovo, so koordinati H= 41o
25' 25” i Y= 21o 53' 16”, na nadmorska visina od 261 m. Za{titenoto dobro ima edna kontaktna zona okolu granicite na dobroto so povr{ina pd 13.628 m2 Za{titenoto dobro zafa}a povr{ina od 3418 m2. Predmetnoto dobro e vo privatna sopstvenost na Sa{ko Ilov od s.Drenovo. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen a za negovata kontaktna zona re`im na za{tita od tret stepen. Za predmetnoto dobro potrebno e:
• zadr`uvawe na ostatocite od otkrienite i gradbite {to }e bidat otkrieni na ovoj lokalitet i prezemawe neophodni za{titni intervencii na otkrienite ostatoci na teren,
• zabrana za dopolnitelno adaptirawe i dograduvawe na arheolo{kiot lokalitet,
• zabrana na zemjodelski raboti vo granicite na dobroto. 2.3. Spomeni~ka celina "Kompleks na individualni stanbeni objekti od starogradska i gradska arhitektura na ul.Goce Del~ev vo [tip", doneseno Re{enie (br.08-140 od 23.12.2010 god.) za stavawe pod privremena za{tita. Spomeni~kata celina se nao|a vo stariot del na gradot [tip i gi opfa}a KP: 7498, 7478, 7428, 7427, 7408, 7405, 7298 i 7299, KO [tip, so koordinati H= 4.622.250 i Y= 7.599.418, na nadmorska visina od 275-280 m. Za{titenoto dobro ima edna kontaktna zona okolu granicite na dobroto. Predmetnoto dobro e vo sopstvenost na Republika Makedonija i vo privatna sopstvenost. Za za{titenoto dobro se predviduva re`im na za{tita od vtor stepen a za negovata kontaktna zona re`im na za{tita od tret stepen. Za predmetnoto dobro potrebno e:
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 166
• adatpacija na enterierot i zadr`uvawe na nadvore{niot izgled na objektite koi vrednosno ja odreduvaat spomeni~kata celina, kontrolirani intervencii na ostanatite objekti vo spomeni~kata celina, raboti na revitalizacija, ureduvawe ili izgradba na novi objekti na oraznite lokacii vo spomeni~kata celina pod opredeleni uslovi.
• Studii i elaborati izraboteni za potrebite na promenite vo
prostorot
1. Za{titno-konzervatorski osnovi za prostorni i urbanisti~ki planovi:
1. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Blok 1, del B, Kru{evo
2. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za "Debar Maalo 1", Op{tina Centar, Skopje - revizija
3. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Urban blok 34 (lokalitet Kara~), Star Dojran
4. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za KP 15941 i 15940, KO Ohrid
5. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za KP 15828, KO Ohrid
6. ZKO za podra~je na opfat na Generalen urbanisti~ki plan za Urban blok B3, Ki~evo
7. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za "Buwakovec 2", Op{tina Centar, Skopje
8. - ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Centralnoto gradsko podra~je 1 del, Urban modul 2, Bitola
9. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za GP 2.15, lokalitet "Presveta Bogorodica", Op{tina Centar, Skopje
10. ZKO za podra~je na opfat na Prostoren plan za Nacionalniot park "Gali~ica", del na op{tina Resen
11. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan "ARM ^etvrt 1,2 i 3",op{tina Bitola
12. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Urban blok 5, del G, Kru{evo
13. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za KP 16037/1, KO Ohrid
14. ZKO za podra~je na opfat na Urbanisti~ki plan za selo Koxaxik (del od Blok 1, Blok 3 i del od Blok 4), Op{tina Centar @upa
15. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija vozobnovuvawe na Sveti Klimentoviot Univerzitet na Plao{nik, KP 15980, Ohrid
16. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za KP 1951, Op{tina Ki~evo
17. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za del od UZ 1, UB 1.1. – opfat 1 "^ar{ija", op{tina Ohrid, Aneks
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 167
18. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za del od Urban blok 5 i Urban blok 7, Op{tina Kratovo
19. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za KP 8901, ul.Bitpazarska br. 58, Op{tina ^air, Skopje
20. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za UB 1, UB 2 i UB 4, del A, Kru{evo
21.
ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Centralnoto gradsko podra~je na grad Skopje "Mal Ring", del od blok 1; blok 4; blok 5; blok 6 i blok 7, op{tina Centar, Skopje
22. ZKO za podra~je na opfat na Generalen urbanisti~ki plan na grad Strumica, Op{tina Strumica
23. ZKO za podra~je na opfat na Urbanisti~ki plan von naseleno mesto na KP 1942, 1947, 1944, 1949, 1952, 1953, 1954, 1959, 1960, 1961 i 1962/2 vo Gorno Koware, Op{tina Kumanovo
24. ZKO za podra~je na opfat na Prostoren plan za Nacionalniot park "Gali~ica", del na op{tina Ohrid
25. ZKO za podra~je na opfat na Urbanisti~ki plan von naseleno mesto za stopanskiot kompleks "Kralska vinarska vizba", Op{tina Demir Kapija
26. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za KP 14261, Stara ~ar{ija, op{tina Prilep
27. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Urban blok "Sokolana", op{tina Ko~ani
28.
ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Urbana edinica "Centar" i Urbana edinica "Blagoja Stefkovski-Goj~o", Urban blok "43B" i del od Urban blok "43G", Op{tina Kumanovo
29. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za KP 15851/1, KO Ohrid
30.
ZKO za podra~je na opfat na Aneksot na Za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto nasledstvo vo granicite na opfatot na Detalen urbanisti~ki plan za CGP 3, Urban blok 16, op{tina Bitola
31. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za UB 7, UB 8, UB 9, UB 10 i UB 11, lokalitet "Gumewe", Kru{evo
32. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Blok 36 i del od Blok 37, lokalitet "Kasarna 11-ti Oktomvri", Strumica
33. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za del od UE "Pan~e Pe{ev" i UB "42", Op{tina Kumanovo
34. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Gradski sportski centar, op{tina Ko~ani
35. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za "Debar Maalo 1", op{tina Centar, Skopje, Aneks
36. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za "Sportsko rekreativniot centar Kale", Urban blok 1, op{tina Centar, Skopje
37. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 168
"Presveta Bogorodica", Op{tina Centar, Skopje
38. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za del od naselba "^iflik", Op{tina Ki~evo
39. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za UE 3, UB 11, Struga, aneks
40. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za KP 14488, Stara ~ar{ija, Prilep
41. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za KP 5541, Kru{evo
42.
ZKO za podra~je na opfat na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija GP 4.6/2 (Objekt–Stokovna ku}a 8-mi Mart), kontaktna zona "Mavrovka", Stara skopska ~ar{ija, Op{tina Centar, Skopje
43. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za KP 15875, KO Ohrid
44. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan "Buwakovec 1", Op{tina Centar, Skopje
45. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Blok 17 – del 1, Op{tina Vinica
46. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Blok 9 – del 3, Op{tina Vinica
47. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Blok 17 – del 5, Op{tina Vinica
48. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Centralno gradsko podra~je na grad Gevgelija, aneks
49. ZKO za podra~je na opfat na Urbanisti~ki plan von naseleno mesto pokraj patot E-75, od motel "Vardar" do grani~en premin Bogorodica, Gevgelija
50. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za UAE 9, del od Stara ~ar{ija, Prilep
51. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za UE 3, UB 11, Struga, aneks
52. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za del od naselbata "Podvaro{", Urban blok "A", Op{tina Ki~evo
53. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za UB 9/2, kvart 3 i 4 vo Stara ~ar{ija, Prilep
54. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Centralno gradsko podra~je 1, Urban modul 1, op{tina Bitola
55. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za "Buwakovec 1"-UM 7, Op{tina Centar, Skopje
56. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za severen del od lokalitetot "Kasarna Ilinden", Op{tina Karpo{ i Op{tina Butel, Skopje
57. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija – GP 4.6/2 (objekt Stokovna ku}a 8-mi Mart), Op{tina ^air, Skopje
58. ZKO za podra~je na opfat na Urbanisti~ki plan von naseleno mesto "Bigorski manastir Sv.Jovan Krstitel", Op{tina Mavrovo i Rostu{a
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 169
59. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Urbana zaednica-2, del od Urban blok 2.1. opfat-2, Ohrid
60. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Urbana zaednica 3, del od Urban blok 10 opfat 1, Struga
61. ZKO za podra~je na opfat na Detalen urbanisti~ki plan za Centralno gradsko podra~je 5, Urban blok 4, Bitola
62. ZKO za podra~je na opfat na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za g.p. 5.3, DUP za "Du}anxik", Op{tina ^air, Skopje
2. Drugi planski i programski dokumenti
2.1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za proglasuvawe na Starata skopska ~ar{ija za kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.171 od 30.12.2010 god.)
2.2. Nacionalna strategija za kultura ‐ otpo~nata e rabotata na izgotvuvawe na strategijata vo ~ii ramki vleguva i kulturnoto nasledstvo.
2.3. Strate{ki plan na Ministerstvoto za kultura ‐izgotven e strate{ki plan za 2011-2013 godina vo ~ii ramki vleguva i kulturnoto nasledstvo.
2.4. Nacionalna strategija za digitalizacija ‐ Strategijata e izgotvena i dostavena do Vladata na Republika Makedonija na usvojuvawe.
Vo tekot na 2010-ta godina, vo oblasta na kulturnoto nasledstvo soglasno
nadle`nostite na soodvetnite institucii, bea realizirani slednite aktivnosti koi bea vgradeni vo "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija za periodot 2008-2010 godina" usvoena od Vladata na Republika Makedonija.
Proekti/Elaborati
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Revalorizacija i valorizacija na kulturnoto nasledstvo
Nositel
Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo Javnite ustanovi za za{tita na kulturnoto nasledstvo (Konzervatorski centri)
Stepen na realizacija Izraboteni se Elaborati za objekti spored Programata za revalorizacija, kako i elaborati spored dopolnitelni inicijativi. Realizacijata prodol`uva i vo slednite godini
Programa
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Godi{na programa za izrabotka na za{titno-konzervatorski osnovi za kulturnoto nasledstvo za potrebite na prostornoto i urbanisti~koto planirawe
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 170
Nositel Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo
Stepen na realizacija Izrabotena e godi{na programa za 2011 god.
Studii
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Za{titno-konzervatorski osnovi za kulturnoto nasledstvo za prostornite i urbanisti~kite planovi (izgotvuvani spored posebna Programa na Ministerstvoto za kultura, a vrz osnova na Godi{nite programi za prostorno i urbanisti~ko planirawe na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Ministerstvoto na transport i vrski i op{tinite)
Nositel
Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturno nasledstvo Javnite ustanovi za za{tita na kulturnoto nasledstvo (Konzervatorskite centri)
Stepen na realizacija
Izraboteni se 62 za{titno-konzervatorski osnovi za site vidovi planovi, za razli~ni op{tini vo Republika Makedonija.
Proekti/Elaborati
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Zakon za upravuvawe na svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo vo Ohridskiot region
Nositel Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo
Stepen na realizacija Zakonot e usvoen i objaven vo “Slu`ben vesnik na RM” br.75/10
Proekti/Elaborati
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Zakon za proglasuvawe na Staroto gradsko jadro na Ohrid za spomeni~ka celina od osobeno zna~ewe
Nositel Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo
Stepen na realizacija Zakonot e izraboten vo sobraniska procedura.
Plan
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Plan za upravuvawe so Ohridskoto prirodno i kulturno nasledstvo
Nositel Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo
Stepen na realizacija Planot e izgotven i dostaven do UNESKO
Proekti od nacionalno zna~ewe
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 171
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Skopska tvrdina (jugozapaden bedem i kuli) - arheolo{ki istra`uvawa, konzervacija i restaveacija
Nositel Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo
Stepen na realizacija Aktivnostite planirani za 2010 god. se realizirani i se prodol`uva so realizacijata na proektot i vo 2011 god.
Proekti od nacionalno zna~ewe
Ime na dokumentot ili aktivnosta Vozobnovuvawe na Svetiklimentoviot univerzitet, Ohrid
Nositel Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo
Stepen na realizacija Realzacijata na proektot e vo tek i prodol`uva i vo 2011 god.
Proekti od nacionalno zna~ewe
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Muzej na voda
Nositel Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo
Stepen na realizacija
Realiziran e vtoriot del od proektot vo koj se izgradeni u{te 16 praistoriski nakolni ku}i~ki vo ramkite na praistoriskata nakolna naselba, kako i propratnite objekti i sodr`ini za funkcionirawe na muzejskiot kompleks.
Me|unarodna programa
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Regionalna programa za kulturnoto i prirodnoto nasledstvo vo Jugoisto~na Evropa 2003-2008 (RPSEE), Komponenta B, Zaedni~ki rehabilitacionen proekt plan, Procena na arhitektonsko i arheolo{ko nasledstvo
Nositel Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo
Stepen na realizacija
Vo 2010 god. se realiziraa zavr{nite aktivnostite vo ramkite na proektot. Be{e napravena revizija i a`urirawe na Izve{tajot za procenka na nasledstvoto vo Republika Makedonija, koj be{e dopolnet so novite inicijativi i zakonski merki doneseni vo oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo. Isto taka be{e napravena i revizijata na Listata na prioritetni intervencii za 2010 god. i istata se sostoi od 11 spomenici/lokaliteti: 9 od stariot LPI 2008 i 2 novi. Be{e napravena i revizija na Identifikacionite dokumenti (LPI ID) za spomenicite/lokalitetite koi bea transferirani na novata Lista na prioritetni intervencii za 2010 god. i bea izgotveni novi Identifikacioni dokumenti za dvata novi spomenika na LPI: [en|ul (\ul{en) amam vo Skopje i Akvaduktot vo Skopje. Vo 2010 god. po barawe na Sovetot na Evropa, be{e organizirana Misija za evaluacija na lokalitetite za dvajca eksperti na Sovetot na Evropa, od Centarot Lemer za kulturno nasledstvo pri Katoli~kiot univerzitet vo Luven, Belgija. Vo 2010 god. be{e izvr{ena podgotovka za otpo~nuvawe na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 172
Qubqanskiot proces II vo koordinacija so Sovetot na Evropa i Evropskata komisija.
Me|unarodna programa
Ime na dokumentot ili aktivnosta
Sovet na Evropa, Regionalna programa za kulturnoto i prirodnoto nasledstvo vo Jugoisto~na Evropa 2003-2008 (RPSEE), Komponenta C, Pilot proekt za lokalen razvoj na regionot Debar i Reka
Nositel Ministerstvo za kultura Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo
Stepen na realizacija Vo 2010 god. e predlo`eno so rabota na preliminarnata faza na proektot. Realizacijata na proektot prodol`uva.
3.5.4. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori
Turizmot denes vo svetot e edna od stopanskite dejnosti so najbrz porast. Potencijalite za raste` na ovaa stopanska oblast, koja anga`ira zna~aen obem na rabotna sila, so golemi efekti vo stopanstvoto na lokalno, nacionalno i regionalno nivo, baraat soodveten priod vo oblasta na planiraweto i prevzemaweto merki vo politikata i strategijata na razvoj na turizmot vo R. Makedonija.
Turizmot so svoeto multiplicirano vlijanie vo procesot na stopanisuvawe, posredno i neposredno, gi vklu~uva i drugite granki i dejnosti vo vkupnata ponuda na turisti~kiot pazar. Ova pred sé se odnesuva na ugostitelstvoto, trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, zdravstvoto i na razni drugi vidovi uslugi. Isto taka, preku turizmot se nudat i se prodavaat i nematerijalni vrednosti kako {to se: razni informacii, prirodni ubavini, kulturno-istorisko minato, obi~ai, folklor, zabava, sportsko-rekreativni aktivnosti i sli~no.
Pokraj prirodno-atraktivnite, op{testveno - kulturnite, komunikacisko-soobra}ajnite, prostornite i drugite faktori na turisti~kata ponuda, R. Makedonija vo najgolem del vo prostorite so me|unarodno i nacionalno turisti~ko zna~ewe, raspolaga i so zna~itelni materijalno-receptivni faktori, kade smestuva~kite kapaciteti i ugostitelskite objekti za ishrana i poslu`uvawe na pijaloci (hoteli, moteli, barovi, restorani, kafeani i dr.) go ~inat jadroto na materijalnata osnova, a istovremeno najneposredo se vklu~eni vo site programi na turisti~kata ponuda. Bez nivnoto postoewe, ostanatite razvojni faktori ostanuvaat celosno ili nedovolno koristeni. Ova posebno se odnesuva na kvalitetot i atraktivnosta na prostorot, odnosno prirodni faktori za razvoj na turizmot.
Vrz obemot i kvalitetot na materijalno-receptivnite faktori, koi posredno i neposredo u~estvuvaat vo formiraweto na vkupnata turisti~ka ponuda, neposredno vlijaat stopanskite i nestopanskite dejnosto kako {to se: trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, servisni i zdravstveni uslugi, kulturnite, sportsko-rekreativnite i drug vid manifestacii koi pridonesuvaat za zbogatuvawe na sodr`inata na prestojot, pred sî na stranskite posetiteli-turisti.
Osnovnata vrednost na makedonskiot prostor od aspekt na razvojot na turizmot se postojnite potencijali i izvonredni uslovi {to gi poseduva
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 173
Republikata vo odnos na geostrate{kata postavenost, raznovidnosta na prirodni i sozdadeni vrednosti na koi se nadovrzuva ~ovekoviot resurs kako osnova za novi vlo`uvawa vo ovaa profitabilna dejnost koja {to i vo 2010 godina ne zabele`a zadovolitelni rezultati vo odnos na mo`nostite i potencijalite so koi raspolaga makedonskiot prostor. Potrebni se dopolnitelni aktivnosti i investicii za dinamizirawe na ovaa isklu~itelno zna~ajna oblast za zgolemuvawe na atraktivnosta na prostorot i ambientot za pretpriema~ite i sozdavawe perspektiva za razvoj na turizmot vo lokalnata i nacionalna ekonomija.
Prostorot na R. Makedonija soglasno turisti~kata valorizacija se karakterizira so isklu~itelno bogatstvo na prirodni i antropogeni atraktivni turisti~ki vrednosti. So konceptot za razvoj i organizacija na turisti~kite prostori utvrden so Prostorniot plan na R. Makedonija, definirani se deset turisti~ki regioni so 54 turisti~ki zoni. Vo ramkite na turisti~kite prostori utvrdeni se okolu 200 turisti~ki lokaliteti so lokalno, regionalno, nacionalno, me|unarodno i tranzitno zna~ewe.
Vrz osnova na kompleksno sogledanite prirodni i sozdadeni uslovi i resursi po obem, kvalitet, rasprostranetost ili unikatnost, funkcionalnost, atraktivnost i stepen na aktiviranosta na teritorijata na Republika Makedonija, kako posebni celini mo`e da se izdvojat slednite vidovi na turisti~ki potencijali: vodenite povr{ini, planinite, bawite, celinite i dobrata so prirodno i kulturno nasledstvo, tranzitnite turisti~ki pravci, gradskite naselbi, lovnite podra~ja i selata.
Spored ovie potencijali i definiranite turisti~ki lokaliteti vo niv, pogodni uslovi za razvoj postojat za slednite vidovi turizam: kapali{en (lakijalen), planinski zimsko-sportski, planinski klimatsko lekuvali{en, bawski, loven, tranziten, ruralen turizam i dr.
No i pokraj obemnite prirodni i sozdadeni potencijali na turisti~kata ponuda za stranski i doma{en turizam, diferencirani vo odnos na turisti~kite vrednosti i sodr`ina, a vo soglasnost so trendovite na me|unarodnata i doma{nata turisti~ka pobaruva~ka, mo`e da se konstatira deka razvojot na turizmot vo Republika Makedonija sé u{te ne se ostvaruva so zadovolitelna dinamika i deka dostignatoto nivo vo site vidovi turizam zaostanuva zad realnite receptivni mo`nosti i potencijalnata turisti~ka pobaruva~ka.
Spored objavenite podatoci20, brojot na turistite vo R. Makedonija vo 2010 godina iznesuvaat 586241, odnosno za 0,2 % pomalku vo odnos na 2009 godina. Brojot na doma{nite turisti e namalen za 1.2% i dostigna brojka od 324545, a brojot na stranskite posetiteli e zgolemen za 0.95 % i dostigna 261696 stranski turisti. Od vkupniot broj na turisti vo 2010, brojot na stranski turisti iznesuva 44, 6%, dodeka vo vkupniot broj na no}evawa, strancite u~estvuvaat so 27,7 %.
20 Turizam vo Republika Makedonija, 2006-2010 DZS
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 174
Grafikon 36. Dinamika i struktura na posetenost21
0
100000
200000
300000
400000
500000
600000
Туристи(вкупно) Домашни Странски
20092010
Tabela 58. Broj na turisti vo Republika Makedonija
Vrz osnova na ova brojot na no}evawata za 2010 god. koj iznesuva vkupno
2.020 217 ili za 4% pomalku vo odnos na prethodnata godina. Brojot na no}evawata od prostoren aspekt po vidovi turisti~ki mesta
bele`i namaluvawe vo sporedba so prethodnata godina: vo Skopje za 4,6 %, vo bawskite mesta bele`i zgolemuvawe za 37,7 %, kako i vo planinskite mesta kade se bele`i zgolemuvawe i iznesuva okolu 24,6%, vo drugite turisti~ki mesta, koi ne mo`at da se rasporedat vo prethodnite grupi, namaluvaweto iznesuva 11,8%, i na kraj vo drugite mesta se bele`i namaluvawe za 12,7%.
Vo odnos na strukturata na no}evawa spored turisti~kite mesta mo`e da se zaku~i deka najgolem obem na no}evawa se realizirani vo kategorijata drugi turisti~ki mesta vo koja se opfateni mestata pokraj prirodnite i ve{ta~kite ezera, potoa sledi Gradot Skopje, drugite mesta, bawskite mesta i na kraj planinskite.
21 Prethodni statisti~ki podatoci za Republika Makedonija,2009, DZS
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 175
Grafikon 37. Struktura na no}evawa po vidovi turisti~ki mesta vo 2010 godina22
0
500000
1000000
1500000
2000000
2500000
ВКУПНОноќевања
Скопје -ноќевања
Бањски места -ноќевања
Планински места- ноќевања
Други туристичкиместа - ноќевања
Други места -ноќевања
20092010
Grafikon 38. Struktura na no}evawa po vidovi turisti~ki mesta vo 2010 godina23
2010
11%
11%
8%
62%
8%
Скопје - ноќевањаБањски места - ноќевањаПланински места - ноќевањаДруги туристички места - ноќевањаДруги места - ноќевања
O~ekuvanite pozitivni rezultati vo odnos na prethodnata godina baziraat na prevzemenite merki na aktivnata politika za pottiknuvawe na razvojot na turizmot vo 2010 godina vo koja aktivnostite bea naso~eni kon promocija na turisti~kata ponuda so celosno anga`irawe na delovnite subjekti od turisti~koto stopanstvo preku promotivni materijali, prezentacija na me|unarodnite turisti~ki berzi, subvencii na biznis forumi, u~estvo na me|unarodni manifestacii, sorabotka so stranski turoperatori, novinari i razni federacii, kako i implementacija na "Strategijata za razvoj na turizmot vo Republika Makedonija" so cel prezentacija na turisti~kite potencijali i vrednosti na na{ata zemja i proda`ba na na{iot turisti~ki proizvod na
22 Turizam vo Republika Makedonija,2006-2010, DZS 23 Turizam vo Republika Makedonija,2006-2010, DZS
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 176
stranskiot pazar so privlekuvawe na pogolem broj turisti od razni destinacii vo svetot.
Vo odnos na planskite opredelbi definirani so konceptot za Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija mo`e da se zaklu~i deka obemot i nivoto na turisti~ata ponuda zaostanuva zad realnite receptivni mo`nosti i potencijali vo prostorot. Namesto brziot porast predviden so Prostorniot plan vo koj bea planirani do krajot na 2020 godina okolu 110000 legla, vo 2010 godina vo site vidovi smestuva~ki kapaciteti evidentirani se vkupno 69097 legla, {to pretstavuva 62,8% od vkupno planiranite do krajot na planskiot period. Vo odnos na 2009 godina brojot na legla e namalen za 0,65% ili 459 legla pomalku.
Grafikon 39. Broj na legla24
68800
68900
69000
69100
69200
69300
69400
69500
69600
2009 2010
Број на легла
Број на легла
Spored vidovite smestuva~ki kapaciteti, brojot na leglata se najzastapeni vo ku}ite, stanovi za odmor i sobi za izdavawe, potoa sledat hotelite i sli~ni objekti, potoa turisti~ki logori (kampovi) vo koi se vklu~eni prikolki i {atori i nekategoriziriani objekti za smestuvawe i na kraj leglata vo planinarskite domovi i ku}i.
Spored objavenite statisti~ki podatoci za brojot na no}evawa po kategorija na hotelski kapaciteti, mo`e da se zaklu~i deka dominira brojot na legla vo hoteli so 2 yvezdi kategorija, odnosno 28,81% otpa|a na ovaa kategorija, od vkupniot broj na no}evawa vo hotelsko smestuvawe, potoa hoteli so 4 yvezdi kategorija, odnosno 25,45% od vkupniot broj na no}evawa vo hotelsko smestuvawe.
Vo odnos na planskite proekcii se zabele`uva otstapuvawe i na brojot na realiziranite no}evawa. Imeno so Prostorniot plan e predvideno do krajot na 2020 godina no}evawata da dostignat brojka od okolu 7,5 milioni od koi 70% se predvideni za doma{nite turisti, a ostatokot od 30% no}evawa za stranskite turisti. Spored objavenite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika, do krajot na 2010 godina realizirani se okolu 2.020 217 turisti~ki no}evawa {to pretstavuva samo 26,93% od planskite predviduvawa do 2020 godina.
Za ostvaruvawe na planskite predviduvawa zna~ajni se emitivnite sferi definirani kako prostorni celini od koi {to doa|a turisti~kata klientela vo 24 Turizam vo Republika Makedonija,2006-2010, DZS
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 177
makedonskiot turisti~ki prostor. Utvrduvaweto na emitivnite sferi e mo{ne va`no za turisti~kiot razvoj zaradi identifikuvawe na mo`nite novi turisti~ki pazari. Vo ovaa smisla se izdvojuvaat po zna~ewe promotivnite aktivnosti koi podrazbiraat sodr`ini soodvetni na emitivnata sfera kade {to se plasiraat. Vo tekot na 2010 godina od resornoto ministerstvo bea prevzemeni promotivni aktivnosti, no nivniot obem i kvalitet (zaradi ograni~eniot obem na sredstva) ne soodvetstvuva na optimalniot so koj bi se postignale sakanite i o~ekuvani efekti vo ovaa perspektivna dejnost za makedonskata ekonomija. Tuka pred sî se potencira emitivnata sfera so internacionalno zna~ewe.
Emitivni sferi koi imaat zna~itelno u~estvo vo vkupniot broj doa|awa na stranski turisti vo 2010 godina se: Srbija, Bugarija, Grcija, Albanija, Kosovo, Slovenija, Hrvatska, Turcija, Holandija, SAD i drugi.
Grafikon 40. Broj na stranski turisti spored zemjata na poteklo25
0
5000
10000
15000
20000
25000
30000
35000
40000
45000
Србија
Бугарија
Грција
Албанија
Турција
Словенија
Хрватска
Герм
анија
САД
Израел
Австрија
Италија
Велика
Британија
Холандија
20092010
Nacionalnata Razvojna Strategija za turizmot 2009-2013, izrabotena vo
2008, ima{e za cel da ja obezbedi ramkata i neophodnata doverba na postojnite akteri, stranskite i doma{nite investitori, kako i na me|unarodnite donatorski agencii, da mu se posvetat na turizmot vo Republika Makedonija, kako i da gi opfati razvojnite elementi na nacionalno, regionalno i lokalno nivo. Strategijata vo tekot na 2010 be{e na revizija preku proektot BERIS, kade izbranata francuska firma Planet koja zaedno so na{i lokalni eksperti od fakultetot za turizam od Ohrid vr{ea tehni~ka pomo{ vo revidirawe na delovi od stategijata i akcioniot plan.
Izrabotena i prezentirana e studija za razvoj na [arplaninskiot region so poseben akcent za rekreativniot centar Popova [apka, za koja e odr`ana manifestacijata Dijalozi na [ara.
Turisti~kata ponuda na Makedonija se zgolemuva so niza novi turisti~ki produkti kako pe{terskiot turizam, koj e podr`an so analiza na postoe~ka regulativa i potencijal za ovoj vid turizam so istra`uvaweto na pe{terata Vrelo. Potoa golema podr{ka i finansiska i tehni~ka e obezbedena za vinskiot turizam, koj ima odli~ni mo`nosti da prerasne vo golema turisti~ka ponuda.
25 Turizam vo Republika Makedonija,2006-2010, DZS
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 178
Isto taka poddr`ani se i niza aktivnosti i lokalni turisti~ki i kulturni nastani vo sklop na ovoj tip na turizam.
Obezbedena e poddr{ka i na proektite Vinski pati{ta vo Makedonija, Siti lajt proektot i kontinuirano postavuvawe na turisti~ki mapi. Vo tekot na 2010 se aktueliziraa i subvenciite za turisti~kite subjekti koi }e donesat stranski turisti vo Republika Makedonija.
Izrabotena e i analiza za potencijalot za razvoj na tranzitniot turizam vo Republika Makedonija so site potrebni podatoci i aktivnosti. 26
Spored godi{nite izve{tai dobieni od lokalnata samouprava za 2010 godina vo oblasta na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori evidentirani se promeni vo prostorot vo nekolku op{tini. Objektite koi se vo gradba ili se ve}e izgradeni od oblasta na turizmot i ugostitelstvoto se locirani vo slednite op{tini:
‡ op{tina Kavadarci • s. Radwe, ku}a za odmor, • ku}a za odmor Ski centar Ko`uf;
‡ op{tina Zrnovci • restoran vo s.Zrnovci so kapacitet od 200 gosti i 5
vraboteni; Vo tekot na 2010 god. otpo~nata e postapka za izrabotka na urbanisti~ki
planovi so koi se predviduva izgradba i na objekti od oblasta na turizmot i ugostitelstvoto vo slednite op{tini:
‡ op{tina Bitola • UPVNM za turisti~ka naselba, “Ni`epole”, m.v.
^akal, so povr{ina na planskiot opfat od pribli`no 17ha.
Dobienite podatoci uka`uvaat na aktiviraweto na lokalnite samoupravi
vo prevzemaweto inicijativi za pottiknuvawe na razvojot na turizmot vo svoite podra~ja. No ostanuva potrebata za vospostavuvawe proaktivna politika na Dr`avata vo site segmenti koi imaat vlijanie vrz porast i unapreduvawe na turisti~kata ponuda i zgolemuvaweto na vkupnite efekti od ovaa stopanska dejnost vrz vkupnata ekonomija na R. Makedonija. Turisti~kata valorizacija e vtemelena na soznanieto za prirodniot ambient, sozdadenite vrednosti i nivnite atraktivni faktori koi }e obezbedat za turisti~kiot proizvod najdobri efekti. Komparativni prednosti na ambientalnite, kulturnite, prirodnite, soobra}ajnite i drugi karakteristiki na odredeni podra~ja se preduslov za dinamizirawe na ovaa perspektivna stopanska dejnost vo makedonskata ekonomija.
Spored podatocite objaveni vo Statisti~kiot godi{nik na Republika Makedonija, 2011, najgolem procent na ugostitelski objekti otpa|a na restoranite, restoranite-bav~i i letnite bav~i, potoa kafe-barovite, snek-barovite, aperitiv-barovite i drugite sli~ni, no vo ovaa presmetka ne se vneseni podatocite za individualnite ugostitelski du}ani..
26 Izve{taj za realizacija na rabotata na ME vo 2010g.. Ministerstvo za ekonomija, Skopje 2010
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 179
3.6. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi
3.6.1. Za{tita od voeni razurnuvawa
Trgnuvaj}i od procenkite za stepenot na zagrozenosta na odelni segmenti na teritorijata na Republikata od eventualnite voeni dejstva, evidentno e soznanieto deka na najgolemite razornuvawa }e bidat izlo`eni Gradot Skopje i drugite gradovi i naseleni mesta, a toa zna~i deka najgolemite zagubi i `rtvi }e ima vo civilnoto naselenie, {to vpro~em i se slu~ilo vo site dosega{ni sovremeni vojni od globalen i lokalen karakter.
Od tuka politikata na za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa, izrazena preku prostornoto i urbanisti~koto planirawe treba da se naso~i vo dva osnovni segmenta:
– planirawe i ureduvawe na prostori pogodni za evakuacija na naselenieto i materijalnite dobra i
– planirawe i izgradba na zasolni{ta. Procenkata na stepenot na zagrozenosta na oddelnite lokalni urbani
strukturi, zasnovana vrz op{tata ocenka i zonite na zagrozenosta na Republikata i spored konstatiranite potrebi, kako i opredeluvawe na natamo{na politika (i konkretni lokacii) za izgradba na novi zasolni{ta ja izgotvuva i ja sproveduva Direkcijata za za{tita i spasuvawe.
3.6.1.1. Osnov za izgradba na zasolni{ta
So odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe e propi{ana obvrskata, prostornite i urbanisti~kite planovi da sodr`at planski merki za za{tita od voeni razornuvawa, {to podrazbira analiza na sostojbata so zasolni{tata vo urbaniot opfat i nivnata valorizacija.
Obvrskata na planirawe i izgradba na zasolni{ta zaradi za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa vo stanbenite, stopanskite, delovnite, javnite i drugite vidovi na grade`ni objekti e uredeno so pove}e zakoni i podzakonski akti: Zakon za odbrana (Sl.v. na RM br.42/01, br.05/03, br.58/06, br.110/08), Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl.v. na RM br. 36/04, br. 49/04, br. 86/08, br. 124/10 i br. 18/11), Zakon za upravuvawe so krizi (Sl.v. na RM br.29/05), Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, pre~isten tekst (Sl.vesnik na RM br.60/11) i izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot (Sl.vesnik na RM br.53/11); Uredba za na~inot na izgradbata, odr`uvaweto i koristeweto na zasolni{tata i drugite za{titni objekti i opredeluvaweto na potrebniot broj zasolni{ni mesta (Sl.vesnik na RM, br.80/2005), Uredba za sproveduvawe na spasuvaweto na naselenieto od urnatini (Sl.vesnik na RM, br.98/2005), Uredba za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled (Sl.vesnik na RM, br.105/2005), Odluka za utvrduvawe na zagrozeni zoni (Sl.vesnik na RM, br.105/2005), Metodologijata za sodr`inata i na~inot na procenuvawe na opasnostite i planirawe na za{titata i spasuvaweto (Sl. Vesnik na RM br. 76/06), Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Sl. vesnik na RM br. 142/10, br. 64/11), Pravilnikot
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 180
za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~ki planovi (Sl. vesnik na RM, br. 2/2002, br. 78/06).
Zasolnuvaweto opfa}a planirawe, izgradba, odr`uvawe i koristewe na zasolni{tata i drugi za{titni objekti i zasolnuvawe na naselenieto, materijalnite i kulturnite dobra na Republikata. Potrebite za zasolni{ta i drugi za{titni objekti, se planiraat spored propisite za prostorno i urbanisti~ko planirawe, a se predviduvaat vo prostornite i urbanisti~kite planovi. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti za za{tita na naselenieto se gradat spored mestoto na `iveewe, mestoto na rabota, a na javni mesta kako javni zasolni{ta. Spored otpornosta zasolni{tata se gradat kako zasolni{ta za osnovna, dopolnitelna i zajaknata za{tita. Obvrska za izgradba na zasolni{ta za osnovna za{tita imaat investitorite na objektite nameneti za telekomunikacii, televiziski, radio i pe~ateni mediumi, zna~ajni industriski i energetski objekti, zna~ajni soobra}ajni objekti i objekti nameneti za javni zdravstveni slu`bi, obrazovanieto i kulturata. Uredba za sproveduvawe na zasolnuvaweto (Sl.vesnik na RM,br.93/2005).
Obvrska za izgradba na zasolni{ta za dopolnitelna za{tita imaat investitorite na stanbeni i stanbeno delovni objekti. Ova e uredeno so Uredba za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled (Sl.vesnik na RM,br.105/2005).
Obvrska za izgradba na javni zasolni{ta ima Republikata i edinicata na lokalnata samouprava. Obvrskata za izgradba na zasolni{ta se odnesuva na zagrozenite zoni. Zagrozenite zoni gi utvrduva Vladata i istite se sostaven del na prostornite i urbanisti~kite planovi, a se utvrdeni so Odlukata za utvrduvawe na zagrozeni zoni (Sl.vesnik na RM,br.105/2005).
Zasolni{tata se gradat kako dvonamenski objekti, so toa {to ne smee da se zagrozi nivnata primarna za{titna funkcija. Zasolni{tata za osnovna za{tita moraat da obezbedat za{tita od natpritisok, urnatini, radioaktivni vrne`i, hemiska kontaminacija i po`ari, a se proektiraat i opremuvaat za podolg prestoj. Zasolni{tata za dopolnitelna za{tita moraat da obezbedat za{tita od urnatini, a se proektiraat i opremuvaat za prestoj do 48 ~asa. Zadol`itelnoto zajaknuvawe na prvata armirana betonska plo~a e vo funkcija na obezbeduvawe od urnatini.
Spoed podatocite od informativnite listovi dobieni od edinicite na lokalnata samouprava, vo tekot na 2010 godina ne e izgradeno niedno javno zasolni{te.
Vrz osnova na napred navedenoto mo`e da se zaklu~i deka odredbite za izgradba na javni zasolni{ta ne se po~ituvaat voop{to od edinicite na lokalnata samouprava, iako na toa se i zakonski obvrzani spored Zakonot za za{tita i spasuvawe, ~ija primena zapo~na od 01 januari 2005 godina.
Specifi~nosta na oblasta za za{tita i spasuvawe ja nametnuva potrebata vo naredniot period seriozno da se pristapi kon primenata na zakonskata regulativa za izgradba na zasolni{ta, so ogled na faktot deka so donesenite uredbi podetalno e razrabotena ovaa materija i vo odnos na nadle`nostite na Sovetite na op{tinite i gradona~alnicite i vo odnos na investitorite pri proektiraweto i izgradbata na objektite.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 181
3.6.2. Za{tita od prirodni katastrofi
Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od prirodni i elementarni katastrofi vo procesot na urbanisti~ko planirawe potrebno e da se prevzemat soodvetni merki za za{tita od po`ari, odnosno eventualnite ~ove~ki i materijalni zagubi da bidat {to pomali vo slu~ai na po`arite.
Vo procesot na planirawe potrebno e da se vodi smetka za konfiguracija na terenot, stepen na zagrozenost od po`ari i uslovi koi im pogoduvaat na po`arite: klimatsko-hidrolo{kite uslovi, ru`ata na vetrovi i sli~no koi imaat vlijanie vrz zagrozenost i za{tita od po`ari.
Zaradi pouspe{na za{tita od vakvite pojavi vo urbanisti~ki planovi se prevzemaat niza merki za otstranuvawe na pri~inite za predizvikuvawe na po`ari, spre~uvawe na nivnoto {irewe, gasnewe i uka`uvawe pomo{ pri otstranuvawe na posledicite predizvikani so po`ari, koi se odnesuvaat na:
‡ izvorite za snabduvawe so voda, kapacitetite na vodovodna mre`a i vodovodnite objekti koi obezbeduvaat dovolno koli~estvo voda za gasnewe na po`ari;
‡ oddale~enosta me|u objektite so razli~na namena i otpornost na po`ari na konstrukciite vnatre vo industriskata zona;
‡ {iro~inata, nosivosta i proto~nosta na pati{tata so koi }e se ovozmo`i pristap na protivpo`arni vozila do sekoj objekt i nivno manevrirawe za vreme na gasnewe na po`arite.
Za{titata od po`ari opfa}a merki i dejnosti od normativen, operativen, organizacionen, tehni~ki, obrazovno-vospiten i propaganden karakter, koi se uredeni so Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl.v. na RM br. 36/04, br. 49/04, br. 86/08, br. 124/10 i br. 18/11) koj e vo soglasnost so direktivite na Evropska Unija, kako i Uredbata za sproveduvawe na za{titata i spasuvaweto od po`ari.
Vo tekot na 2010 godina, soglasno dobienite informativni listovi od edinicite na lokalnata samouprava, bea registrirani po`ari vo 9 op{tini i svle~i{ta vo op{tinite Ara~inovo, Kriva Palanka i Makedonska Kamenica navedeni vo slednata tabela.
Tabela 59. Opo`areni objekti i povr{ini i svle~i{ta (podatoci od informativnite listovi)
Op{tini Po`ari Svle~i{ta
1 Ara~inovo - 1 svle~i{te na povr{ina od 25 ha
2 Brvenica - 1 po`ar na povr{ina od 20 ha
3 Veles
- 75 po`ari na 315 ha
4 Tetovo
- 202 po`ari na otvoren prostor, 108
opo`areni objekti i 24 po`ari na soobra}ajni sredstva
5 ^a{ka
- 1 {umski po`ar na povr{ina od 5 ha, 6 po`ari na otvoren proctor na povr{ina od 13,85 ha i 3 po`ari na
objekti
6 Kriva Palanka - 13 po`ari na otvoren prostor, 11 opo`areni objekti i 2 drugi po`ari
- 1 svle~i{te na povr{ina od 2 ha
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 182
7 Makedonska Kamenica
- 1 svle~i{te na povr{ina od 0,1 ha i na reg. pat R-208 na povr{ina od 0,4 ha
8 Kratovo - otvoreni po`ari na povr{ina od 17,65 ha
9 Strumica
- 3 {umski po`ari na povr{ina od
37,8 ha i 1 po`ar na otvoren prostor na povr{ina od 16,1 ha
Spored podatocite od Informativniot list popolnet od Direkcijata za
za{tita i spasuvawe, vo tekot na 2010 godina bile registrirani 662 po`ari na povr{ina od 1497,189 ha i svle~i{te na povr{ina od 2 ha vo s. Smilevo vo op{tina Demir Hisar.
Tabela 60. Po`ari i svle~i{ta (podatoci od Direkcija za za{tita i spasuvawe)
Po`ari Svle~i{ta
662 po`ari na povr{ina od 1497,189 ha - 1 svle~i{te na povr{ina od 2 ha s. Smilevo vo op{tina Demir Hisar
3.6.3. Za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi
Edno od mo`nite i neophodno potrebni preventivni merki za za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi e planiraweto, koe preku osoznavawe i analiza na sostojbite i opasnostite od mo`nite incidenti, vo odr`uvaweto na instalaciite i opremata, treba da sozdade prifatliv odnos kon `ivotnata sredina. Pritoa osnovnite metodolo{ki postapki za planirawe i ureduvawe na prostorot se:
‡ ocenka na sostojbite na prirodnite komponenti na `ivotnata sredina i stepenot na zagrozenost od pojava na tehni~ki katastrofi;
‡ ocenka na optovarenosta na prostorot so tehnolo{ki sistemi so odredeno nivo na rizik;
‡ analiza na me|usebnata zavisnost na prirodnite uslovi i postojnite tehnolo{ki sistemi;
‡ definirawe na nivoto na postojniot rizik pri redovna sekojdnevna rabota na tehnolo{kite sistemi i pri pojavata na incidentni slu~ai;
‡ procena na zagrozenosta na lu|eto i materijalnite dobra; ‡ utvrduvawe na kriteriumite za izbor na optimalna varijanta na
za{tita vrz osnova na procenetiot stepen na zagrozenost. So primena na ovaa metodolo{ka postapka mo`e de se o~ekuva
ostvaruvawe na slednite osnovni celi za za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi:
‡ maksimalno usoglasuvawe i koristewe na prostorot od aspekt na za{tita vo ramkite na prostornite mo`nosti;
‡ vgraduvawe na merkite na koi se zasnovuva organizacijata na za{tita i spasuvawe na ~ove~kite `ivoti i materijalnite dobra od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi vo opredeluvaweto na namenata na prostorot;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 183
‡ integrirawe na elementite na zagrozenosta vo ramkite na kompleksot na pra{awata vrzani so za{titata na `ivotnata sredina.
Zaradi postignuvawe na celosna za{tita na lu|eto, materijalnite dobra i potesnata i po{irokata `ivotna sredina postojat tri nivoa na prezemawe na sigurnosni, preventivni merki:
Prvo nivo: gi vklu~uva site merki koi se prezemaat vo odr`uvaweto na opremata i instalaciite, zaradi sigurno koristewe na opasni materijali vo tehnolo{kite procesi i odbegnuvawe na tehnolo{ki katastrofi.
Vtoro nivo: se odnesuva na site merki koi treba da obezbedat ograni~uvawe na emisijata kako posledica od po`ar, eksplozija ili osloboduvawe na hemikalii.
Treto nivo: vklu~uva merki koi se prezemaat za za{tita na `ivotnata sredina vo smisol na ograni~uvawe na efektite od emisija na opasni materii, ili posledici od po`ar i eksplozii.
Pri izrabotkata na planovite od ponisko nivo treba da se ima predvid slednoto:
‡ potrebata od oformuvawe na sistemot na evidencija i analiza na tehnolo{kite akcidenti, kompaktibilen na sistemot MARS na Evropskata unija, kako baza za evidencija na opasni materijali, prisutni vo tehnolo{kite postrojki i mo`ni pri~ini na katastrofi;
‡ potrebata od predviduvawe na preventivni merki za spre~uvawe na tehnolo{ki katastrofi, bazirani vrz analizata na odnesuvaweto na isti ili sli~ni postrojki;
‡ potrebata od zamena na halogeniranite jaglenovodorodi kako razladni sredstva i propelanti; redukcija na sega{nata emisija na golem broj na opasni supstanci do 50% i redukcija na emisija na benzen, hlormetan, duhloretan, bakar i kadmium od 60-70%; namaluvawe na emisijata na jaglenoroden-dioksid i sulfur-dioksid i defosfatizirawe i denitrificirawe na otpadniot materijal;
‡ izrabotka na soodvetni planovi i programi za za{tita na naselenieto i edukacija i trening na personalot vo slu~aj na eventualna tehni~ka katastrofa.
Spored podatocite od dostasanite informativni listovi, vo 2010 godina nema evidentirano tehni~ko-tehnolo{ka havarii.
3.7. Informaciski sistem za prostorno planirawe
Koristeweto na sovremenata kompjuterska tehnologija vo evidentiraweto i analizata na prostornite elementi i slu~uvawa e od izvonredno zna~ewe za efikasno sproveduvawe na Prostorniot plan i definiranite planski re{enija vo nego. Poradi toa posebno vnimanie treba da se posveti na voveduvaweto, razvojot i me|usebno usoglasuvawe na informaciskite sistemi za obrabotka na prostorni podatoci i primenata na GIS tehnologijata. Kako nositeli i ~initeli na ovie aktivnosti se javuvaat pove}e subjekti:
‡ dr`avnite agencii i institucii koi proizveduvaat i koristat prostorni podatoci,
‡ lokalnata samouprava; ‡ infrastrukturni pretprijatija i
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 184
‡ drugi organi na lokalno i dr`avno nivo. Site ovie subjekti zaedno vrz osnova na to~no definirani standardi za
interoperabilnost i razmena na podatocite, treba da pretstavuvaat del od nacionalnata infrastruktura na prostorni podatoci i edinstveniot prostoren informaciski sistem (PIS) na Republika Makedonija. Dolgoro~noto planirawe na aktivnostite vo oblasta na PIS treba da se odviva vo pravec na realizacija na slednite planski opredelbi zacrtani so PP na RM:
‡ vospostavuvawe na sistemot za Nacionalna infrastruktura na prostorni podatoci, preku povrzuvawe na avtonomnite i parcijalnite bazi vo edna edinstvena celina;
‡ organizirawe na bazite na prostorni podatoci, vo soglasnost so me|unarodnite standardi i INSPIRE direktivata;
‡ sistematska akvizacija i a`urirawe na prostornite podatoci preku primena na praviloto tie da se sozdavaat i ureduvaat na edno mesto, a upotrebuvaat na pove}e mesta preku distribuiran PIS ili replikacija na podatoci;
‡ kvaliteten internet pristap i komunikacija pome|u site subjekti koi go so~inuvaat PIS;
‡ vospostavuvawe na monitoring sistem koj podrazbira vodewe razni evidencii (statistiki, registri i katastri) za izgradbata, iskoristuvaweto na kapacitetite i sl., sé so cel da se ovozmo`i uspe{no upravuvawe so prostorot, odnosno sledewe na iskoristuvaweto na kapacitetot na prostorot i realizacijata na Prostorniot plan;
‡ sovremeni i efikasni elektronski servisi za gra|anite i pravnite subjekti, e-uslugi koi{to }e bidat unificirani, standardizirani, nezavisni od softverskata platforma, dostapni za site i preku koi gra|anite }e partipiciraat vo procesot na donesuvawe odluki na lokalno i nacionalno nivo.
Stepenot na organiziranosta na prostorno informaciskite sistemi vo ramkite na instituciite i subjektite koi go imaat implementirano i koi rabotat so geo-prostorni podatoci mo`e da se sogleda preku razvojot na slednite komponenti:
‡ hardverska i softverska opremenost; ‡ obu~en kadar za vnesuvawe, obrabotka i analiza na prostorni podatoci; ‡ kvantitet i kvalitet na prostornite podatoci vo elektronski format,
na~inot na koj se organizirani i se koristat; ‡ mo`nosta za razmena i integrirawe na elektronski podatoci so drugi
institucii; ‡ razvieni WEB servisi, e-uslugi za gra|anite i pravnite subjekti. Zaradi realno sogleduvawe na sostojbite so organiziranosta na prostorno
informaciskite sistemi, site ovie komponenti vo vid na pra{awa bea vmetnati vo informativniot list.
Od site anketirani edinici za lokalna samouprava, 30-tina od niv imaat dostaveno podatok za organiziranosta na prostorno informaciskiot sistem vo nivnite sredini. Pregledno dostavenite podatoci se dadeni vo slednata tabela:
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 185
Tabela 61. Pregled na promenite nastanati vo oblasta na informaciski sistem za prostorno planirawe na RM
ЕЛС Stepen na razvienost na GIS
Elektronska razmena na
podatoci so drugi subjekti
On-line WEB servisi, e-uslugi za gra|anite i
pravnite subjekti
Edno{alterski sistem, predno i zadno
kancelarfisko rabotewe
Realizirani proekti vo
funkcija na podobruvawe na
GIS-ot
1 Grad Skopje
se koristat slednite softverski licenci: ArcGis Server 9.3.1 Standard, Microsoft .Net platforma, Microsoft SQL 2005 Server, Java web server, ~etiri lica imaat napredni poznavawa od GIS i nekolku desetici se obu~eni za vnesuvawe i pregled na podatoci Prostornite podatoci se organizirani vo geo-baza so kontroliran pristap i mo`nost za ureduvawe. Podatocite se kreirani soglasno OpenGIS standardot.
nema, no Gradot Skopje funkcionalno e podgotven za razmena na podatoci preku veb servisi
GUP na internet, GIS za gra|anite, Gra|anska inicijativa
Otpo~nati se aktivnosti za sproveduvawe
Voveduvawe na GIS vo raboteweto na gradskata administracija Vtora faza
2 Aerodrom ne se koristi GIS tehnologijata
3 Karpo{ postojat softverski licenci i obu~en kadar GIS urbanisti~ki pregled, podigawe na obrasci, e-dnevnik
vo funkcija
4 ^air ne se koristi GIS tehnologijata nema nema nema nema
5 Ara~inovo preku WEB strana
6 Bitola
od softverskite licenci se koristi Autocad Map 3D, razvojot na GIS-ot e vo po~etna faza, organizirani podatoci ima vo urbanizmot, planovi, grade`ni parceli, ulici, a od nadvore{ni izvori se koristat podatoci od AKN
so site javni pretprijatija vo op{tinata
GIS portal, preglednik na izdadeni odobrenija za gradba, elektronsko dano~no oddelenie, proekt odgovornost preku transparentnost, elektronsko podigawe na obrasci
postoi
implementacija na GIS tehnologijata vo rabotata na LS
7 Bogdanci
od softverskite licenci ima ArcGis 9.1, edno obu~eno lice za rabota so kompjuterskite programi, no GIS-ot ne e vo funkcija
postoi
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 186
ЕЛС Stepen na razvienost na GIS
Elektronska razmena na
podatoci so drugi subjekti
On-line WEB servisi, e-uslugi za gra|anite i
pravnite subjekti
Edno{alterski sistem, predno i zadno
kancelarfisko rabotewe
Realizirani proekti vo f-ja na
podobruvawe na GIS-ot
8 Bosilovo
od softverskite licenci ima ArcGis 9.1, nema obu~eno lice za rabota so kompjuterskite programi i tie ne se koristat
nema nema
funkcionira zaedni~ki so op{tinite Vasilevo, Novo Selo
9 Valandovo
od softverskite licenci ima ArcGis 9.2, nema obu~eno lice za rabota so kompjuterskite programi i tie ne se koristat
nema nema
10 Vasilevo
funkcionira zaedni~ki so op{tinite Bosilovo, Novo Selo
11 Vrap~i{te ne se koristi GIS tehnologijata nema na VEB stranicata mo`at da se prevzemat formulari postoi, funkcionira
12 Demir Kapija od softverskite licenci se koristi ArcView 9.1, ima eden obu~en izvr{itel, GIS-ot se koristi vo urbanizmot
op{tinski uslu`en centar - predno kancelarisko rabotewe
13 Dolneni GIS-ot ne e vo funkcija Delumna usluga vo oblast na urbanizam
14 Drugovo
od softverskite licenci se koristi ArcView 9.1, nema obu~en kadar, od nadvore{en izvor se koristat geodetski podlogi, avionski snimki
nema oformeno
15 Ilinden od softverskite licenci ima ArcGis 9.1, ima 3 obu~eni lica za rabota so kompjuterskite programi, no GIS-ot ne e vo funkcija
E-op{tina - Prijavi problem, WEB pristap do doneseni urbanisti~ki planovi
Centar za izdavawe na odobrenija za gradewe
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 187
ЕЛС Stepen na razvienost na GIS
Elektronska razmena na
podatoci so drugi subjekti
On-line WEB servisi, e-uslugi za gra|anite i
pravnite subjekti
Edno{alterski sistem, predno i zadno
kancelarfisko rabotewe
Realizirani proekti vo f-ja na
podobruvawe na GIS-ot
16 Jegunovce GIS-ot ne e vo funkcija
17 Kavadarci
od softverskite licenci ima ArcGis 9.1, ima 4 obu~eni lica za rabota vo GIS, elektronski podatoci se koristat vo sektorot urbanizam
WEB aplikacija - Prijavi problem
18 Karbinci
od softverskite licenci se koristi ArcView 10, 2 izvr{iteli se obu~eni za rabota vo GIS, organizirani podatoci ima vo urbanizmot
19 Ki~evo
od softverskite licenci ima ArcGis 9.1, edno obu~eno lice za rabota so kmpjuterskite programi, elektronski podatoci se koristat vo sektorot komunalnoto ureduvawe
prevzemawe na formulari od internet stranicata
20 Ko~ani
od softverskite licenci se koristi ArcView 9,1, eden izvr{itel e obu~en za rabota vo GIS, organizirani podatoci ima vo urbanizmot i se koristat za izgotvuvawe izvodi od plan, lokaciski uslovi i dr.
SIOG aplikacija
21 Kriva Palanka nema organiziran GIS
22 Lipkovo nema organiziran GIS
23 Lozovo nema organiziran GIS
24 Novo Selo GIS-ot ne e vo funkcija
funkcionira zaedni~ki so op{tinite Vasilevo, Bosilovo
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 188
ЕЛС Stepen na razvienost na GIS
Elektronska razmena na
podatoci so drugi subjekti
On-line WEB servisi, e-uslugi za gra|anite i
pravnite subjekti
Edno{alterski sistem, predno i zadno
kancelarfisko rabotewe
Realizirani proekti vo f-ja na
podobruvawe na GIS-ot
25 Probi{tip
od softverskite licenci ima ArcGis 9.1, dve obu~eni lica za rabota so kompjuterskite programi, elektronski podatoci se koristat vo sektorot urbanizam
so site dr`avni institucii i izrabotuva~i na planovi
funkcionira nema
26 Radovi{ nema organiziran GIS vo sektor urbanizam
27 Sopi{te
od softverskite licenci ima ArcGis 9.1, nema obu~eno lice za rabota so kompjuterskite programi i tie ne se koristat
nema nema nema nema
28 Strumica podigawe na obrasci
29 ^a{ka nema organiziran GIS
30 [tip
od softverskite licenci ima ArcGis 9.1, edno obu~eno lice za rabota so kompjuterskite programi, elektronskite podatoci se vo funkcija na sproveduvawe na urbanisti~kite planovi
podigawe na obrasci vo funkcija
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 189
Gradot Skopje kako posebna edinica za lokalna samouprava vo tekot na 2010 godina ja realizira{e vtorata faza od proektot za implementacija na GIS tehnologijata. Osnovnata cel na ovaa faza e pokraj pro{iruvawe na funkcionalnostite na informati~kiot sistem, da se zbogati bazata na prostorni podatoci i pred se da se vovedat veb servisi za pristap na gra|anite do prostornite podatoci preku internet. Nabavena e nova satelitska snimka so a`urnost od 2010 godina koja osobeno }e poslu`i vo procesot na evidentirawe na promenite vo prostorot na Gradot. Na oficijalniot portal na Gradot Skopje postaveni se vo upotreba tri veb aplikacii:
– GUP na internet koj ovozmo`uva uvid vo GUP na gradot Skopje. Vo aplikacijata vmetnati se pet tematski sloja od GUP, namenata na povr{inite, primarnata soobra}ajna mre`a, gasovodnata, toplovodnata i elektri~nata infrastruktura, kako i adresniot model, op{tinskite granici i satelitska snimka na po{irokoto opkru`uvawe na gradot.
– GIS za gra|anite koj ovozmo`uva uvid vo prostornite podatoci so koi raspolaga centralnata geobaza na gradot, kako klasificirani sloevi od oblastite, obrazovanie, kultura, transport, turizam, diplomatski pretstavni{tva i dr.. Bazata vklu~uva adresen model so mo`nost za prebaruvawe po op{tina, naseleno mesto, ulica i ku}en broj i satelitska snimka na gradot od 2010 godina.
– Gra|anska inicijativa koja ovozmo`uva internet komunikacija so gra|anite i gradskata uprava. Gra|anite svoite pra{awa i problemi gi postavuvaat preku internet i pri toa imaat mo`nost so pomo{ na interaktivnata mapa to~no da ja definiraat lokacijata za koje se odnesuva prijavata. Odgovorite na postavenite pra{awa dokolku se od javen karakter se objavuvaat na veb stranata na gradot, a dokolku se od privaten karakter se ispra}aat po elektronska po{ta.
Agencijata za katastar na nedvi`nosti vo 2010 godina soglasno tendenciite za pokrivawe na celata teritorija na Republika Makedonija so topografski karti vo razmer od 1:25000 i zabrzuvawe na procesot na zapi{uvawe na pravata na nedvi`nosti gi ima{e slednite pozna~ajni aktivnosti povrzani so PIS:
– izrabotka na kartografskata i topografskata karta na dr`avata pri {to zaklu~no so 2010 godina zavr{eni se 90% od kartite i ostanuvaat da se izrabotat u{te 26 topografski sekcii;
– izrabotka na digitalni katastarski planovi; – elektronski sistem za registracija na nedvi`nosti, e-katastar, e
staven vo oficijalna upotreba vo centarot za KN Skopje i oddelenijata za KN vo Negotino i Kavadarci,
– zapo~nat e procesot na izrabotka softverski modul za elektronsko povrzuvawe na notarite so sistemot na e-katastar koj }e ovozmo`i elektronsko izdavawe na podatocite od geodetsko katastarskiot informaciski sistem kako i za podnesuvawe na prijava i zapi{uvawe po elektronski pat.
Pokraj ve}e vospostaveniot veb servis za interaktivno prebaruvawe i pregled na topografski karti, vo tekot na 2010 godina pu{teni se vo upotreba: GIS portalot, kartografski preglednik za digitalen katastar, koj vo sebe vklu~uva pove}e tematski sloevi, ortofoto na cela teritorija na dr`avata, op{tinski granici, granici na katastarski op{tini i katastarski parceli za delovite od teritorijata na Republika Makedonija kade postojat vektorski digitalni podatoci;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 190
– preglednik na imotni listovi koj pokraj podatocite za sopstvenikot ovozmo`uva uvid i vo eventualnite hipoteki i drugi tovari koi se odnesuvaat na konkretnata katastarska parcela;
– sistem za pregled na katastarski podatoci vrz osnova na vnesena adresa;
– 3D kartografski preglednik koj ovozmo`uva pregled na karti so visinska predstava na objektite na ortofoto podloga za delovite od Republika Makedonija kade postoi vektorski digitalen podatok za grade`nite objekti.
Vo Agencijata za planirawe na prostorot vo tekot na minatata 2010 godina bea realizirani dva zna~ajni proekti, Prostorniot plan na Ohridsko-Prepanskiot region i Prostorniot plan na Skopskiot region, vo nacrt verzija. Kako rezultat na ova bazata na prostorni podatoci za ovie regioni be{e zna~ajno zbogatena so podatoci od site aspekti na planiraweto i planskite analizi. Infrastrukturnite pretprijatija koi stopanisuvaat na teritorijata na cela Makedonija, kako i onie koi ja pokrivaat teritorijata na gradot Skopje, vo svoeto tekovno rabotewe ja imaat implementirano GIS kompjuterskata tehnologija. Vo tekot na 2010 godina nivnite aktivnosti vo ovoj domen bea glavno naso~eni kon tekovnite aktivnosti odnosno popolnuvawe na bazite na prostorni podatoci so podatocite za novite zafati izvedeni vo prostorot.
4. EVROPSKA RAMKA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT
Strate{ka cel na Republika Makedonija e finalizirawe na procesot na integrirawe vo Evropskata Unija. Postojniot status na zemja kandidat za ~lenstvo vo Evropskata Unija pred na{ata Dr`ava postavuva pove}e zada~i naso~eni ne samo kon ostvaruvawe na o~ekuvanite efekti izrazeni preku makro ekonomskite performansi za povisoki stapki i nivo na ekonomski razvoj, politi~ka i bezbednosna stabilnost, ponapredno tehnolo{ko nivo, povisoko obrazovanie i nau~no nivo, tuku i apsolvirawe na novinite vo oblasta na prostornoto planirawe i vklu~uvawe vo procesot na transferirawe i primena na nasokite i opredelbite od prostornata i regionalnata politika praktikuvana od zemjite ~lenki na Unijata.
Novata politi~ka konstelacija, tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj i globalnata povrzanost se bitni faktori koi imaat zna~itelno vlijanie vrz prostornata organizacija i sozdavaweto na novi konturi na Evropa.
Rapidniot razvoj na globalnata ekonomija opredeluva nova mre`a na vrski i etablira novi soodnosi pome|u korporacii, gra|ani, gradovi i regioni niz celiot svet. Teku{tiot proces na Evropskata integracija postavuva pred prostornoto planirawe i urbanata politika zada~i na supranacionalno nivo koi treba da se implementiraat vo tekovniot i iden proces na planirawe i organizacija na prostorot i vo na{ava Dr`ava.
Glavni evropski politiki
Za razbirawe na evropskata politika vo oblasta na prostorniot razvoj, koja e edna parcijalna politika, va`en e nejziniot odnos kon glavnite evropski politiki. Glavnite evropski politiki spored Unity, Solidarity, Diversity for Europe, its People and its Territory, 2001, (Edinstvo, solidarnost i raznovidnost za Evropa, nejzinite `iteli i teritorijata) se:
– Politika na konkurencija,
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 191
– Zaedni~ka zemjodelska politika, – Vrabotuvawe, ~ove{kite resursi, razvoj i kohezija, – Politika na za{tita na `ivotnata sredina, – Regionalna politika, – Politika na istra`uvawa i razvojot, – Soobra}ajna politika, – Energetska politika, – Politika na pretpriema{tvo za sredni i mali pretprijatija, – Zaedni~ka politika vo oblasta na ribarstvo.
Od site navedeni politiki, najgolemo vlijanie vrz prostornoto planirawe na razvojot i teritorijalno ureduvawe na Evropskata Unija i celiot kontinent, imaat tri politiki: politika na za{tita na `ivotnata sredina, regionalnata politika i soobra}ajnata politika.
Perspektiva na prostorniot razvoj na Evropa (ESDP) i evropskite regionalni proekti vo oblasta na planirawe na prostorniot razvoj
ESDP e donesena so posebna rezolucija 1999 godina. Toa e prv formalen dokument vo oblasta na planiraweto na prostorniot razvoj vo Unijata od 1989 g., koga e donesena odluka za podgotovki na evropskata strate{ka ramka vo domenot na planirawe na prostorniot razvoj, odnosno koga Evropskata unija i Evropskata komisija otpo~nale da sorabotuvaat vo ovaa oblast. Ovoj dokument pretstavuva novost vo taa smisla {to vo nego odr`livosta ne se smeta samo kako envajronmentalno prifatliv ekonomski porast i razvoj (an environmentally acceptable economic development), tuku i kako prostorno uramnote`en razvoj (a balanced spatial development). Osven toa, vo ovoj dokument na eden nov na~in se nastojuva na usoglasuvawe na odlukite od razli~ni sektori spored zaedni~ka prostorna matrica, za {to se koristi izrazot "sektorsko planirawe so prostorni posledici" (spatially effective sector planning). Vo Hanover, vo septemvri 2000 god., na 12. sednica, doneseni se Vode~kite principi za razvoj na evropskiot kontinent (Guiding principles for Sustainable Development of the European Continent). Tie ne se pravno obvrzuva~ki, no vo niv e naglaseno zna~eweto na teritorijalnata dimenzija vo ostvaruvawe na ~ove~kite prava i demokratijata. Nivnata cel se sostoi vo definirawe na merki i politiki na prostorniot razvoj so ~ija pomo{ lu|eto vo site dr`avi ~lenki }e ostvarat prifatliv `ivoten standard, {to se smeta kako eden od bitnite preduslovi za stabilizacija na demokratskite procesi i strukturi vo regionite i gradovite vo Evropa, odnosno nivnoto aktivno u~estvo vo procesot na evropskata integracija i demokratizacija.
Vode~kite principi koi se usvoeni vo Hanover pretstavuvaat eden dokument ~ija cel e ostvaruvawe na seevropskiot odr`liv razvoj.
Vo poslednata verzija ESDP pretstavuva plansko-razvoen dokument od indikativen i integrativen vid, zna~i, eden op{t "plan/program" na supranacionalno nivo. Na toj na~in, Unijata e prv golem svetski region koj definiral zaedni~ka prostorna vizija za razvoj na svojata teritorija.
Sumarno, ESDP pretstavuva strate{ka politi~ka ramka za podobruvawe na sorabotka pome|u Evropskata komisija, dr`avite ~lenki i nivnite regioni i gradovi, odnosno za usoglasuvawe na razni politiki. So ovoj dokument e definirana edna prostorna vizija za razvoj na teritorijata na Unijata, so {to ESDP e promovirana kako ramka na politikata i referenten dokument vo domenot na odr`liviot prostoren razvoj (so {to se insistira na po~ituvawe na site glavni principi na odr`livost - ekolo{ki, ekonomski, socijalni i kulturni). Iako ne e zadol`itelen, toj gi definira politi~kite opcii i
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 192
"vodi~/nasokite" za donesuvawe na odluki na site upravuva~ki nivoi (od supranacionalno odnosno evropsko, na eden kraj, preku nacionalno/dr`avno i regionalno, do lokalno, na drug) {to bi vodelo kon odr`iv i uramnote`en razvoj.
Evropska mre`a na opservatorii na prostornoto planirawe (ESPON) i drugi informati~ko statisti~ki poddr{ki
Ostvaruvawe na ESDP e podr`ano so paralelna statisti~ko-informati~ka i istra`uva~ka poddr{ka pod imeto Evropska mre`a na opservatorii na prostornoto planirawe (ESPON. European Spatial Planning Observatory Network-Study Programme on Europen Spatial Planning), koja e pokrenata od Evropskata komisija i vladite na dr`avi ~lenki na Evropskata unija 1998 g. i potoa realizirana vo tekot na slednite dve godini na istra`uvawe. Ovaa programa prodol`uva vo periodot 2002-2006 g. vo ramkite na INTERREG III B.
Programata e pokrenata so cel da se identificiraat mo`nite institucionalni, pravni, administrativni i finansiski parametri za mre`a na istra`uva~ki institucii koi bi bile sobrani vo ramkite na ESPON. Istra`uvawata baziraat na koristewe na pove}e desetini indikatori, koi treba da dadat opfaten, detalen i siguren uvid vo razli~nosta na komponentite na edinstveniot evropski prostor (regioni, gradovi, prostorni oski i dr.), od slednite sedum grupi: 1. Geografska polo`ba, 2. Ekonomski potencijal, 3. Socijalna integracija, 4. Prostorna integracija, 5. Optovaruvawe na zemji{teto, 6. Prirodno nasledstvo i 7. Kulturno nasledstvo.
ESDP i golemi regionalni programi
Vo ostvaruvawe na poslednata od navedenite misii na ESDP, posebna i osobena uloga imaat onie regionalni inicijativi i {emi na prostorniot razvoj koi opfa}aat i poodelni zemji ~lenki na Evropskata unija i poodelni zemji kandidati za priem vo Unijata. U{te vo tekot na podgotovkite na ESDP, Evropskata komisija vo 1996 g. pokrena regionalna inicijativa pod ime INTERREG II C, so cel da se podr`i transnacionalnata sorabotka vo prostornoto planirawe na evropskite zemji i regioni (zna~i ne samo vo zemjite na Unijata). Po pove}egodi{na sestrana sorabotka vo ramkite na razni regionalni i sli~ni programi i proekti, prodol`uva pod naziv INTERREG III B, koj, isto taka, se realizira preku niza poodelni proekti, vo ramkite na pet golemi programi koi treba da gi odrazat dominantnite geografski lajtmotivi na evropskata teritorija:
– CADSES/VISION PLANET (Strategies for an integrated spatial development of the Central European, Adriatic, Danubian and South-Eastern European Space), opfa}a regioni na centralna i jugoisto~na Evropa, dunavskiot pojas i jadranskiot basen, na ~etiri zemji ~lenki na Unijata, sedum zemji kandidati za ~lenstvo i sedum zemji nadvor od unijata;
– NORTH-WESTERN EUROPE opfa}a regioni na severozapadna Evropa, od sedum zemji ~lenki na Unijata i [vajcarija;
– BALTIC SEA REGION opfa}a podra~ja na ~etri zemji ~lenki na Unijata, Norve{ka i {es drugi zemji (~etri kandidati za priem vo Unijata i pribalti~kite delovi na Rusija i Belorusija);
– ALPINE SPACE opfa}a regioni vo ~etri ~lenki na Unijata i u{te tri dr`avi (Lihten{tajn, Slovenija i [vajcarija);
– NORTH SEA REGION opfa}a podra~ja vo {est ~lenki na Unijata i Norve{ka.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 193
Regionalni inicijativi ESTIA i OSPE
ESTIA i OSPE se dve najva`ni regionalni inicijativi vo oblasta na prostorniot i urbanisti~kiot razvoj i envajronmentalnata politika i na Balkanot:
– ESTIA (European Space and Territorial Integration Alternatives, Spatial development strategies and policy integration for the South-East Europe), t.e., Alternativi na evropskata prostorna i teritorijalna integracija, strategija i politika na integracija na prostorniot razvoj za jugoisto~na Evropa. Vo ovoj proekt u~estvuvaa Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Romanija i SR Jugoslavija;
– OSPE (Observatory of Spatial Planning and Environment in South-East Europe), t.e., Opservatorija za prostorno planirawe vo jugoisto~nata Evropa, e proekt koj e komplementaren na prviot. Toj gi opfa}a istite zemji, no vo nego pove}e se naglaseni aspektite na informati~kata poddr{ka na podgotovkite, donesuvaweto i sproveduvaweto na odluki vo oblasta na odr`liviot razvoj i prate~kite institucionalni i organizacioni aran`mani (t.e. regionalna opservatorija i mre`a na nacionalni punktovi/fokalni to~ki).
Drugi regionalni inicijativi, programi i proekti
Pokraj koproektite ESTIA/OSPE, za razgleduvawe i definirawe na idnite pravci na razvojot na Republika Makedonija od bitno zna~ewe se i golemiot broj na drugi inicijativi, programi i proekti na regionalnata integracija vo ovoj del na svetot. Pomalku ili pove}e, site pretstavuvaat odredeni "repliki" i "derivativi" na raznite obidi od evropskata integraciska tradicija, no i svoevidni "eksperimenti", najprvin zaradi prilagoduvawe na pristapi i metodi soglasno so lokalnite uslovi. Iako nitu edna od ovie inicijativi ne e izvorno prostorno-envajronmentalna (kako {to toa se ESTIA i OSPE), tuka se navedeni bidej}i pove}eto sodr`at poodelni elementi od ovaa oblast (na primer, od soobra}aj i telekomunikacii, energija, za{tita na `ivotnata sredina, regionalna sorabotka i regionalno planirawe, prostorno planirawe, socijalna kohezija, odr`liv razvoj, stranski investicii i dr.):
– Centralnoevropskata inicijativa (CEI, Central European Initiative), od 1989 g., denes opfa}a 17 ~lenki (dve od Unijata, sedum ~lenki na CEFTA, ~etri zemji koi nastanale od prethodnata Jugoslavija i tri zemji od evropskiot del na biv{iot SSSR);
– Crnomorska ekonomska sorabotka (BSEC, Black Sea Economic Cooperation), so 11 ~lenki (5 balkanski zemji, 3 crnomorski krajbre`ni zemji, ~lenki na biv{iot SSSR i tri kavkaski zemji, isto taka ~lenki na biv{iot SSSR), od 1992g.;
– Centralnoevropska zona na slobodna trgovija (CEFTA, Central European Free Trade Area), osnovana 1992g., koja ima 7 ~lenki (od 1999g.);
– Konferencija za stabilnosta, bezbednosta i sorabotka na zemjite od Jugoisto~na Evropa (Conference on Stability, Security and Cooperation of South Eastern Europe), od 1996 g., pokasno nare~ena Proces na sorabotka vo Jugoisto~nata Evropa (Southeast Europe Cooperation Proces), pretstavuva edinstvena avtohtona inicijativa na samite balkanski zemji, t.e. prodol`enie na porane{nata
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 194
multilateralna balkanska sorabotka vo periodot 1975-91g., so sedum ~lenki;
– Proces od Roajomon od 1995g., odnosno Proces na stabilnosta i dobrososedstvo vo Jugoisto~nata Evropa (Proces of Stability and good Neighboutliness in SEE), ~ii osnova~ e Evropskata Unija i vo koj u~estvuvaat pove}e desetici u~esnici od Unijata, drugi delovi na Evropa i SAD, kako i najzna~ajnite evropski organizacii - EU, Sovetot na Evropa i OEBS;
– SECI (Southeast European Cooperative Initiative), te. Inicijativa za sorabotka vo Jugoisto~nata Evropa, od 1996 g., pokrenata od strana na SAD, so 12 ~lenki od Balkanot i od centralna Evropa, so 5 zemji koi pru`aat poddr{ka, i pogolem broj me|unarodni organizacii koi u~estvuvaat vo rabota (Evropska Unija, Evropska komisija, Svetska banka, Evropska banka za obnova i razvoj i Evropska investiciona banka), kako i poedini regionalni forumi;
– Pakt za stabilnosta vo Jugoisto~na Evropa (Stability Pact for SEE) (inaku dosega najambiciozna inicijativa vo odnos na seopfatnosta, politi~koto nivo na koe e vodena i anga`iranosta na ~ove~kite, finansiskite i drugi resursi), koj e rezultat na razni obidi za pottiknuvawe na sorabotka na Balkanot vo periodot podolg od edna decenija. Od 1999g. e formalno del na OEBS i opfa}a pove}e desetici zemji - korisnici na pomo{, a pokraj toa i golem broj na me|unarodni organizacii (UN, NATO, OECD, Sovet na Evropa itn.), me|unarodni finansiski organizacii (WB, IMF, EIB, EBRD i dr.) i regionalni inicijativi;
– Jadransko-jonskata inicijativa (AII, Adriatic-Ionian Initiative), od 2000 godina, so 4 zemji od prethodnata Jugoslavija, Albanija i dve ~lenki na Evropskata Unija;
– Dunavska komisija (Danube Commision), inaku najstarata regionalna me|unarodna organizacija vo toj del na Evropa (so edinaeset postojani ~lenki, od 1998 g.) i so Evropskata Unija vo status na nabquduva~;
– Rabotna zaednica na podunavskite regioni (Working Community of Danubian Regions), ~ii 24 ~lenki se dr`avi regioni /oblasti od 11 zemji;
– Rabotna zaednica "Alpe-Jadran" (Alpe-Adria Working Community), so 19 ~lenki i nabquduva~i, dr`avi i regioni (u{te od 1978 g.).
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 195
5. ANALIZA NA OSTVARUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO PERIODOT OD JUNI 2004 DO DEKEMVRI 2010 GODINA
Po usvojuvaweto na "Prostorniot plan na Republika Makedonija" vo mesec juni 2004 godina, soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan (Sl. vesnik na RM br. 39/04), otpo~naa aktivnostite za realizacija na zakonskata obrska za izrabotka na godi{ni izve{tai za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija. Dosega se izraboteni vkupno {est izve{tai: "Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan vo 2004 godina" koj se odnesuva{e na periodot od usvojuvaweto na Prostorniot plan vo mesec juni do krajot na kalendarskata 2004 godina, potoa izve{tai za 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 i ovoj izve{taj za 2010 godina. So izrabotkata na godi{nite izve{tai oformena e bogata informacisko-dokumentaciska baza koja ovozmo`uva sogleduvawe na promenite i sostojbite vo prostorot vo domenot na relevantnite oblasti opfateni so Prostorniot plan za sekoja godina poedine~no. Izve{tajniot materijal sodr`an vo sedumte izve{tai pretstavuva soliden informaciski fond koj dava mo`nost za analiti~ki osvrt na ostvaruvaweto na Prostorniot plan vo izminatiot {est i pol godi{en period od negovoto usvojuvawe, so cel sogleduvawe na karakteristi~nite pojavi, promeni, problemi, trendovi na razvoj vo poedine~nite oblasti vo prostorniot sistem, sogleduvawe na novi mo`nosti i potencijali indikativni vo ovoj period koi uka`uvaat na potrebata za izmeni i dopolnuvawe na planskite nasoki i opredelbi utvrdeni so Prostorniot plan vo odredeni oblasti kade {to se prisutni takvite pojavi i potrebi za promeni.
Ova poglavie dava osvrt na sinteznite evidentirani promeni vo prostorot i sogleduvawa za ostvaruvawe na opredelbite i nasokite utvrdeni vo sekoja poedine~na oblast od "Prostorniot plan na Republika Makedonija" vo izminatiot {est i pol godi{en period.
5.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj
Vrednosta na postojnite prirodni i sozdadeni materijalni resursi vo prostorot na Republika Makedonija i sinergijata na ~ovekoviot kapital koj se karakterizira so sî u{te povolna starosna struktura koja mo`e produktivno da se aktivira, se razvojnite faktori utvrdeni so "Prostorniot plan na Republika Makedonija". Nacionalnata ekonomija vo analiziraniot period od 2004 do 2010 godina deluva{e vo uslovi na nedostig na kapital i nesoodvetno nivo na infrastruktura. Obezbeduvawe kapital po povolni uslovi i unapreduvaweto na infrastrukturnite sistemi se vitalnite faktor za dinamizirawe na razvojot i sozdavawe perspektiva na lokalnata i nacionalna ekonomija. Potrebni se pointenzivni aktivnostite za obezbeduvawe novi investicii za razvoj i pro{iruvawe na postojnata infra i suprastruktura so {to }e se zgolemi atraktivnosta na prostorot i ambientot za locirawe na novi proizvodni i uslu`ni dejnosti ramnomerno na teritorijata na Republika Makedonija. Ramnomernata prostorna razmestenost i ramnomeren regionalen razvoj e edna od osnovnite celi utvrdeni so Prostorniot plan na Republika Makedonija.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 196
Po osamostojuvaweto na dr`avata vo 1991 godina, vo nasoka na sozdavawe na pravna dr`ava vrz demokratski osnovi so jaknewe na procesot na vospostavuvawe demokratsko op{testvo so parlamentarna demokratija, edna od preferenciite koi bea zacrtani, be{e i opredelbata za sozdavawe otvorena ekonomija, izvozno orientirana i postavena na zakonskata obvrska za neprikosnovenost na privatnata sopstvenost. Dr`avnata deregulacija, liberalizacija na cenite i re`imot na nadvore{nata trgovija se osnovnite atributi vo na~inot na stopanisuvawe i op{testveno `iveewe.
Po recesijata vo periodot na tranzicija koja zapo~na vo 1991 godina, makedonskata ekonomija zabele`a porast vo 1996 godina27. Me|utoa vo periodot od 1997 do 2003-ta godina, realnata stapka na ekonomski razvoj varira{e od najniska 1,4% vo 1997 godina do 4,5% vo 2000-ta godina. Vo 2001-ta godina koga ostvari negativna stapka od -4,5%, kako rezultat na voenite dejstvija vo na{ata zemja. Vo 2002 godina stapkata na rast be{e niska i iznesuva{e 0,9%, za da vo 2003 godina zabele`i porast za 1,9 indeksni poeni.
Od 2004-ta pa do 2008-ta godina rastot be{e zabrzan so realni godi{ni stapki od 4,6%, odnosno 4,4% vo 2004 i 2005-ta godina, 5,0% vo 2006-ta god., 6,1% vo 2007 godina i 5,0% vo 2008 godina28, {to e vo soglasnost so opredelbite za dinamizirawe na razvojot na nacionalnata ekonomija. Analizata na ostvarenite stapki na razvoj uka`uva na vospostaveniot trend na porast na ekonomijata i ostvaruvawe na zacrtanite scenarija na porast na bruto doma{niot proizvod na makedonskata ekonomija od 5,3% optimisti~no odnosno 5,1%. pesimisti~no scenario na prose~na godi{na stapka na porast na nacionalnata ekonomija. No svetskata ekonomska kriza od 2008 godina so odlo`eno vlijanie, go zapre ovoj pozitiven trend na doma{nata ekonomija. Nadvore{nite ekonomski uslovi na po~etokot na 2009 godina stanaa u{te pokompleksni. Poradi ekspanzijata i prodlabo~uvaweto na ekonomskata kriza, recesijata vo SAD i EU, kako i vlo{uvaweto na ekonomiite vo zemjite od regionot, potencijalot za rast na makedonskata ekonomija be{e ograni~en. Kako rezultat na toa, spored podatocite 29 na Dr`avniot zavod za statistika, bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija vo 2009 godina ostvari negativna stapka na rast od - 0,9%. Vo 2010 godina, zakrepnuvaweto na globalnata ekonomija koja ja nadmina recesijata zabele`uvaj}i skromni stapki na ekonomski porast, ima{e direktno vlijanie vrz podobruvawe na doma{niot ambient na stopanisuvawe, {to se reflektira i na ostvaruvawe povisoka stapka na rast koja spored procenetite podatoci30 vo 2010 godina }e iznesuva 1,8%, no koja otstapuva od predvidenite prose~ni stapki na razvoj na nacionalnata ekonomija od 5,1 odnosno 5,3% utvrdeni so Prostorniot plan na Republika Makedonija.
Analizata za ostavruvawata na opredelbite na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo periodot od 2004 do 2010-ta godina uka`uva na nedostigot na kapital. Zatoa, strate{ka cel na politikata na Vladata e sozdavawe uslovi za pogolem priliv na investicii, posebno sozdavawe povolen biznis ambient za privlekuvawe direktni stranski investicii. Principot na ednakov tretman na doma{nite i stranski investitori i pravnata sigurnost na investitorite pretstavuvaat sistemski pogodnosti naso~eni kon pottiknuvawe na investiraweto.
27 Izvor na podatok: Statisti~ki godi{nici na DZS 28 Soop{tenie Br. 3.1.11.04, DZS, 24 juni 2011 godina. 29Isto 30 Isto
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 197
Spored aktuelnata sostojba vo domenot na kreditnite plasmani realniot sektor se soo~uva so visoki ceni na kreditite, zaradi {to, vo uslovi na prviчni pozitivni indicii posle finansiskata globalna kriza, se nametnuva potrebata za iznao|awe mo`nosti za primena na stimulativnite merki kako na nacionalno taka i na lokalno nivo za pottiknuvawe na investiciite. Vo uslovi na nedostig na sopstveni sredstva i limitirani mo`nosti za zadol`uvawe na zemjata vo stranstvo, ostanuva potrebata za anga`irawe stranski kapital pred sî so direktni investicii, zaedni~ki vlo`uvawa, koncesii, javno privatno partnerstvo, donatorstvo i drugo.
Zacrtanata razvojna politika na Vladata za investirawe vo javnata infrastruktura dopolnitelno }e vlijae na podobruvawe na infrastrukturnite uslovi koi se fundamentalen faktor za razvoj i razmestenost na proizvodnite i na uslu`nite dejnosti. Sekoja inicijativa za nova investicija otvara perspektiva za novi vrabotuvawa, pottiknuvawe na razvojot i povisok standard na `iveewe.
Vo izminatiot period od 2004 do 2010 godina, vo nizata sistemski merki koi imaat za cel sozdavawe povolna klima za investicii i otpo~uvawe novi biznisi, zna~aen instrument se urbanisti~kite planovi i proekti, so koi se obezbeduvaat prostorni uslovi za razvoj na pretpriemni{tvoto i otvarawe na mali i sredni pretprijatija koi se dvigateli na lokalniot i nacionalen ekonomski rast i razvoj.31
So Prostorniot plan utvrdena e opredelbata za porast na investiciite osobeno direktnite stranski investicii koi {to vlijaat na ekonomskiot rast preku zgolemuvawe na vkupniot obem na investicii vo zemjata. Empiriskite podatoci poka`uvaat deka stranskiot kapital e poproduktiven obezbeduvaj}i odnapred konkurentska prednost. Istotaka prisustvoto na stranski pretprijatija obezbeduva pogolema efikasnost so voveduvawe novi tehnologii zgolemuvaj}i ja produktivnosta na postoe~kiot doma{en kapital. Dinamikata na priliv na SDI32 vo periodot od 2005 do 2008 godina, prika`ana na grafikot, poka`uva trend na kontinuiran porast, ostvaruvaj}i najvisoko nivo vo 200833 godina.
31 Vo Republika Makedonija, u~estvoto na malite i sredni pretprijatija vo vkupniot broj delovni subjekti iznesuva nad 99%. 32 Makedonija vo brojki, 2010, DZS, 2010 33 Dr`avniot zavod za statistika nema objaveno kone~ni statisti~ki podatoci za DSI za 2009 i 2010 godina.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 198
Grafikon 41. Direktni stranski investicii34 - vo milioni SAD $
0
50
100
150
200
250
300
350
400
2005 2006 2007 2008
Godina
Sovremeniot pristap na razvoj na ekonomijata poa|a od osnovniot
fundament, ~ove~ki kapital, negoviot kvalitet i funkcionalnost. Koncentracijata na ~ovekovite resursi vo obrazovanieto i naukata pretstavuva preduslov i ~initel na sopstveniot razvoj na sekoja dr`ava. Sostojbata na pazarot na trud vo Republika Makedonija e nepovolna. Se karakterizira so niska stapka na vrabotenost i visoka stapka na nevrabotenost.
Nevrabotenosta pretstavuva eden od najgolemite i najsenzitiven problem prisuten vo na{ata zemja. Vo 2006 godina Vladata na Republika Makedonija ja usvoi Nacionalnata strategija za vrabotuvawe 2006-2010 godina, vo koja kako edna od strategiskite celi se naveduva zgolemuvawe na op{tata stapka na vrabotenost. Politikata na dr`avata e naso~ena kon sledewe na politikite na EU i nivna aplikacija na specifi~nosta na sostojbite na na{iot Pazar na trud.
Grafikon 42. Vraboteni i nevraboteni vo periodot 2004-2010 godina
0
100.000
200.000
300.000
400.000
500.000
600.000
700.000
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
vraboteni
nevraboteni
34 Isto
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 199
Spored podatocite od Anketata na rabotnata sila35 vo periodot 2004-2010 godina, brojot na aktivnoto naselenie i brojot na vraboteni bele`i blag porast, dodeka brojot na nevraboteni opa|a {to mo`e da se vidi od grafi~kata prezentacija.
Grafikon 43. Aktivno naselenie vo periodot 2004-2010 godina
760000
780000
800000
820000
840000
860000
880000
900000
920000
940000
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Godina
Vo odnos na realizacijata na opredelbata za prostorna razmestenost na
delovnite subjekti so proizvodna i uslu`na namena ostanuva konstatacijata za visokata koncentracija na proizvodni kapaciteti na podra~jata na gradovite (Skopje, Bitola, Ohrid, Prilep, Tetovo, Gostivar, Kumanovo, Strumica i dr.), dodeka vo ostanatiot del od nacionalniot prostor sostojbata ne zadovoluva. Vo pogolemiot broj ruralni op{tini, lokalnata ekonomijata se potpira isklu~ivo na zemjodelstvoto. Potrebno e, lokalnata samouprava, vo ramki na svoite nadle`nosti, da pokrene inicijativa za inovirawe na postojnata urbanisti~ka dokumentacija. Dokolku ne postoi vakva dokumentacija ili ne postojat finansiski sredstva vo buxetot na op{tinata, toga{ dr`avniot organ (resornoto ministerstvo za urbanizam), vo ramki na zakonskite zadol`enija, da prevzeme aktivnosti za izrabotka na prioritetni urbanisti~ki planovi koi {to se osnoven preduslov za sozdavawe prostorni uslovi za locirawe na proizvodni kapaciteti i drugi komplementarni dejnosti so koi se pottikuva ekonomskiot i sevkupen razvoj kako na lokalno taka i na nacionalno nivo.
Soglasno postojnata zakonska regulativa vo oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe, lociraweto i razmestuvaweto na ekonomskite dejnosti vo analiziraniot period se ostvaruva{e po metodot na koncentrirana disperzija vo ramki na postojnite ili novite urbanisti~ki planovi i proekti.
Zna~aen impuls vo razvojot i napredokot na nacionalnata ekonomija obezbeduvaat mo`nite formi na specifi~nite stopanski prostorni inovacii bazirani vrz strate{kite celi koi{to treba da se postignat so nivnata promocija.
Za formirawe na slobodnite ekonomski zoni koi so novata zakonska regulativa se transformiraa vo tehnolo{ki industriski razvojni zoni, so Prostorniot plan na Republika Makedonija predvideni se lokacii vo
35 Statisti~ki godi{nici, DZS
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 200
skopskiot, pelagoniskiot, gevgeliskiot, {tipskiot i strumi~kiot region. Spored postojnata sostojba, status na vakvi zoni imaat: TIRZ"Skopje" na lokalitetot Bunarxik i "Feni". Vo nasoka na ostvaruvawe na opredelbite za sozdavawe preduslovi za pottiknuvawe na stranskite vlo`uvawa, vo analiziraniot period bea prevzemeni aktivnosti za izrabotka i usvojuvawe na urbanisti~ka planska dokumentacija za novi tehnolo{ki industriski razvojni zoni: TIRZ "[tip", TIRZ "Tetovo", TIRZ "Prilep", TIRZ "Gevgelija", TIRZ "Radovi{", TIRZ "Ki~evo", TIRZ "Strumica", TIRZ "Rankovce" i TIRZ "Struga".
Promenetata sopstveni~ka struktura i strukturata na nositelite na ekonomskata aktivnost sî u{te ne gi dadoa o~ekuvanite efekti vo odnos na pottiknuvawe na konkurentnosta i voveduvawe na inovacii vo proizvodnite i uslu`nite procesi.
Vo odnos na aktuelnite sostojbi vo ekonomijata i osobeno potrebata za dinamizirawe, kako prioritet se postavuva ponatamo{no prestruktuirawe na ekonomskite dejnosti spored pazarnite kriteriumi: promena i prilagoduvawe na proizvodnite programi, racionalno koristewe na prostorot, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i za{tita i unapreduvawe na okolinata. Pri procesot na odlu~uvawe i alokacijata na proizvodnite i uslu`ni kapaciteti prioritetna e opredelbata za koristewe na prostorot na postojnite urbanizirani aktivni zoni, pa duri po iskoristuvaweto na raspolo`iviot postoen urbaniziran prostor, da se planiraat novi zoni ili da se ureduvaat ve}e planiranite utvrdeni so postojnata urbanisti~ka dokumentacija.
Pri prostornata alokacija na ekonomskite dejnosti, potrebno e da se vospostavat mehanizmi i merki za pottiknuvawe i olesnuvawe na lociraweto na novite delovni kapaciteti vo podra~jata so slabo razviena ekonomija.
Vo vakvi uslovi, naporite na makedonskata vladina politika i politikite na lokalnite samoupravi treba i ponatamu zasileno da se naso~uvaat kon obezbeduvawe stabilnost na ekonomskite tekovi, infrastrukturno opremuvawe na celiot prostor na Dr`avata so cel revitalizacija na ekonomskite aktivnosti i zasiluvawe na zapo~natite integrativni procesi.
5.2. Koristewe i za{tita na prirodnite resursi
5.2.1. Zemjodelsko zemji{te
Zemjodelstvoto ima zna~itelno vlijanie vo ostvaruvaweto na bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija.
Za~uvuvaweto, za{titata i racionalnoto koristewe na zemjodelskoto zemji{te e osnovna planska opredelba i glaven preduslov za efikasno ostvaruvawe na proizvodnite i drugite funkcii na zemjodelstvoto. Konfliktnite situacii koi proizleguvaat od razvojot na drugite stopanski i op{testveni aktivnosti se re{avaat vrz osnova na kriteriumi za globalna op{testveno-ekonomska racionalnost i opravdanost. Spored opredelbite na Prostorniot plan na R. Makedonija vo oblasta na za{tita i koristewe na zemjodelskoto zemji{te se predviduva spre~uvawe na degradacijata na pedolo{kiot sloj i podobruvawe na negovite proizvodni svojstva, zgolemuvawe na obrabotlivite povr{ini na onie tereni kade postojat soodvetni uslovi, kako
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 201
i maksimalno mo`no intenzivirawe na zemjodelskoto proizvodstvo koe }e dade soodveten pridones vo strate{kite celi za odr`liv razvoj na vkupnoto stopanstvo i ekonomski prosperitet na Republika Makedonija do 2020 god.
Imaj}i gi predvid kriteriumite za koristewe na zemjodelskoto zemji{te, o~ekuvanite mo`nosti za vlo`uvawe na kapital vo primarnoto proizvodstvo (dolgogodi{ni nasadi i razvoj na sto~arskiot kompleks), kako i trendot na dosega{niot razvoj, se procenuva deka so promenata {to e predlo`ena da se ostvari do 2020 god. }e se ostvari optimalno koristewe na zemjodelskoto zemji{te.
Spored statisti~kite podatoci za periodot od 2004 do 2010 godina, zemjodelskoto zemji{te po kategorii na koristewe bele`i kontinuirano namaluvawe od 1265 iljadi hektari vo 2004 godina na 1014 iljadi hektari vo 2009 godina, a vo 2010 godina bele`i porast vo odnos na 2009 godina od 11%.
Tabela 62. Zemjodelski povr{ini po kategorii na koristewe- vo iljada hektari 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Vo strukturata na obrabotlivoto zemji{te dominiraat povr{inite pod oranici i bav~i vo prosek od okolu 82%, ovo{tarnicite zafa}aat povr{ina od okolu 2 do 3%, lozjata 4 do 5% i ostatokot okolu 10% od vkupnoto obrabotlivo zemji{te se povr{ini pod livadi. Vo evropski ramki Republikata spa|a vo grupata so sredna obezbedenost na zemjodelsko i obrabotlivo zemji{te, odnosno prose~no po `itel doa|a 0,25 ha obrabotlivo zemji{te ili 0,20 ha oranici.
Zemjodelskoto proizvodstvo vo periodot 2005-2010 ostvari oscilatorni dvi`ewa. Imeno vo ovoj period ostvaren e trend na porst so isklu~ok na 2007 godina koga zemjodelskoto proizvodstvo zabele`a namaluvawe za 3% vo odnos na prethodnata godina. A vo 2010 godina bele`i porast od 8% vo odnos na 2009 godina.
Tabela 63 .Indeksi na zemjodelskoto proizvodstvo vo periodot od 2004 do 2010 godina
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 202
Za ostvaruvawe na strate{kite celi za dinamizirawe na razvojot na zemjodelskoto proizvodstvo, vo tekot na 2007 godina, vrz osnova na politikata utvrdena vo ovaa stopanska oblast, bea prezemeni zna~ajni merki i aktivnosti kako {to e Popisot za zemjodelstvo koj {to se sprovede za prvat po 40 godini. Popisot go dade statisti~kiot portret na makedonskoto zemjodelstvo i na site aktivnosti {to se prevzemaat vo ovaa stopanska dejnost. So podatocite od Popisot se obezbeduva seopfatna slika za sostojbite vo makedonskoto zemjodelstvo so relevantni informacii za brojot na individualnite zemjodelski stopanstva, vkupniot koristen zemji{en fond za zemjodelstvo, ribarstvo i {umarstvo, dobito~niot fond po vidovi i po kategorii, zemjodelskata mehanizacija i oprema, agrotehni~kite merki spored vidot i povr{inata na zemji{te na koja se primenuvaat, rabotnata sila anga`irana vo ovaa dejnost i sl.
Detalnite statisti~ki podatoci, obraboteni po metodologijata i statisti~kite standardi na EU }e bidat vo funkcija na vospostavuvawe na Zemjodelskiot informaciski sistem i vospostavuvawe na Registar na farmi i integracija na razli~ni registri/bazi na podatoci vo Registarot, koi se del od Zemjodelskiot informaciski sistem.
Prodol`uva opredelbata za prevzemawe intenzivni aktivnosti za razvoj na zemjodelstvoto.
Vo 2007 godina bea doneseni nekolku zakoni so koi se obezbeduva podr{ka na opredelbite na Prostorniot plan na R. Makedonija vo domenot na zemjodelstvoto.
Zakonot za zemjodelsko zemji{te objaven vo "Sl. vesnik na RM br. 135/07" so koj se ureduva koristeweto, raspolagaweto, za{titata i prenamenta na zemjodelskoto zemji{te ima za cel racionalno koristewe na zemjodelskoto zemji{te kako ograni~en priroden resurs, za{tita na zemjodelskoto zemji{te i obezbeduvawe pravna sigurnost na sopstvenicite i korisnicite na zemjodelskoto zamji{te.
Vo 2007 godina be{e donesena "Nacionalnata strategija za zemjodelstvo i ruralen razvoj 2007-2013 godina" so koja se definira osnovata, nasokite i merkite na politikata za zemjodelstvo i ruralen razvoj, kako i institucionalniot razvoj, so {to se ovozmozuva obedinuvawe na nacionalnite prioriteti vo ramki na seopfatnata agenda za integracija vo EU. Osnovnata strate{ka cel zcrtana vo Nacionalnata strategija e zajaknuvawe na sposobnosta na zemjodelstvoto da bide konkurentno na integriranite regionalni pazari na Evropskata Unija i Jugoisto~na Evropa, preku merki za zgolemuvawe na efikasnosta na zemjodelskoto proizvodstvo, prerabotka i marketing; vospostavuvawe na efektivni javni i privatni institucii; podobruvawe na prihodite od farma; osiguruvawe na potro{uva~ite za pristap do bezbedna, zdrava hrana; optimalna upotreba na zemji{teto, {umite i vodata; i sozdavawe na ruralni op{tini sposobni za opstanok preku odr`liv ruralen razvoj.
So cel da se nadminat postoe~kite problemi i da se obezbedi konkurentnost na makedonskoto zemjodelstvo, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo prevzema kontinuirani aktivnosti povrzani so kreirawe na politika so merki za zgolemuvawe na efikasnosta na zemjodelskoto proizvodstvo, prerabotka i marketing.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 203
5.2.2. [umi i {umsko zemji{te
[umskoto zemji{te36 zafa}a pribli`na povr{ina od 1,16 milioni hektari (45% od vkupnata teritorija na RM), od koja pod {uma se 960.431 hektari (37,7 procenti)37. Spored vidoviot sostav, okolu 59% se listopadni, 7,4% iglolisni, 29,1 % me{oviti {umi i 4,5% se degradirani {umi. Spored nivnoto poteklo, 29% od {umite se kategorizirani kako visokostebleni i 71% niskostebleni {umi.
[umite vo dr`avna sopstvenost zafa}aat 91,5% (879.554 hektari) od vkupnata povr{ina pod {uma, dodeka vkupnata povr{ina pod {uma vo privatnite {umi zafa}a 8,5% (80.877 hektari).
Makedonija ima zna~ajni resursi na drugi {umski proizvodi: lekoviti rastenija, pe~urki, {umski plodovi itn. i raznoviden dive~. Zna~eweto na {umite se potencira so faktot {to najgolemiot del od za{titenite podra~ja vo Republika Makedonija se pod {uma. Pokraj toa, {umite imaat drugi mnogu zna~ajni funkcii kako {to se rekreativni (sport, eko turizam, rekreativen lov), podobruvawe na kvalitetot na po~vata i `ivotnata sredina, za~uvuvawe na biolo{kata raznovidnost, za{tita od erozija i poplavi. Isto taka, vo poslednata decenija na globalno nivo e usvoeno deka {umite imaat vlijanie vrz namaluvaweto na globalnoto zatopluvawe preku vrzuvaweto na jaglerodniot dioksid.
Nekoi od glavnite zakani i problemi vo stopanisuvaweto so {umite se: bespravnata se~a koja zafa}a golemi razmeri; drugi nelegalni aktivnosti; {umskite po`ari koi vo poslednite 10 godini pribli`no opo`arile 100.000 ha; klimatskite promeni preku procesot na su{ewe na {umite, prenamno`enosta na {tetni insekti i pojava na bolesti. Seto ova vodi kon ogromni zagubi na sektorot, vo ekonomska i ekolo{ka smisla.
Vo periodot od 2004 do 2010 godina izvr{eno e po{umuvawe vo {uma i von {uma na vkupno 18.797,5 ha odnosno prose~no 2.685,3 ha godi{no. Proekciite vo Prostorniot plan na R. Makedonija vo pogled na po{umuvawe vo {uma i von {uma prose~no godi{no treba da iznesuvaat 6522 ha. Sporedeno so 2.685,3 ha prose~no godi{no vo periodot od 2004-2010 god. evidentno e deka ovaa brojka e daleku pod prosekot utvrden so proekciite vo Prostorniot plan na R. Makedonija.
Tabela 64. Po{umuvawe vo {uma i von {uma vo period od 2004-2010 god.
-vo hektari Po{umuvawe vo i von {uma
Godina 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vkupna bruto masa (ha)
* podatoci prevzemeni od Statisti~kiot godi{nik na R.Makedonija za 2008 god. ** podatoci prevzemeni od JP Makedonski {umi
Spored podatocite objaveni vo "Statisti~kiot godi{nik na R. Makedonija" od 2010 godina”, vo pogled na se~a vo {uma i von {uma vo periodot
36 Spored Zakonot za {umi (Slu`ben vesnik br. 47/97, 7/2000 i 89/2004), {uma e zemji{te obrasnato so {umski vidovi drvja i grmu{ki, kako i {umski golini i livadi, {umski pati{ta, {umski rasadnici i drugi povr{ini koi se tesno povrzani so {umite 37 MZ[V-Strategija za odr`liv razvoj na {umarstvoto na RM, 2006
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 204
od 2004-2010 ise~eni se vkupno 6.134.000 m3 ili prose~no 876.000 m3, {to e pod predvideniot godi{en prosek od 1.419.000 m3 do 2010 i 1.650.000 m3 do 2020 utvrden so „Prostorniot plan na R. Makedonija“.
Tabela 65 . Se~a vo {umite i von {umite vo period 2004-2010 - vo 000 m3 Se~a vo {uma i von {uma
Godina 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vkupna bruto masa (000m³) 845(*) 821(*) 901(*) 829(*) 961(*) 906(*) 871(**)
*podatocite se prevzemeni od Statisti~kiot godi{nik na R.Makedonija za 2010 god. ** podatoci prevzemeni od Statisti~ki pregled za 2010
So proekcijata vo oblasta na {umarstvoto do 2020 god. utvrdena so Prostorniot plan na R. Makedonija se o~ekuva da se postigne proizvodstvo od 1.475.000 m3/god. Vo periodot od 2007 do 2010 godina ostvareno e proizvodstvo od 603.164 m3 prose~no godi{no.
Tabela 66. Proizvodstvo na {umski sortimenti vo dr`avni {umi po godini - vo m3 Proizvodi na {umski sortimenti vo dr`avnite {umi
Godina 2007 2008 2009 2010 Vkupna bruto masa (m³) 364.715(**) 709.439(**) 707.665(**) 630.837(*)
* podatocite se prevzemeni od Statisti~kiot pregled za 2010 god. ** podatoci prevzemeni od Dr`aven zavod za statistika
5.2.3. Mineralni resursi
Rudnoto bogatstvo na Republika Makedonija e raznovidno, no so relativno mali istra`eni rezervi. Registrirani se metali~ni, nemetali~ni i energetski mineralni surovini, ~ii le`i{ta se eksploatiraat, a najgolem broj od niv se nedoistra`eni.
Vrz osnova na geolo{kiot sostav, tektonskiot sklop, procesite na sedimentacija i magmatska mobilnost kako osnovni prirodni predispozicii vo sozdavaweto na rudnite le`i{ta, nao|ali{ta i rudni pojavi, na teritorijata na Republikata se izdvoeni {est osnovni rudni reoni.
Spred popolnetiot informativen list dostaven od Ministerstvoto za ekonomija vo ~ija nadle`nost e izdavawe koncesii za eksploatacija na rudnite resursi, vo periodot 2005-2010 godina izdadeni se koncesii za detalni geolo{ki istra`uvawa na mineralni surovini vo vkupno 25 op{tini na povr{ini navedeni vo slednata Tabela:
Tabela 67. Eksploatacija na mineralni surovini, povr{ini po op{tini (izdadeni koncesii)
R.br. Ministerstvo za ekonomija-po op{tini
ha
1 Struga 683,3 2 ^a{ka 250 3 Debar 2466,8 4 Gazi Baba 3650 5 Kumanovo 620 6 Staro Nagori~ane 1850 7 Rostu{e 250
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
5.2.4. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura
Akumulacii Edni od pova`nite objekti vo vodostopanskata infrastruktura se
akumulaciite. Ovie vodostopanski objekti ovozmo`uvaat celosno da se iskoristi hidrolo{kiot potencijal na povr{inskite vodoteci. Preku akumulaciite se obezbeduva voda za kontinuirano i kvalitetno vodosnabduvawe na naselenieto, se obezbeduva voda za navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini, se ovozmo`uva iskoristuvawe na energetskiot potencijal na vodite i se obezbeduva biolo{ki minimum potreben za opstanok na `iviot svet vo vodite.
Vo izminatiot period zavr{ena e izgradbata na akumulaciite "Lisi~e" na rekata Topolka i "Kozjak" na rekata Treska. Namenata na vodite od akumulacijata "Lisi~e" e vodosnabduvawe na gradot Veles i na del od okolnite sela. So izgradbata na akumulacijata "Kozjak" i so zavr{uvaweto na gradbata na akumulacijata "Sveta Petka", koja e vo tek na gradba, celosno }e se zaokru`i proektot za hidroenergetskoto iskoristuvawe na vodite na rekata Treska koj se sostoi od tri kaskadni akumulacii: "Kozjak", " Sveta Petka " i "Matka".
Vo 2004 god. zapo~nata e izgradbata na pove}enamenskiot proekt HS "Zletovica" koj e od golemo zna~ewe za R.Makedonija, posebno za Isto~na Makedonija, bidej}i }e se ovozmo`i vodosnabduvawe na preku 100.000 `iteli, navodnuvawe na 3.100 ha obrabotlivi povr{ini i godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od 56,40h106 KWh.
Za podobruvawe na vodosnabduvaweto vo Isto~na Makedonija kako region koj e siroma{en so voda, vo op{tinata Del~evo izgradena e branata "Lo{ana" na reka Lo{ana. Akumulacijata ovozmo`uva vodosnabduvawe na 15.000 `iteli od op{tinata i navodnuvawe na 200 ha.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 206
So Prostorniot plan na R .Makedonija se predviduva{e deka do 2020 god. }e se izgradat 26 akumulacii, no vo izminatiot period, od okolu deset godini, izgradeni se samo dve akumulaci ("Kozjak" i "Lisi~e" - koja e zapo~nata vo 1991 god.), zavr{ena e branata "Kne`evo" (del od HS "Zletovica") i zapo~nata e izgradbata na "Sveta Petka". Dinamikata so koja se odviva izgradbata na akumulaciite poka`uva deka nema da se realiziraat planskite opredelbi zacrtani so Prostorniot plan do 2020 god.
Imaj}i vo predvid deka vodata e resurs koj mora da se ~uva i za koj vo idnina }e ima samo pogolema potreba, potrebno e da se dade pogolem akcent na realizirawe na planskite opredelbi od Prostorniot plan za izgradba na akumulaciite kako objekti koi ovozmo`uvaat sigurna rezerva na kvalitetna voda koja mo`e pove}enamenski da se koristi. Vodosnabduvawe
Iako pogolem broj naseleni mesta vo Republikata se soo~uvaat so nekvalitetno vodosnabduvawe poradi nedostatok na voda posebno vo letniot period, vo izminatiot period malku se prevzemaat aktivnosti za nadminuvawe na ovoj problem.
Vo Tetovo delumno e podobreno vodosnabduvaweto so izgradba na zafati na Studena Reka, Le{ni~ka Reka i reka Pena i dovodni cevkovodi vo 2009 god.
Vo gradot Prilep vodosnabduvaweto e podobreno so izgradba na dovod i filternica od akumulacijata "Prilepsko ezero" vo 2008 god. i vo tekot na 2009 god. izvedeni se bunari na lokalitetot Oru{ica - Ki{oica - Begova Livada.
Gradot Sveti Nikole se vodosnabduva{e od akumulacijata "Mavrovica" na reka Mavrovica, no poradi nesoodvetniot kvalitet na vodata gradot podolg period se soo~uva{e so nedostig na voda. So izgradbata na dovodnite cevkovodi kako del od objektite od HS "Zletovica" za Sveti Nikole se obezbedi kvalitetno vodosnabduvawe.
Za selskite naselbi izgradeni se lokalni vodosnabditelni siostemi, no ne e izgraden regionalen sistem koj bi opslu`uval pove}e naselbi. Vo izminatiot period 2004 - 2010 god. zabele`an e pad vo izgradbata na vodosnabditelnite sistemi. Vo tekot na 2009 god. vo sporedba so 2008 god. ima mal pozitiven trend.
Vo 2005 god. prevzemeni se aktivnosti vo vkupno 168 naseleni mesta za izgradba na vodosnabditelni sistemi. Vo 106 sela izgradeni se sistemi za vodosnabduvawe, vo 18 sela se prevzemeni aktivnosti za dogradba na vodosnabditelnata mre`a, a vo 22 naseleni mesta e izvr{eno rekonstrukcija na postoe~kata vodovodna mre`a. Vo faza na izgradba se 22 vodosnabditelni sistemi. Vodosnabduvaweto e prete`no so zafa}awe na izvori i pomal del od bunari.
Vo 2006 god. prevzemeni se aktivnosti vo 121 selo za izgradba ili pro{iruvawe na vodosnabditelnite sistemi, izgradeni se 47 vodosnabditelni sistemi, vo 36 sela izvr{eno e pro{iruvawe na postoe~kata vodosnabditelna mre`a i vo faza na izgradba se za 38.
Vo tekot na 2007 god., za vodosnabduvawe prevzemeni se aktivnosti vo vkupno 50 sela, od koi vo 27 sela vodosnabditelnite sistemi se izgradeni ili se vo faza na izgradba, a vo 23 sela vodosnabditelnite sistemi se pro{ireni so mali intervencii - izgradba na dovodi ili rezervoarski prostori.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 207
Vo 2008 god izvr{eno e pro{iruvawe na postoe~kata voosnabditelna mre`a vo 16 sela, a vo 10 e zapo~nato ili e vo faza na gradba vodosnabditelen sistem.
Vo 2009 god. podobreno e vodosnabduvaweto vo 19 sela od 10 op{tini so zafa}awe na novi izvornici, pro{iruvawe na postoe~kite dovodi i izgradba na novi rezervoari. Vo 53 sela od 36 op{tini zapo~nati se aktivnosti za izgradba na vodosnabditelnata mre`a, koi i vo tekot na 2010 god. }e prodol`ija.
Vo 2010 god. samo vo 28 sela vo Republikata napraveni se napori za podobruvawe na vodosnabduvaweto. Vo 11 sela izgradeni se sistemi za vodosnabduvawe koi zapo~nale da se gradat vo izminatite godini, vo 9 izvr{eno e pro{iruvawe ili dogradba na vodosnabditelniot sistem i vo 8 sela vo faza na izgradba se novi sistemi za vodosnabduvawe.
Grafikon 44. Prikaz na izgradbata na vodosnabditelnite sistemi za period 2005-2010
god.
106
40
22
47
36
38
19
23
8
16
10
19
53
11
9
8
2005 god 2006 god 2007 god 2008 god 2009 god 2010 god
faza na izgradba
pro{iruvaweizgradeni
Za{tita na vodite
Kanalizaciski sistemi Prioritet zacrtan so Prostorniot plan na Republikata, vo oblasta na
vodostopanstvoto, pokraj obezbeduvawe na kontinuirano i kvalitetno vodosnabduvawe e i za{titata na podzemnite i povr{inskite vodi od zagaduvawe so otpadni vodi.
Najgolemi zagaduva~i se gradovite, no samo za Kumanovo e izgradena pre~istitelna stanica koja e vo funkcija od 2006 god. Vo ovaa pre~istitelna stanica }e se prifa}aat i otpadnite vodi od selata R`anovce, Opae i Lopate.
Za Skopje kako najgolem zagaduva~ so vodi od doma}instvata i industrijata izrabotena e samo fizibilite studija za izgradba na pre~istitelna stanica kaj seloto Trubarevo.
Vo op{tina Veles izgraden e regionalen kanalizacionen sistem okolu ezeroto "Mladost": fekalen kolektor so zaedni~ka pre~istitelna stanica, koj }e gi zafa}a otpadnite vodi od selata Mamut~evo, Kumarino, Sujaklari i Otovica.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 208
Vo Republika Makedonija izgradenosta na kanalizacionite sistemi e na nisko nivo, posebno vo selata kade se u{te otpadnite vodi se odveduvaat vo septi~ki jami. Vo periodot 2005 - 2010 god. vo ovaa oblast e zabele`ano opa|awe na izgradba.
Vo 2005 god. za odveduvawe na otpadni vodi prevzemeni se aktivnosti vo 77 naseleni mesta. Vo 51 naseleno mesto izgradeni se kanalizaciski mre`i, vo 12 naseleni mesta prevzemeni se aktivnosti za dogradba na kanalizacionata mre`a i samo vo 1 naseleno mesto e izvr{ena rekonstrukcija na kanalizacionata mre`a. Vo 13 naseleni mesta kanalizacionite sistemi se vo faza na gradba.
Izgradbata na kanalizacionata mre`a ne se odviva paralelno i so izgradba na pre~istitelni stanici. Pre~istitelni stanici izgradeni se samo vo 7 naseleni mesta, vo faza na gradba se 2 pre~istitelni stanici i 2 regionalni se predvideni so proektnata dokumentacija, no ne se zapo~nati so izgradba. Ednata regionalna pre~istitelna stanica e predvidena za Bogdanci, Stojakovo i \avato i vtorata e predvidena za \inovce i Petralica.
Vo 2006 god. izgradba ili pro{iruvawe na kanalizacioni mre`i se odviva vo vkupno 67 sela. Vo 31 selo zavr{ena e izgradbata na kanalizacionite mre`i, vo 25 sela se vo faza na izgradba i vo 11 sela pro{ireni se kanalizacionite mre`i.
Vo 2007 god. od vkupniot broj (39 sela) vo faza na izgradba ili izgradeni se kanalizaciski sistemi vo 32 sela, a pro{iruvawe na kanalizaciskite sistemi izvr{eno e vo 7 sela. Izgradeni se 13 pre~istitelni stanici za vkupno 16 sela. Najintenzivna e gradbata vo op{tina Mavrovo i Rostu{e kade se izgradeni 4 pre~istitelni stanici za 6 sela.
Vo 2008 god. vo 13 sela se rekonstruirani i pro{ireni kanalizaciskite sistemi, vo 7 se gradat i vo 3 sela e zvr{ena izgradbata na kanalizaiciskiot sistem. Pre~istitelni stanici vo faza na gradba se vo 3 sela.
Vo 2009 god. vo 36 op{tini zapo~nata e izgradba na kanalizaciski mre`i vo 59 sela, a vo 7 sela e zvr{ena izgradbata. Pre~istitelni stanici izgradeni se za 4 sela, od koi vo Berovo pre~istitelnata stanica e od regionalen karakter.
Vo 2010 god. vo Republikata vo 12 sela se izgradeni kanalizaciski mre`i, vo 3 naseleni mesta se vo faza na pro{iruvawe i vo 19 sela kanalizaciskite mre`i se vo faza na izgradba. Pre~istitelni stanici vo faza na gradba se samo vo 5 sela.
Grafikon 45. Prikaz na izgradbata na kanalizaciskite sistemi za period 2005-2010 god.
51
13
13
31
11
25
18
7
14
3
13
7
7
12
40
12
4
16
2005 god 2006 god 2007 god 2008 god 2009 god 2010 god
faza na izgradba
pro{iruvaweizgradeni
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 209
Za{tita od {tetno dejstvo na vodite
Regulacija na vodotecite i za{tita od poplavi Za za{tita od {tetnite dejstva na vodite - poplavi i poroi od strana na
samite op{tini prevzemeni se aktivnosti so koi lokalno se re{avaat problemite kako {to e ~istewe na re~nite korita ili regulacii na poroi vo granicite na urbanite opfati.
Vo 2008 god. izraboten e osnovniot proekt za regulacija na koritoto na r. Vardar vo dol`ina od 5 km za za{tita na izvorot Ra{~e od poplavuvawe. So otpo~nuvaweto na ovoj proekt se realiziraat planskite opredelbi za za{tita na izvorot Ra{~e zacrtani so "Prostorniot plan na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e".
Direkcijata za za{tita i spasuvawe vo sorabotka so Ministerstvoto za zemjodelie, {umarstvo i vodostopanstvo, vo tekot na 2006 god., prevzemaa aktivnosti za ~istewe na odvodnite kanali i vodotecite na teritorijata na R. Makedonija vo vkupna dol`ina od 157,62 km vo Skopskiot, Tetovskiot, Kumanovskiot, Valandovskiot, Ko~anskiot, Strumi~kiot, Gevgeliskiot, Pelagoniskiot, Ohridskiot, Stru{kiot, Makedonsko Brodskiot, Demir Hisarski region i vo reonot na op{tina Plasnica
Vo tekot na 2007 god., prevzemeni se aktivnosti za realizacija na "Akcionen plan za ~istewe na odvodnite kanali i vodotecite vo R. Makedonija". So ovaa akcija is~isteni se kanali vo dol`ina od 104,887 km.
Za za{tita od {tetnite dejstva na vodite poplavi i poroi Direkcijata za za{tita i spasuvawe vo tekot na 2008 god. is~isteno e koritotot na rekata Vardar po celiot tek od Vrutok do Gevgelija vo dol`ina od 40 km.
Vo tekot na 2009 god. is~isteni se kanalite za navodnuvawe vo atarite na selata Volkovo, Stopanski Dvor i Novo Selo vo op{tina \or~e Petrov. Izvr{eni se regulacii na reki na mali delnici vo atarite na selata: Leski (op{tina Vinica), s. Dolno Kosovrasti i Bel~i{ta (op{tina Debar), na rekata Vardar vo s. @elino (op{tina @elino), s. Krivoga{tani (op{tina Krivoga{tani) i na Rankova~ka Reka vo Rankovce.
Vo tekot na 2010 god., od Direkcijata za za{tita i spasuvawe sprovedeni se akcioni planovi za ~istewe na del od krajbre`jeto na Prespanskoto Ezero. Prevzemeni se akcii za ~istewe na rekite i nivnite krajbre`ja: Dragor, Lepenec, Kriva Reka, Crn Drim, Bregalnica, Sateska, Daqan, Gra{nica, Golema Reka, @irovni~ka Reka, Radika, Strumica, Treska, Iwevska Reka, Su{ica, Vardar, Lipkovska Reka, P~iwa, Kameni~ka Reka, Crni~ka Reka, Peh~evska Reka, Babuna i Rankova~ka Reka.
Navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini
Republika Makedonija raspolaga so okolu 657.689 ha obrabotlivo zemji{te od koi pogodni za navodnuvawe se 370.580 ha ili 56%. So sistemi za navodnuvawe pokrieni se 126.617 ha, a se navodnuvaat samo 50.000 do 60.000 ha zemji{te.
Vo 2006 god. zapo~nata e izgradba na sistemi za navodnuvawe vo Ju`niot region na rekata Vardar, kako del od proektot "Ju`na Vardarska Dolina". Vo 2007 god. zavr{ena e prvata faza od izgradbata na sistemite za navodnuvawe koja opfa}a vkupna povr{ina od 2.628 ha i rekonstrukcija na povr{ina od 1.050 ha:
- Sistem Miravci koj opfa}a povr{ina od 535 ha; - Sistem Udovo koj opfa}a povr{ina od 468 ha; - Sistem Negorci/Predejci koj opfa}a povr{ina od 540 ha;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 210
- Sistem Paqurci koj opfa}a povr{ina od 1085 ha. Sistemot Paqurci opfa}a i rekonstrukcija na sistemi na povr{ina od 1.050 ha.
Vo vtora faza se predviduva izgradba na sistemi za navodnuvawe na povr{ina od 3.904 ha na sistemite Miravci, Udovo, Valandovo, Gr~i{te, Kovanci, Negorci/Prdejci, Paqurci i Gevgelija. Za ovaa faza zavr{ena e proektnata dokumenatacija koja treba{e da se realizira vo tekot na 2008 god., no ne e realizirana.
Kako mo`ni izvornici za navodnuvawe se smetaat i malite akumulacii ~ii broj, soglasno planskite opredelbi na PP na R. Makedonija do 2020 god. treba da se zgolemi za u{te okolu 100 profili. Izgradbata na mali akumulacii se odviva so slab intenzitet.
Vo 2005 god. zapo~nata e izgradba na dve mali akumulacii: "Sarander" vo op{tina Gevgelija i "Godivje" vo op{tina Krivoga{tani. Poradi nedostig na sredstva zaprena e izgradbata na akumulacijata "Sarander", a vo op{tinata Krivoga{tani poradi neobezbedena dokumentacija za gradba zaprena e izgradbata na akumulacijata "Godivje".
Vo tekot na 2006 god. be{e izgradena mikroakumulacija na Crna Reka vo atarot na selo Dobromiri. Vo tekot na 2007 god. zapo~nata e izgradba na mikroakumulacija na reka Gardalejca, KO M. Dolenci vo op{tina Drugovo. Vodite od ovaa akumulacija }e se koristat za navodnuvawe na 8,0 ha obrabotlivi povr{ini. Izgradbata e zavr{ena vo 2008 god.
Vo tekot na 2009 god. i 2010 god. nema realizirano ili otpo~nato so realizacija na mali akumulacii.
5.2.5. Energetika i energetska infrastruktura
Republika Makedonija osven uvozot na nafta, gas i koks vo poslednive godini uvezuva i elektri~na energija za koi odvojuva zna~itelni iznosi na devizni sredstva. Malite i nezna~itelni investicii vo energetikata vo izminatata decenija, predizvikaa seriozen nedostatok na elektri~na energija.
Tabela 68. Bruto potro{uva~ka na energija (vo 106 TJ) po godini
U~estvoto na sopstvenoto proizvodstvo se namaluva{e do 2007 godina za da vo narednite godini bele`i porast. So Prostorniot plan na R.Makedonija vo
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 211
2010 god. po scenario na najmal (niska) i najgolem stopanski razvoj (visoka varijanta), planirano e sopstvenoto proizvodstvo vo vkupnoto da u~estvuva so 64% odnosno 67%.
Vkupnata potro{uva~ka na nafteni derivati vo Makedonija vo izminatiot period (2005-2010 god.) ima oscilacii. Najgolemo u~estvo vo vkupnata potro{uva~ka e na dizel gorivoto.
So Prostorniot plan na R.Makedonija, vo 2010 god. se predviduva{e
potro{uva~kata na site vidovi te~nite goriva da iznesuva 685.500 toni, a na mazut 990.500 toni. Predvidenata potro{uva~ka na te~ni goriva vo 2010 god. e realizirana so 87%. Potro{uva~kata na mazut e mnogu pomala od planiranata zatoa {to poslednive godini TEC Negotino be{e mnogu malku vo pogon a najgolem del od mazutot se planira{e za pogonsko gorivo na ova energetska postrojka.
Edinstven prerabotuva~ na nafta e Rafinerijata OKTA, ~ie proizvodstvo vo izminatite godini e vo granicite od 0,9-1 milion toni nafteni derivati.
Iskoristenosta na Rafinerijata OKTA vo odnos na nejziniot proektiran
kapacitet za prerabotka na 2.500.000 toni sirova nafta se dvi`i od 36% vo 2010 godina do 44% vo 2008 godina. Spored Prostorniot plan na R.Makedonija, vo 2010 god. se o~ekuva{e iskoristenost od 55% na kapacitetot na Rafinerijata.
Vkupnata potro{uva~kata na jaglen (lignit) vo 2010 godina vo odnos na 2005 godina e zgolemena za 1,1%. Najgolemi korisnici na lignit se termoelektranite vo Bitola i Oslomej.
So Prostorniot plan na R.Makedonija, sopstvenoto proizvodstvo na jaglen
(lignit) vo 2010 god. e planirano da iznesuva 7.560.000 toni spored niskata varijanta, odnosno 9.800.000 toni spored visoka varijanta na razvoj.
Potro{uva~kata na ogrevno drvo vo periodot 2005-2010 god. se dvi`i vo granicite od 650.000-717.000m3. So Prostorniot plan na R.Makedonija, vo 2010 god. se planira ova potro{uva~ka da iznesuva 770.000 m3.
Vkupnite ispora~ani koli~ini na priroden gas na potro{uva~ite vo RM e vo porast. No, iskoristenosta na gasovodniot sistem, koj ima mo`nost za transport na 800x106 nm3 ostanuva na nisko nivo (15% vo 2010 godina).
Tabela 75. Ispora~ani koli~ini priroden gas (vo 106 nm3) po godini 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Potro{uva~kata na geotermalnata energija vo 2010 godina iznesuva
1.906.000 m3 odnosno 448TJ. Toa prestavuva 45% od vkupniot eksploatacionen potencijal vo Makedonija koj ima vrednost od 1000 TJ i e planiran so Prostorniot plan na R.Makedonija da bide iskoristen do 2010 godina.
Tabela 76. Potro{uva~ka na geotermalna energija (vo m3) po godini 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vkupno 1729323 2266590 2217794 2226000 2011000 1906000
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 213
Vkupnata bruto potro{uva~ka na elektri~na energija vo 2010 godina iznesuva 8189 GWh. So Prostorniot plan na R.Makedonija, vo 2010 god. spored niskata varijanta potro{uva~kata e planirana da iznesuva 8.660 GWh dodeka spored visokata varijanta 10.950 GWh. Proizvodstvoto na elektri~na energija od termoelektranite e relativno stabilna, dodeka proizvodstvoto od hidroektranite e razli~na i e zavisno od hidrometerolo{kite priliki. Taka vo 2010 godina hidroenergijata e pogolema za 2,6 pati vo odnos na 2008 godina. Vo hidroenergijata vlezeni se vkupnite koli~ini na elektri~na energija proizvedena od golemite i mali HE. Uvezenite koli~ini na elektri~na energija vo 2008 godina se dvapati pogolemi vo odnos na 2010 god. {to e rezultat na povolnite hidrolo{ki priliki minatata godina.
Eden od preduslovite za ostvaruvawe na pobrz rast na ekonomijata e
obezbeduvawe na soodvetni koli~ini narazli~ni vidovi na energija. Vo poslednite dve godini se slu~i i globalnata finansiska kriza koja ima{e vlijanie i vrz energetskiot sektor vo Makedonija.
Energetski izvori
Vo odnos na energetskite izvori vo periodot od 2005-2010 god. osven HEC Kozjak, izgradena e TE-TO Energetika, zapo~nati se so gradba HEC Sv.Petka i TE-TO Skopje (op{tina Gazi Baba). So Prostorniot plan na R.Makedonija, vo 2010 god. (niska varijanta) planirano e da se aktiviraat rudnikot @ivojno, termoelektranata vo Negotino da se prilagodi na rabota na priroden gas, da se izgradat TE-TO Skopje i hidrocentralite Bo{kov Most, Kozjak i Matka-2 (Sv.Petka).
AD ELEM vo periodot 2005-2010 god. go pu{ti vo rabota jalgenokopot Oslomej-Zapad, a sprovede pove}e pripremni aktivnosti vo jaglenokopite Brod-Gneotino, Mariovo i Popovjani.
Izvori na toplinska energija
Od izvorite na toplinska energija, vo periodot od 2005-2010 godina rekonstruiran e KOGEL Sever (Rudnici i `elezarnica-Skopje), a vo op{tinata Gazi Baba izgradena e toplotna podstanica. Vo zavr{na gaza e gradbata na TE-TO Skopje (naselba Keramidnica).
Konektivni i prenosni vodovi
Zaradi se pogolemiot uvoz na elektri~na energija na Republika Makedonija, no i zaradi stabilnosta i doverlivosta na elektroenergetskiot sistem, od golemo zna~ewe e povrzanosta so elektroenergetskite sistemi na sosednite dr`avi. Do 2010 godina zavr{eni se i pu{teni vo raboten pogon 400 kV vodot [tip-makedonsko-bugarska granica, novata TS [tip 400/110kV, a
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 214
izgotvena e studija za ocenka na vlijanieto na 400kV vodot "TS[tip-makedonsko srpska granica" vrz `ivotnata sredina.
Od prenosnata 110kV mre`a na R.Makedonija, zavr{ena e gradbata na delnicata do TS Bunarxik, zapo~nata e rekonstrukcijata na 110kV vodot Skopje1-Tetovo1. Izgotveni se studii za ocenka na vlijanieto na 110kV vodot Skopje1-Kumanovo1 kako i na 2x110kV vodot Bitola3-Bitola4. Izgradeni se i pu{teni vo rabota i 110kV trafostanicite vo Tearce, Bunarxik i Dra~evo a vo gradba e trafostanicata vo Petrovec.
Distributivna mre`a
Za kvalitetno i sigurno napojuvawe so elektri~na energija na potro{uva~ite od osobena va`nost e postojanata nadogradbata na distributivnata mre`a vo R.Makedonija. Vo periodot od 2005-2010 godina napraveni se rekonstrukcii i gradba na 4 trafostanici od 35kV kako i 379 trafostanici od 10kV (podatoci od pra{alnicite dobieni od op{tinite vo RM).
Obnovlivi izvori na energija
Soo~eni so zgolemenite potrebi od energija, iako so mal intenzitet, zapo~na skoristuvawe na obnovlivite izvori na energija vo RM. Vo izminatite godini (2005-2010) realizirani se pove}e proekti.
Izgradeni se 9 mali hidroelektrani (MHE), a za 6 MHE od Hidrosistemot Zletovica napravena e revizija na idejnite proekti. Solarni paneli za fotovoltai~ni centrali postaveni se na 4 lokacii vo RM. ELEM raboti na realizacija na vetroparkot vo Bogdanci, a se izgotvuvaat dokumentacii i za vetroparkovite vo Kru{evo, Gevgelija Jug, [tip, Sveti Nikola i Radovi{. Preku Ministerstvoto za ekonomija na RM potpi{ani se 35 dogovori za koncesija za izgradba na mali hidroelektrani na razni lokacii.
Makedonija ima povolna mestopolo`ba vo odnos na vetrovite, ima i nad 250 son~evi denovi. Ova, zaedno se neiskoristeniot hidropotencijal, geotermalnite izvori, biomasata se golem resurs za razvoj na t.n. "zelena energija" so koja vo mnogu mo`e da se podobri energetskata sostojba vo R.Makedonija.
Gasovodi-naftovodi
Vo periodot od 2005-2010 godina vo odnos na gasovodniot sistem izgradeno e mnogu malku. Za potrebite na TIRZ Skopje na lokalitetot Bunarxik izgraden e priklu~en gasovod kako i gasovodna mre`a za potrebite na TE-TO Skopje, Pekara Dime (op{tina Butel) i priklu~nata delnica kon CNG Kumanovo. Vo izrabotka e Fizibiliti studijata za razvoj na gasovodnata mre`a vo R.Makedonija, za mo`nite pravci za magistralni gasovodi, ekonomskata i finansiskata opravdanost za nejzina ponatamo{na izgradba i dr.
Vo odnos na naftovodite, osven izgradeniot naftovod Solun-Skopje, napravena e izmena na trasata na naftovodot AMBO so koj se planira transport na sirova nafta od Bugarija do Albanija a }e minuva niz Makedonija. Novata trasa na naftovodot AMBO vnesena e vo Prostorniot plan na R.Makedonija.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 215
5.3. Naselenie i organizacija na naselbite i dejnostite
5.3.1. Demografski razvoj
Dosega{nite istra`uvawa uka`uvaat na postoewe na nepovolni trendovi na nekoi demografski karakteristiki, vrz koi edinstveno mo`e da se intervenira preku aktivnata populaciska politika. Vo periodot od 2005 do 2009 godina koga zapo~na zakonskata obvrska za godi{no sledewe na sproveduvawe na PPRM, vo oblasta na demografskiot razvoj identifikuvani se pove}e negativni dvi`ewa i sostojbi: priroden prirast na naselenieto povisok vo odnos na porazvienite evropski zemji, neto stapkata na reprodukcija na vkupnoto naselenie e razli~na kaj etni~kite strukturi vo Republikata, postojat izrazeni razliki pome|u urbanite i ruralnite sredini itn.
Trgnuvaj}i od opredelbata deka populaciskata politika preku sistem na merki i aktivnosti treba da vlijae vrz prirodniot prirast, se ocenuva deka za obezbeduvawe na planski razvoj i izlez od sostojbata na nerazvienost, se nametnuva potreba od vodewe aktivna populaciska politika vo soglasnost so mo`nostite na socio-ekonomski razvoj na Republikata. Vo ovie ramki treba da se vodi edinstvena populaciska politika so diferenciran pristap i merki po oddelni podra~ja, so cel da se postigne optimalizacija vo koristeweto na prostorot i resursite, humanizacija na uslovite za semejniot i op{testven `ivot na naselenieto, namaluvawe na migraciite, kako i sozdavawe na uslovi za poramnomeren regionalen razvoj na Republikata.
Vo prv red naselenieto treba da ja prifati neophodnosta za menuvawe na reproduktivnoto odnesuvawe i potrebata od vospostavuvawe novi normi pri svoeto biolo{ko odnesuvawe, kako preduslov za ostvaruvawe na pozna~ajni efekti vo naredniot period.
Nacionalnata strategija za demografski razvoj na Republika Makedonija e osnoven dokument so koj se identifikuvaat prioritetnite oblasti i zada~i vo formuliraweto na demografskata politika. Ovie prioriteti i zada~i imaat za cel da vospostavat dolgoro~en trend za stabilizacija na prirodniot prirast na naselenieto, zgolemuvawe na natalitetot, namaluvawe na mortalitetot i namaluvawe na zabrzanoto stareewe na naselenieto, preku ovozmo`uvawe na visok kvalitet na ~ovekoviot kapital, podobar kvalitet na `ivot na sekoj makedonski gra|anin i za sekoe makedonsko semejstvo i obezbeduvawe na uslovi za napredok kon edna socijalno-kohezivna zaednica na gra|ani.
Strategijata za demografski razvoj }e slu`i kako osnova za razvoj na nacionalnite akcioni planovi za demografski razvoj, vo koi }e se definiraat specifi~ni merki i aktivnosti za ostvaruvawe na strate{kite celi i nasoki sodr`ani vo ovaa strategija.
Demografskiot razvoj vo Republikata poka`uva nekolku karakteristi~ni pojavi na koi treba da se vlijae za da se realiziraat baranite efekti. Stapkata na natalitet vo 2009 god. iznesuva{e 11,5 promili dodeka vo 2005 god. stapkata iznesuva{e 11,0 promili. Pozitivnite tendencii vo demografskiot razvoj se manifestiraat preku stabilizirawe na stapkata na mortalitet (okolu 9.3%) i namaluvawe na smrtnosta na doen~iwata i malite deca koja vo 2009 godina izrazeno preku stapka iznesuva 11,7 promili {to vo odnos na 2005 godina koja iznesuva 12,8 promili bele`i namaluvawe od 1,1 poeni.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 216
Na nivo na R. Makedonija stapkata na natalitet vo 2009 godina iznesuva 11,5 promili nasproti 11 promili vo 2005 godina. Stapkata na mortalitet e zgolemena od 9,04 vo 2005 na 9,3 promili vo 2009 godina, dodeka stapkata na priroden prirast bele`i zgolemuvawe od 2 promili vo 2005 godina na 2,3 promili vo 2008 godina.
Tabela 78. Prirodno dvi`ewe na naselenieto vo R. Makedonija period 2005-2009 god.
Tabela 79. Prirodno dvi`ewe na naselenieto vo R. Makedonija period 2005-2009 god. 2005 2006 2007 2008 2009
@ivorodeni 11.0 11.1 11.1 11.2 11.5
Umreni 9.0 9.1 9.6 9.3 9.3
Priroden prirast 2.0 1.9 1.5 1.9 2.3
Grafikon 46. Prirodno dvi`ewe na naselenieto vo Republika Makedonija
Poznato e deka so ekonomskiot razvoj na zemjata i podignuvaweto na
op{toto vospitno - obrazovno nivo na naselenieto, stapkite na mortalitet, a podocna i stapkite na ra|awe zapo~nuvaat da opa|aat, sé do odredeni nivoi na koi podocna stagniraat. Sledstveno na ova i prirodniot prirast manifestira isti tendencii. Prirodniot prirast na naselenieto vo Republika Makedonija vo 2009 godina iznesuva 4624 lica ili zgolemuvawe za 661 lice vo odnos na 2008.
Zabele`itelna negativna pojava e neramnomernata raspredelba na populacijata vo oddelni regioni i tendencijata na natamo{na polarizacija.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 217
Imeno, isto~nite delovi se karakteriziraat so demografska stagnacija, a zapadnite so demografska eksplozija.
Migracionoto saldo vo dr`avata vo 2009 godina e negativno. Imeno vkupniot broj na doseleni lica iznesuva 8044, dodeka vkupniot broj na otseleni iznesuva 8554 {to pretstavuva negativno saldo od -510 lica koi {to se doselile vo R. Makedonija.
Spored procenata na naselenieto objavena vo statisti~kata publikacija "Statisti~ki pregled 663" na krajot na mesec dekemvri 2009 godina se procenuva deka vo Republika Makedonija vkupnata populacija }e dostigne brojka od 2.052.722 `iteli, od koi okolu 25.8% ili vkupno 530,258 `iteli se koncentrirani vo Skopje.
Mehani~kite promeni kaj naselenieto izrazeni preku migracionite dvi`ewa vlijaat na vkupniot broj `iteli kako i na strukturnite karakteristiki na naselenieto, a impliciraat kratkoro~ni dolgoro~ni posledici.
Tabela 80. Migracioni dvi`ewa vo R. Makedonija za period od 2005 do 2009 god.
Doseleni Otseleni Migraciono saldo
2005
2009 2005
2009 2005
2009 11935 8044 12693 8554 -758 -510
Od tabelata mo`e da se zaklu~i deka migracionoto saldo vo Republika
Makedonija vo 2005 godina i vo 2009 godina e negativno. Imeno vkupniot broj na doseleni lica vo 2009 godina iznesuva 8044, dodeka vkupniot broj na otseleni iznesuva 8554, {to pretstavuva negativno saldo od -510 lica koi {to se otselile od R. Makedonija, odnosno -758 lica vo 2005 godina.
5.3.2. Urbanizacija i mre`a na naselbi
Sporedbenata analiza na ostvaruvawata na Prostorniot plan na Republika Makedonija se sveduva na analiza na podatocite koi po svojata priroda se sporedlivi, a toa se vidot i obemot (brojot) na planska dokumentacija usvoena vo analiziraniot period i novourbaniziranite povr{ini vo gradskite i selskite naselbi, kako indikator za intenzitetot na trajna prenamena na plodnoto zemjodelsko zemji{te vo urbano.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 218
Grafik 47. Dinamika na donesuvawe na planska dokumentacija
0
10
20
30
40
50
60
70
ГУП ГУП(измена)
ДУП ДУП(измена)
УП (село) УП (воннас. место)
ЛУПД
200520062007200820092010
Sporedbata na dinamikata na donesuvawe na planskata dokumentacija vo
periodot 2005-2010 g. uka`uva na razli~ni trendovi vo zavisnost od nivoto na planirawe, odnosno vidot na planska dokumentacija (dokolku se raboti za objektivni i kompletni podatoci dobieni od op{tinite). Taka imame evidenten porast vo aktivnostite koi se odnesuvaat na izrabotka na novi GUP-ovi i na DUP-ovi. Dinamikata na donesuvawe na Urbanisti~ki planovi za selo e vo postojano opa|awe, iako pokrienosta na selskite naselbi so planska dokumentacija, vkupno e seu{te na nisko nivo. Neo~ekuvano opa|awe na urbanizacijata na podra~ja nadvor od naselenite mesta ovaa godina najverojatno e rezultat na enormniot porast na doneseni LUPD, so koi prakti~ni se zamenija Urbanisti~kite planovi nadvor od naselenite mesta. Vakvata pojava ima i logi~no objasnuvawe, a toa e nadle`nosta za donesuvawe na LUPD koja e kompletno decentralizirana, odnosno se odviva vo ramkite na op{tinskite aktivnosti. Isto taka i traeweto na procedurite e mnogu pokratko vo odnos na istite koi se utvrdeni za UPVNM, taka {to sosema e o~ekuvan vakviot porast na doneseni LUPD.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 219
Grafikon 48. Novourbanizirani povr{ini (ha)
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Vo gradski naselbi
Vo selski naselbi
Zafa}aweto na novi povr{ini za urbanizacija e aktuelno i vo urbanite i
vo ruralnite naselbi. Podatocite dobieni od izve{tajnite edinici ovaa godina uka`uvaat na vkupno opa|awe na intenzitetot na zafa|awe na novi povr{ini za urbanizacija i vo dvata tipa na naselbi - urbanite i ruralnite. No imaj}i gi vo predvid skromnite podatoci koi se predmet na analiza (samo 9 op{tini) i kvalitativnite nedostatoci na istite, ne mo`e so sigurnost da se zaklu~i deka procesot na transformacija na zemjodelsko zemji{te vo urbano e vo opa|awe. Za konkreten zaklu~ok nedostasuvaat podatoci re~isi 90% od op{tinite.
5.3.3. Domuvawe
Obem na stanbeniot fond
Soglasno Statisti~kite podatoci dostaveni od Dr`aven zavod za statistika na R. Makedonija (Statisti~ki godi{nik za 2010 godina) na po~etokot na 2010 god. brojot na izgradeni stanovi iznesuva 735.353 stanovi38 {to vo odnos na 2004 god. (701.745 stana) }e iznesuva zgolemuvawe od 4,7%, odnosno za 33.608 stana. Vo odnos na 2009 god. ova poka~uvawe iznesuva 0,64% (730.643 stana), odnosno 4710, pove}e izgradeni stanovi.
38 Posledni statisti~ki podatoci za 2009god. od Statisti~ki godi{nik 2010god.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 220
Grafikon 49. Izgradeni stanovi
2004
701745
2010
735353
0
100000
200000
300000
400000
500000
600000
700000
800000
Izgradeni stanovi vo period 2004-2010god.
* Statisti~ki godi{nik 2010 god.
So Prostorniot Plan na R. Makedonija donesen na 11.06.2004 godina. se
predviduva izgradba na 213.794 novi stanovi koi zaedno so postojnite stanovi koj se zadr`uvaat 511.282 stanovi od (popis vo 1994) go davaat vkupniot stanben fond za 2020 g. koj iznesuva 725.076 stanovi. So PPRM realizacijata na stanbenata izgradba predvideno e da se odviva etapno, pri {to se predviduva do 2010 godina da se izgradi okolu 40% od predvideniot stanben fond, a ostanatite 60% do 2020 godina.
Brojot na izgradeni stanovi vo 2010 god. soglasno PPRM bi trebalo da iznesuva 596.859 stana.
Tabela 81. Brojot na izgradeni stanovi PPRM 2010 Statisti~ki podatoci
za 2010 god. PPRM
2020
stanovi 596.859 735.353 725.076
Grafikon 50. Brojot na izgradeni stanovi
596.859
735.353 725076
0
100000
200000
300000
400000
500000
600000
700000
800000
PPRM 2010 statisti~kipodatoci za
2010god.
PPRM-2020god.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 221
Komparacijata pome|u statisti~kite podatociti i predviduvawata soglasno PPRM za brojot na izgradeni stanovi vo 2010 god. uka`uva na nadminuvawe na planiraniot broj na stanovi za 2010 god. odnosno dinamikata na gradba ne gi prati predviduvawata soglano PPRM.
Tabela 82. Osnovni pokazateli na standardot na domuvawe Godina Prose~na povr{.na
Komparacijata na pokazatelite za standardot na domuvawe za 2010 god.(so posledni statisti~ki podatoci od 2009 god.) i predvidenite so PPRM za planski period do 2020 god. upatuva na slednite konstatacii:
– Prose~nata golemina na stan predvidena za 2020 god. iznesuva okolu 68-80 m2; dodeka realiziranata vo 2010 god -71,56m2
– Prose~nata stanbena povr{ina po `itel predvidena za 2020 god. iznesuva 20-25 m2/`itel, dodeka realiziranata vo 2010 god. ve}e ja nadminuva predvidenata, odnosno iznesuva 25,69 m2/`itel
– Predvideniot prose~niot broj `iteli na eden stan za 2020 god. iznesuva 3,06 lica na stan; dodeka realiziraniot vo 2010 god. iznesuva 2,78.
Analiziraj}i gi osnovnite pokazateli na standardot na domuvawe vo period od 2004-2010god. mo`e da se zabele`i deka se zadovoluva proekcijata na potrebniot stanben prostor od 20-25m2 /`itel odnosno 60-80m2 stanbena povr{ina i 100% opremenost na stanovi, osobeno vo pogled na prose~nata povr{ina na stan i prose~nata stanbena povr{ina po `itel, soglasno predviduvawata vo PPRM.
Struktura na stanovi spored vidot na stanot
Tabela 83. Stanovi po broj na sobi Vidovi na stanovi Godina Vkupno
*podatoci se zemeni zaklu~no so 2009 god. prezentirani vo Statisti~ki godi{nik 2010 god.
Spored statisti~kite podatoci (Statisti~ki godi{nik od 2010 god.) na po~etok na 2010god. se zgolemuva izgradbata na trosobni, ~etvorosobni i petosobni stanovi vo odnos na predhodnata godina, no isto taka ima blago namaluvawe na izgradba na garsoweri, ednosobni stanovi i dvosobni stanovi.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 222
Grafikon 51. Stanovi po broj na sobi
stanovi sprema broj na sobi
10%12%
15%
31%
32%
garsoweri iednosobni
dvosobni
~etiri
pet i pove}esobni
5.3.4. Javni funkcii
Promenite vo politi~kiot, op{testveniot, ekonomskiot i demografskiot razvoj imaat mo{ne seriozni vlijanija vrz ponatamo{noto koristewe na prostorot. Za taa cel se utvrduvaat novi soodnosi i normativi za koristewe na prostorot za poracionalna izgradba vo sferata na site javni funkcii na op{testveno-ekonomskiot razvoj na Republikata, i istite se vgradeni vo Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe planirawe (Sl.vesnik na RM br.60/11-pre~isten tekst, Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl. Vesnik na RM br.91/09, 124/10, 18/11, 53/11) i Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Sl. vesnik na RM, br. 124/10, 18/11) i podzakonskite akti.
Analiza za ostvaruvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo period od juni 2004 god. do dekevmvri 2010 god. vo dejnostite na javnite funkcii se sledni:
5.3.5. Obrazovna dejnost
Osnovno obrazovanie: So Prostorniot plan na R. Makedonija, za planskiot period do 2020 god. se predviduva so osnovno obrazovanie da bide opfaten celiot kontingent na naselenie, odnosno deca na vozrast od 7-15 godini vo osnovnite u~ili{ta, vo koi nastavata }e se odviva isklu~ivo vo edna smena. Korisna povr{ina po u~enik do 2020 god. se predviduva da iznesuva 7m2/u~enik. Osnovni u~ili{ta treba da postojat vo site naselbi.
Spored statisti~kite podatoci vo u~ebnata 2009/2010 god., mre`ata na dr`avni osnovni u~ili{ta vo redovnoto vospituvawe i obrazovanie vo Republikata opfa}a 990 u~ili{ta vo koi se vospituvaat i obrazuvaat 208980 u~enici odnosno okolu 69% od vkupniot broj deca na vozrast od 5-15 godini (303,523)39.
Brojot na u~enici vo osnovni u~ili{ta vo 2009/2010god. vo odnos na podatocite za u~ebnata 2004/2005god. e namalen za 7,1%. U~ili{nata nastava se odviva vo edna smena so prose~en u~ili{en prostor 2,5 m2/u~enik {to ne go zadovoluva normativot od 7m2/u~enik soglasno PPRM.
39 Podatoci od DZZ
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 223
Grafikon 52. U~enici vo redovni osnovni u~ili{ta
u~enici vo redovnite osnovni u~ili{ta po u~ebni godini od 2004-2010god.
223876228207
208980
235185
215078
220833
195000
200000205000
210000
215000220000
225000
230000235000
240000
2004
/2005
2005
/2006
2006
/2007
2007
/2008
2008
/2009
2009
/2010
u~enici
Sredno obrazovanie: Osnovni opredelbi so PPRM koi treba da se
ostvarat vo planskiot period do 2020god vo odnos na srednoto obrazovanie se: celosna opfatenost na mladinata na vozrast od 15 - 19 god. i mo`nost za izveduvawe na nastavata vo edna smena. Normativ za odreduvawe na potrebnata povr{ina e 8 - 10 m2/u~enik.
Spored podatocite za u~ebnata 2009/2010god. vo dr`aven sektor evidentirani se redovni 110 sredni u~ili{ta so vkupno 94284u~enici, {to iznesuva 75% od generacijata na vozrast od 15-19 godini (165.422deca).
Brojot na u~enici vo sredni u~ili{ta vo odnos na u~ebnata 2004/2005 god. (94053u~enici) e zgolemen za okolu 1 %. Korisnata povr{ina po u~enik iznesuva 2,49m2/u~enik {to ne zadovoluva zemaj}i gi vo predvid podatocite od PPRM kade korisna povr{ina po u~enik iznesuva 8-10m2/ u~enik.
Grafikon 53. . U~enici vo redovni sredni u~ili{ta
u~enici vo redovni sredni u~ili{ta po u~ebni godini vo period od 2004-2010god.
Vo u~ebnata 2009/2010 god. od vkupniot broj na studenti (i na privatni i na dr`avni fakulteti koj iznesuva 56 121 student ) 78% se na dr`avnite fakulteti dodeka na privatnite fakulteti toj procent e pomal i iznesuva 22%(12129 studenti).
Grafikon 55. Struktura na studenti vo dr`avni i privatni fakulteti-vo %
78%
22%
dr`avni fakulteti
privatni fakulteti
Na dr`avnite fakulteti korisnata povr{ina po student iznesuva 2,72 m2
/student i sporedbeno so predvidenoto so Prostorniot plan na Republika Makedonija kade korisna povr{ina po student treba da iznesuva 8-10m2po student, mo`e da se konstatira deka normativot ne zadovoluva.
Vo oblasta na vi{oto obrazovanie na teritorijata na Republikata vo u~ebnata 2009/2010god. nastava posetuvaat 1500u~enici vo 5stru~ni {koli. Od vkupniot broj na u~enici(1500) vo dr`aven sektor evidentirani se 1286u~enika dodeka vo privaten sektor 214 u~enika. Vo odnos na u~ebnata 2004/2005god. imame zgolemuvawe na brojot na u~enici vo dr`aven sektor za 15%.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 225
Tabela 84. Broj na u~ili{ta , u~enici, studenti vo obrazovnata dejnost vo period od 2004 do 2010 god.
Dr`avni {koli
Osnovni u~ili{ta Sredni u~ili{ta Visoko stru~ni {koli Visoko obrazovanie
u~ebna godina u~ili{ta u~enici M2 u~ili{ta u~enici M2 {koli u~enici M2 Fakulteti studenti M2
*nema podatoci Izvor:, Dr`aven zavod za statistika
Grafikon 56. U~enici i studenti vo dr`aven sektor
U~enici i studenti vo dr`aven sektor vo period 2004-2010god
94.053
1112
94.284
1286
43.893
223.876
48.252
208.980
0
50.000
100.000
150.000
200.000
250.000
osnovno sredno vi{o visoko
2004/2005
2009/2010
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 226
Vkupniot broj na u~enici i studenti vklu~eni vo obrazovniot proces za u~ebna 2004/2005god iznesuva 37.105, od koi vo osnovno obrazovanie vklu~eni se 58%, vo sredno 25%, vo visoko obrazovanie 16 %, dodeka vo vi{o 0,3%. Grafikon 57. U~enici i studenti po obrazovna dejnost- vo %
u~enici, studenti vo obrazovna dejnost vo u~ebna 2004/2005god
16%0,3%
25,%58%
osnovno
sredno
vi{o
visoko
Vkupniot broj na u~enici i studenti vklu~eni vo obrazovniot
proces za u~ebna 2009/2010 god. iznesuva 365033 u~enici od koi vo osnovno obrazovanie vklu~eni se 57,91%, vo sredno 26,13%, vo visoko obrazovanie 15,55%, dodeka vo vi{o 0,42%.
Grafikon 58. U~enici i studenti po obrazovna dejnost- vo %
u~enici , studenti vo obrazovna dejnost 2009/2010
57,91%
15,55%
0,42%
26,13%
osnovno
sredno
vi{o
visoko
Analizata poka`uva deka procentot u~enici i studenti vo 2009/2010 god. e vo blago opa|awe vo odnos na 2004 god. i seu{te ne gi zadovoluva potrebnite normativi soglasno PPRM.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 227
5.3.6. Zdravstvena dejnost
Vo dejnosta na zdravstvoto i zdravstvenata za{tita na teritorijata na Republikata postoi po{iroka mre`a na zdravstveni organizacii koj deluvaat vo oblasta na primarnata i sekundarnata i tercijalnata zdravstvena za{tita.
Mre`ata na evidentirani zdravstveni organizacii soglasno PPRM iznesuva vkupno 144 organizacii rasporedni vo primarno, sekundarno i tercijalno nivo. Orientacioni normativi za kvalitetna zdravstvena za{tita predvideni so PPRM se 550-600 `iteli/lekar i 7-7,4 bolni~ki posteli/1000`iteli.
Spored poslednite statisti~ki podatoci (Statisti~ki godi{nik 2010 god.), evidentirani se se vkupno 6933 zdravstveni rabotnici od koi 5052 lekari, 1310 stomatolozi i 571 farmacevti. Vkupen broj na bolni~ki posteli iznesuva 9326 posteli.
Tabela 85. Broj na zdravstveni rabotnici, posteli
Zdravstveni rabotnici Posteli Godina @iteli Vkupno zdravstveni rabotnici
* posledni podatoci od Statisti~ki godi{nik 2010 god.
Komparacijata na statisti~kite podatoci i predvidenite so PPRM za planski period do 2020 god. upatuva na slednite konstatacii:
- brojot na `iteli /lekar predvideni so PPRM za 2020 god. iznesuva 550-600 `iteli/lekar dodeka realiziranata vo 2004-2010 god. 453-405`iteli/1lekar odnosno 2,2- 2,5 lekari/1000`iteli;
- brojot na `iteli /stomatolog predvideno za 2020 god. 2.000-2.500 `iteli /stomatolog, dodeka realiziranata vo 2004-2010 god. iznesuva 1790-1562`iteli/1lekar, odnosno 0,55-0,64stomatolozi /1000`iteli;
- brojot na bolni~ki posteli na 1000 `iteli predvideni za 2020god.iznesuva 6,7-7,4bolni~ki posteli/1000`iteli, dodeka za 2004-2010 god.iznesuva 4,8- 4,6 bolni~ki posteli /1.000 `iteli.
Vo odnos na definiranite orientacioni normativi za kvalitetna zdravstvena za{tita predvideni so Prostorniot plan, mo`e da se konstatira deka realizacijata ne se dvi`i vo ramkite na prognozite, no ovie dejnosti se soo~uvaat so brojni problemi vo razvojot, kako izgradba i opremuvawe na sovremeni kapaciteti posebno vo vongradskite podra~ja.
5.3.7. Socijalna za{tita
Dejnosta na socijalnata za{tita vo R. Makedonija se vr{i vo raznovidni formi preku slednite ustanovi i organizacii:
– Organizacii za socijalna za{tita
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 228
- Organizacii za zgri`uvawe i vospituvawe na deca od predu~ili{na vozrast -detski gradinki
Tabela 86. Organizacii za socijalna za{tita
Vid na ustanova 2004 god. 2009 god. organizacii korisnici organizacii korisnici
organizacii za smestuvawe na deca bez roditeli i roditelska gri`a(detski domovi, domovi za doen~iwa i mali deca)
2 208 3 257
organizacii za zgri`uvawe na lica so posebni potrebi,
3 566 3 432
zavodi, ustanovi za zgri`uvawe i obrazovanie na deca i mladi so vospitno socijalni problemi
2 111 2 81
ustanovi domovi za vozrasni lica.
4 492 5 542
Vkupno 11 1377 13 1312
*Statisti~ki godi{nik 2010 ( * statisti~ki podatoci za 2009 god. se zemeni kako podatok i vo 2010 god.)
Poslednite statisti~ki podatoci poka`uvaat deka brojot na ustanovi za socijalna za{tita vo 2010 god. iznesuva 13 ustanovi, so vkupno 1312 korisnika. Vo odnos na 2004 god. brojot na korisnici se namalil za 5%.
Soglasno PPRM, za objektite od socijalen karakter za deca bez roditeli i za stari lica se planiraat po 3 mesta na 1000 `iteli so min. 15 m2 na povr{ina na objektot po korisnik i min 30 m2 na kompleksot po korisnik.
Organizacii za zgri`uvawe i vospituvawe na deca od predu~ili{na vozrast- Pri dimenzioniraweto na mre`ata na ustanovite vo predu~ili{noto vospituvawe i obrazovanie kako dejnost od poseben op{testven interes, so Prostorniot plan na R. Makedonija planirano e da se opfati 70% od decata na predu~ili{na vozrast (ili okolu 6% od naselenieto) so standard od 9 m2 bruto povr{ina po dete za objektot dodeka za otvoreni prostori 30m2/dete za detski jasli i 35m2 / dete za detski gradinki.
Tabela 87. Organizacii za zgri`uvawe i vospituvawe na deca od predu~ili{na vozrast
Vid na ustanova 2004 god. 2010 god.
organizacii korisnici organizacii korisnici
Kombinirani detski ustanovi(jasli, gradiniki,
51 21198 54 23157
Vkupno 309 36392 54 23157
*Soop{tenie od DZS od 24-02-2011 god.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 229
Soglasno statisti~kite podatoci vo 2010 god. vo 54 javni ustanovi za zgri`uvawe i vospituvawe na deca (detski gradinki) zgri`eni se 23.157 deca, odnosno brojot na deca vo odnos na 2004 god. e namalen za 63%. Soglasno PPRM brojot na deca vo detski gradinki treba da iznesuva pribli`no 6% od vkupniot broj na naselenie vo R. Makedonija vo 2010 god. toj procent iznesuva 1,1% i ne go zadovoluva predvideniot normativ.
U~eni~ki i studentski domovi: Domovite obezbeduvaat smestuvawe, ishrana i vospituvawe na u~enici i studenti za vreme na {koluvaweto, von mestoto na postojano `iveewe na roditelite-izdr`uvatelite. Tie se klasificirani vo : Domovi za u~enici i studenti i Domovi za u~enici vo sredni verski u~ili{ta
Tabela 88. U~eni~ki i studentski domovi vo 2010 god.
2004/2005 god. 2009/2010 god. Vid na ustanova organizacii korisnici organizacii korisnici
Dom za u~enici vo osnovni u~ili{ta
31 2693 9 177
Domovi za u~enici vo sredni verski u~ili{ta
2 5473 14 1697
Studentski dom 8 262 14 5673
Vkupno 41 8428 37 7547
*Soop{tenie od DZS od 9-07-2010god.
Soglasno statisti~kite podatoci vo 2009/2010 god. vo 37 ustanovi (u~eni~ki, studentski domovi) evidentirani se 7547 korisnici {to vo odnos na 2004 god. e namaluvawe za 11%.
Tabela 89. Organizacii za socijalna za{tita vo 2009 god. Dom za
u~enici Domovi za u~enici vo sredni u~ili{ta
Studentski dom
Ustanovi za smestuvawe na deca bez roditelska gri`a
Organizacii za zgri`uvawe lica so posebni potrebi
Zavodi za mladi deca i mladi so vospitno socijalni problemi
* Soop{tenie od DZS od 9-07-2010 god.i Statisti~ki godi{nik 2010
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 230
Grafikon 59. Organizacii za socijalna za{tita
2
14
8
14
233 3
2 2
9
31
54
0
5
10
15
20
25
30
35
2004/2005 2009/2010
Dom za u~enici
Domovi za u~enici vosredni verski u~ili{ta
Studentski dom
ustanovi za smestuvawena deca bez roditelskagri`aorganizacii zazgri`uvawe lica soposebni potrebizavodi za mladi deca imladi so vospitnosocijalni problemidomovi za stari lica
Analizata na izgradeni objekti od oblasta na Socijalnata za{tita
poka`uva deka vo periodot 2004-2010 god. ima zgolemuvawe na izgradba na domovi za stari i iznemo{teni lica, studentski domovi i domovi za u~enici vo srednite u~ili{ta.
5.3.8. Dejnosti na Kulturata
Bibliote~na dejnost : Mre`ata na biblioteki koja se predviduva do 2020 god. treba da gi opfati ne samo gradskite naselbi, tuku i selskite naselbi so normativ od 1 do 2 knigi po `itel.
Statisti~kite podatoci (Statisti~ki godi{nik 2010 godina) ka`uvaat deka ovaa dejnost e zastapena vo 85 biblioteki koi raspolagaat so kni`en fond od 3.115.000 knigi, odnosno 1,51 knigi/`itel. Vo odnos na 2004 god. brojot na biblioteki e ist. Vo odnos na brojot na knigi /`itel normativot od 1-2 knigi/`itel soglasno PPRM e zadovolen.
Teatarska dejnost : Vo 2010god. evidentirani se 13 profesionalni teatri {to vo odnos na 2004 god. e zgolemuvawe za 18%.
Kinote~na dejnost : Vo kinote~nata dejnost vo 2010 god. evidentirani se 10kina. Analizata poka`uva deka vo odnos na 2004 god. brojot na kinata e namalen za 53%.
Muzejska dejnost : Vo 2010god. evidentirani se 23 muzei {to vo odnos na 2004 god. e zgolemuvawe za 1%.
– Izvor : Statisti~ki godi{nik 2010*posledni podatoci za 2009 god.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 231
Vo naredniot period do 2020 god. soglasno PPRM sekoja od naselbite treba da ima biblioteka, kino i dom na kulturata, a ako postoi interes i ekonomska osnova vo nekoi od naselbite i muzej, galerija, teatar.
5.3.9. Fizi~ka kultura
Soglasno PPRM na teritorijata na R. Makedonija evidentirani se 166 sportski sali od koi 138 vo osnovnite u~ili{ta, 20 olimpiski otvoreni bazeni, 11 zatvoreni bazeni, 35 fudbalski stadioni, 292 fudbalski igrali{ta, 1018 otvoreni sportski tereni za rakomet, odbojka, ko{arka, mal fudbal, 31 teniski igrali{ta, 5 atletski pateki i dr.
Razvojot na fizi~kata kultura se karakterizira so postojano pro{iruvawe na materijalnata osnova, odnosno so izgradba na objekti i tereni za sport koi po svojata namena i funkcionalnost vo odreden period i vo odredeni sredini gi zadovoluvaat potrebite na gra|anite.
Spored podatocite od DZS (Statisti~ki godi{nik 2010 god. ) do krajot na 2010 god. izgradeni se vkupno 18 sportski sali od zapo~natite 31 sportski sali, 13 sportski tereni, 4 objekti od oblasta na sportot i rekreacijata. Rekonstrukcija, adaptacija i sanacija izvr{eno e na 23 objekti nameneti za sport i rekreacija.
Vo planskiot period do 2020 god. razvojot na fizi~kata kultura treba da se odviva vo objekti ~ij kapaciteti }e ovozmo`at poseta na 20-25% od `itelite so prose~en normativ od 2 m2 po `itel za sportski tereni.
5.3.10. Razvoj i razmestenost na industrijata
Procesot na globalizacijata na ekonomijata ja nametnuva potrebata i vo domenot na industrijata, preku kreirawe na soodvetni politiki da se prevzemat posebni merki za brzo integrirawe na doma{nata industrija vo me|unarodnite tekovi. Globalizacijata na ekonomijata i komponentata na industriska konkurentnost se vtemeleni vo ekonomskata politika na sekoja razviena zemja.
Republika Makedonija kako mala zemja so otvorena ekonomija vo opredelbite za razvoj i prosperitet na industrijata, pokraj proizvodstvenite faktori zna~ajno vnimanie posvetuva i na stepenot na otvorenost i nivoto na ekonomska sorabotka so svetot. Karakteristika na doma{nata industrija vo analiziraniot period e niskata konkurentnost i uvozna zavisnost.
Vo ekonomskata struktura na dejnosti vo Republika Makedonija, vo periodot na tranzicija nastanaa golemi pomestuvawa. Udelot na industrijata zna~itelno opadna, od okolu 45% vo ranite 90-ti, na pribli`no 21%40 vo 2008 godina odnosno 19% vo 2009-ta godina koja se karakterizira po globalnata ekonomska kriza koja ima{e zna~itelna refleksija vrz proizvodstvenite aktivnosti na doma{nite industriski pretprijatija. Posledicite od ekonomskata kriza i vo tekot na 2010
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 232
godina rezultiraa so opadnata proizvodstvena aktivnost na industriskite delovni subjekti koi ostvarija u~estvo od 18,3% vo vkupniot bruto doma{en proizvod (proceneti podatoci).
Spored objavenite podatoci za dvi`ewata na realnite stapki na ostvarenata dodadena vrednost41 vo sektorot na industrijata, vo periodot od 2004 do 2010 godina, najvisok realen porast e ostvaren vo 2007 godina, vo periodot od 2004 do 2006 godina realnite stapki variraat od 2,6 do 4,6%, dodeka vo tekot na 2009 i 2010 godina ostvareni se negativni stapki kako rezultat na eksternite vlijanija na globalnata ekonomska kriza.
Grafikon 60. Dinamika na dodadenata vrednost vo oblasta na industrijata vo periodot 2004-2010 godina (realni stapki)
-15
-10
-5
0
5
10
15
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Spored objavenite podatoci za veri`nite indeksi na
industriskoto proizvodstvo, vo periodot od 2004 do 2010 godina ostvareniot fizi~ki obem na industrisko proizvodstvo varira. Vo 2004 industriskoto proizvodstvo ima{e negativen rast (vidi grafik) vo odnos na prethodnata godina, vo narednite godini se do 2008 godina indeksite se pozitivni i se dvi`at od najvisok 107,0 vo 2005 godina do najnizok (103,9 vo 2007 godina. Vo vtorata polovina na 2008 godina globalnata ekonomska kriza ima{e reperkusii vrz makedonskoto industrisko proizvodstvo koe{to osobeno vo posledniot kvartal od godinata se soo~i so seriozni problemi vo odnos na obezbedenost so pora~ki, zalihite na surovini i materijali, kako i tekovnite nabavki na surovini i repromaterijali bea pod normalnoto nivo, dodeka zalihite na gotovi proizvodi bea neopravdano visoki. Posledicite od ekonomskata kriza vo tekot na 2009 godina se reflektiraa vrz fizi~kiot obem na industriskoto proizvodstvo koj poka`a namaluvawe vo odnos na 2008 godina (indeks 91,4). Namaluvawe na industriskoto proizvodstvo prodol`i i vo tekot na 2010 godina vo koja e ostvaren indeks od 95,1.
41 Isto
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 233
Grafik 61. Veri`ni indeksi na industrisko proizvodstvo
2004 20052006
20072008
20092010
97,8
107,0105,9
103,9 105,1
91,4
95,1
80,0
85,0
90,0
95,0
100,0
105,0
110,0
Vo strukturata na industrisko proizvodstvo dominira proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi i pijaloci, proizvodstvoto na obleka, proizvodstvoto na osnovni metali, proizvodstvoto na proizvodi od drugi nemetalni minerali i proizvodstvoto na tutunski proizvodi i fermentacija na tutun. Ovie industriski granki ostvaruvaat okolu 50% od vkupnoto industrisko proizvodstvo.
Vo izminatiot period, strukturata na industrijata na Republika Makedonija se karakterizira so nisko u~estvo na propulzivnite granki koi se nositeli na razvojot i koi ovozmo`uvaat vklu~uvawe vo me|unarodnata ekonomska sorabotka. Ne zadovoluva i u~estvoto na proizvodstvoto koe e izvozno orientirano. Izvoznite proizvodi koi se plasiraat na svetskiot pazar podlo`ni se na silna konkurencija i naj~esto toa se proizvodi so nisko dodadena vrednost. Nasproti toa, visoko e u~estvoto na grankite koi se uvozno zavisni.
Realizacijata na planskata opredelba utvrdena so Prostorniot plan na Republika Makedonija za diverzifikacijata na proizvodnata struktura i asortiman na industriskoto proizvodstvo ne zadovoluva. Toa i ponatamu se karakterizira so bazno-surovinska zavisnost i so dominantno u~estvo na trudointenzivnite dejnosti.
Vo strukturata na industriski granki prisutni se bazi~nata, te{kata industrija, industrijata koja bara golemi koli~ini na energija, voda i nekvalifikuvana rabotna sila nasproti opredelbata za razvoj na industriski granki so komparativni prednosti na lokalnite podra~ja: prirodni resursi, mestopolo`ba, kvalifikuvani rabotnici, pazar, kapital i tradicija so prepoznatliva fizionomija na podra~jeto .
Vo izminatite godini na tranzicija, vklu~itelno i analiziraniot period od 2004 do 2010 godina, mnogu bavno i so golemi ograni~uvawa se ostvaruvaat opredelbite od Prostorniot plan za preorientacija na proizvodstvoto soglasno barawata na pazarot i najnovite dostignuvawa na naukata i tehnologijata, prestruktuirawe preku pro{iruvawe na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 234
proizvodstvoto so novi proizvodi so povisok stepen na dorabotka so {to bi se obezbedil zgolemen dohod, akumulacija i izvozna aktivnost.
Tehni~ko tehnolo{kiot progres pretstavuva najdinami~niot razvoen faktor i biten preduslov za natamo{en tehni~ko-tehnolo{ki, ekonomski i vkupen op{testven razvoj. Nivoto na tehni~ko tehnolo{ka razvienost na zemjata poka`uva stagnacija i zaostanuvawe vo sporedba so tehnolo{kata razvienost na drugite zemji vo Evropa. Postojnite tehnologii vo najgolem del se uvezeni, i zaradi dolgogodi{nata upotreba, se ekonomski i fizi~ki zastareni i istro{eni.
Sogleduvawata vo analiziraniot period za mo`nostite za obezbeduvawe sredstva za finansirawe na razvojot uka`uvaat deka postojat golemi ograni~uvawa kako od doma{ni izvori taka i od stranstvo. Potrebniot obem i intenzitet na novi vlo`uvawa mo`e da se zadovoli vo mal del od doma{nata akumulacija na industriskite subjekti vo zemjata, delovnite banki vo zemjata bi mo`ele da obezbedat del od potrebnite sredstva, dodeka ostanatiot del e neophodno da se obezbedi preku stranski investicii, po pat na stranski direktni vlo`uvawa, zaedni~ki vlo`uvawa so stranski partneri i koristewe na komercijalni i finansiski krediti od me|unarodni finansiski institucii.
Izrazito visokata limitiranost na sredstvata za investicii bara nivno vlo`uvawe vo pazarno efikasni i fleksibilni mali i sredni kapaciteti so mala kapitalointenzivnost koi se izvozno orientirani i brzo davaat efekti.
Pri vakvi uslovi, pokraj zalo`bata za zgolemuvawe na produktivnosta vo oblasta na industrijata, od posebno zna~ewe za idniot razvoj e efikasnosta na vklu~uvawe na slobodnite pari~ni sredstva i drugite potencijali na naselenieto vrz ekonomski kriteriumi vo proizvodni dejnosti preku {tedewe, direktni vlo`uvawa, obvrznici, akcii i drugi formi.
So cel promovirawe integrativen i proaktiven pristap za pottiknuvawe na konkurentnosta na ekonomijata be{e donesen strate{kiot dokument "Industriska politika na Republika Makedonija za periodot 2009-2020". Vo dokumentot se definirani nekolku oblasti na deluvawe, koi vlijaat direktno na pottiknuvawe na konkurentnosta na industrijata: zgolemuvawe na me|unarodnata sorabotka i pottiknuvawe SDI, primenlivo istra`uvawe, razvoj i inovacii, ekolo{ki tehnologii, proizvodi i uslugi za odr`liv razvoj, razvoj na MSP i pretpriemni{tvo i sorabotka vo klasteri i mre`i.
Vo odnos na razvojnata opredelba za postavenost na industrijata vrz principite na odr`liviot razvoj i standardite na za{tita na `ivotnata sredina, ostanuva konstatacijata za potrebata od sanacija na postojnata sostojba so otstranuvawe na pri~inite za devastacija na prostorot i okolinata od proizvodnite procesi i preventivna primena na postojnite merki za spre~uvawe na rizikot od pojava na odredeni nesakani posledici vrz `ivotnata i rabotna sredina.
Industrijata e ekonomska dejnost ~ij out-put se proizvodi za finalna i intermedijarna potro{uva~ka. No so odredeni tehnologii na proizvodstvo, industrijata pretstavuva potencijalen izvor na zagrozuvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina. Vlijanieto na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 235
industrijata vrz `ivotnata sredina se ogleda niz procesot na koristewe na prirodnite resursi (surovini, energija, voda), emisija na zagaduva~ki materii vo ekolo{kite mediumi (vozduh, voda, zemji{te) i produkcija na otpad.
Smaluvaweto ili eliminiraweto na negativnite vlijanija na industrijata vrz `ivotnata sredina podrazbira razvoj na novi procesi i tehnologija na proizvodstvo i modifikacija na ekolo{kite performansi na gotovite proizvodi. Na toa obvrzuva sé postrogata zakonska regulativa vo oblasta na `ivotnata sredina, postojaniot pritisok za voveduvawe na ekolo{kiot kvalitet na proizvodot, pritisokot na javnosta za smaluvawe na emisijata na zagaduva~ki materii, racionalizacija na potro{uva~kata na energija, konkurencijata i ekonomskite zakonitosti i odredbite za odr`liv razvoj.
Upravuvaweto so `ivotnata sredina vo oblasta na industrijata treba da se odviva na nivo na sektor, nivo na pretprijatie i nivo na po{iroka i potesna prostorna celina.
Sovremenite procesi na razvoj na materijalnoto proizvodstvo, vo period na tranzicija kon odr`liv razvoj i pazarna ekonomija, baziraat na novite pristapi na vklu~uvawe na ekolo{kite preferenci vo planirawe na industriskiot razvoj i negova alokacija i razmestuvawe. Toa ja nametnuva potrebata od promeni vo metodologijata na planirawe i realizacija na planskite re{enija vo koi potencijalnite investicii vo industriskiot sektor dobivaat posebna uloga vo prostorot i `ivotnata sredina. Ekolo{kite problemi se zna~ajni za funkcioniraweto i delovnoto rabotewe na pretprijatijata, no i za urbanoto podra~je, lokalnata zaednica, regionot i nacionalniot i me|unaroden prostor.
Prostornata razmestenost na proizvodnite i na niv komplementarni uslu`ni dejnosti spored koncepcijata na razvoj i razmestenost na industrijata se temeli na postavenata opredelba na organizacija na proizvodnite dejnosti na principot na koncentrirana disperzija, so postavuvawe na mre`a na prostorno odvoeni pomali stopanski kompleksi i ponatamo{en razvoj i koristewe na pogolemite planirani prostori za stopanski celi (industriski zoni, zoni za malo stopanstvo, servisni zoni), {to e istovremeno vo nasoka na ostvaruvawe na opredelbata od Prostorniot plan za planska organizacija na namenite i funkciite vo prostorot na Dr`avata.
Regionalnata neramnomernost vo razmestuvaweto na proizvodnite sili i fondovi, ostanuva i ponatamu karakteristika na prostornata struktura na industrijata, uslovena prvenstveno so razmestenosta na prirodnite potencijali, razvojot na naselbite i infrastrukturnite sistemi. Postojnata prostorna struktura se karakterizira so lokaciona zvisnost od resursnata osnova, geoprometnite i geopoliti~ka polo`ba i mo`nosta za dopolnitelna akumulacija na capital i investicii, nadopolneta so izgradenata struktura, tradicija i ~ove~ki potencijal. Tuka se nadovrzuva i paradigmata na odr`liviot razvoj, spored koja industriskiot razvoj treba da se usoglasi so mo`nostite, ograni~uvawata i obvrskite za za{tita na prostorot.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 236
5.4. Soobra}aj i vrski
5.4.1. Soobra}ajna infrastruktura
So Prostorniot plan na Republika Makedonija e predvideno del od magistralnite pati{ta da formiraat tri osnovni patni koridori koi treba da stanat kompatibilni so sistemot na evropskite pati{ta (TEM) odnosno predvideno e osnovnite patni koridori da gi sledat tradicionalnite pravci vo nasoka sever-jug (koridor 10), odnosno istok-zapad (koridor 8), {to se vkrstosuvaat vo prostorot pome|u gradovite: Skopje, Kumanovo i Veles.
Patnata mre`a na Republika Makedonija ja so~inuvaat i magistralni, regionalni i lokalni kategorizirani pati{ta.
Gustinata na pokrienosta so patnata mre`a, vo celnata do 2020 god., e predvideno da iznesuva 37,7 km na 100 km2 od teritorijata na Republikata (25.713km2), a taa ve}e vo 2010 god. iznesuva 40,65 km na 100 km2, {to poka`uva zgolemuvawe za 1% vo odnos na 2009 god. (40,51) ili 0,14 km na 100 km2, vo odnos na planiranoto do 2020god.
Razvojot na `elezni~kiot sistem bazira na potrebata za
modernizacija i pro{iruvawe na `eleznicata vo celina, kako i povrzuvawe na `elezni~kata mre`a na Republika Makedonija so `elezni~kite mre`i na Republika Bugarija i Republika Albanija.
Kako osnovni `elezni~ki koridori so Prostorniot plan na Republika Makedonija se predviduvaat: vo nasoka sever-jug (koridor 10), vo nasoka istok-zapad (koridor 8).
Dodeka `elezni~kata mre`a na Republika Makedonija, vo planskiot period treba ja so~inuvaat magistralni (od me|unaroden karakter), regionalni i lokalni `elezni~ki linii.
Planot na `elezni~kata mre`a do 2020 god., {to pretstavuva faza kon definitivanata realizacija, predviduva izgradba na pribli`no 120 km novi `elezni~ki linii.
Gustinata na pokrienosta so `elezni~ka mre`a, vo celnata do 2020 god., treba da iznesuva 3,18 km na 100 km2 od teritorijata na Republikata, a taa e na nivo od 1995god 2,7km/100 km2.
Vozdu{nite pati{ta vo Republika Makedonija se integralen del od evropskata mre`a na vozdu{ni koridori so {irina od 10 nauti~ki milji vo koi kontrolirano se odvivaat preletite nad na{ata teritorija.
Primarnata aerodromska mre`a vo Republika Makedonija treba da ja so~inuvaat vkupno 4 aerodromi za javen vozdu{en soobra}aj, i toa vo Skopje, Ohrid, Strumica i Bitola. Aerodromot vo Skopje da se osposobi za priem i otprema na interkontinentalni avioni (so prodol`uvawe na postojnata poletno-sletna pateka, ili so izgradba na nov aerodrom na druga lokacija), aerodromot vo Ohrid da se rekonstruira vo povisoka-II kategorija, a novite aerodromi {to se predviduvaat vo Strumica i Bitola da bidat so dominantna namena za kargo transport na stoki.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 237
Sekundarnata aerodromska mre`a se predlaga da ja so~inuvaat sega{nite 5 rekonstruirani i tehni~ki doopremeni sportski aerodromi i vkupno 15 aerodromi za stopanska avijacija, od koi 7 novi. Pokraj toa treba da se uredat i okolu 20 tereni za dopolnitelen razvoj na vozduhoplovniot sport i turizam vo soglasnost so me|unarodnite propisi za vakov vid na aerodromi.
Vrz osnova na gore izneseneto analizata na ostvaruvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo delot soobra}aj i vrski, vo periodot od juni 2004 do dekemvri 2010 godina bi izgledal vaka:
5.4.1.1. Paten soobra}aj
Vo slednata tabela daden e sintezen prikaz na realiziranata
dol`ina na kategorizirani soobra}ajnici po godini.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 238
Tabela 91. Dol`ina na kategorizirani soobra}ajnici ( km )
Vo odnos na planskite opredelbi definirani so konceptot za Razvoj na patniot soobra}aj utvrden so Prostorniot
plan na Republika Makedonija mo`e da se zaklu~i deka obemot i nivoto na razvoj na patniot soobra}aj vo 2005 i 2006 godina se dvi`el so pozabrzano tempo vo odnos na 2007 godina, odnosno realizacijata e okolu 50% vo odnos na 2005 i 2006 g. Vo 2008 g. ima povtorno realizacija pribli`na na 2005 i 2006 god. Vo 2010 godina realizacijata e 58,94% vo odnos na 2008 godina ili taa e na pribli`no nivo od 2004 godina. Vo 2009 godina ima pove}e izgradeni magistralni i regionalni vo odnos na 2007 i 2008, dodeka pak dol`inata na izgradenite lokalni pati{ta e mnogu pomala vo odnos na 2008 (37%), a i vo odnos na 2007 godina (77%). Vo 2010 ima realizacija na samo 34,906 km lokalni pati{ta {to e rekordno nisko nivo vo odnos na site prethodni godini.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 239
Grafikon 62. Dol`ina na kategoriziorani soobra}ajnici
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 240
5.4.1.2. @elezni~ki soobra}aj
Vo odnos na planskata opredelba za pro{iruvawe i modernizacija na `elezni~kata mre`a, vo periodot od 2004 do 2010 godina ne se ostvareni planskite opredelbi {to mo`e ilustrativno da se vidi na slednite tabeli:
Tabela 93. Dol`ina na `elezni~ka mre`a ( km ) Soobra}ajnici Sostojba
od 1995 g.
Proekcija do 2020 god.
Celosna realizacija po 2020 god.
Realizacija vo 2006 god.
Realizacija vo 2007 god.
Realizacija vo 2008 god.
Realizacija vo 2009 god.
Realizacija vo 2010 god.
`elezni~ka mre`a (km) 700 820 1.100 0 0 0 0 0
Tabela 94. Ostvarena gustina na `elezni~ka mre`a
@elezni~ka mre`a
Sostojba od 1995 g.
Proekcija do 2020 god.
Celosna realizacija po 2020 god
Sostojba 2006 god.
Sostojba 2007 god.
Sostojba 2008 god.
Sostojba 2009 god.
Sostojba 2010 god.
Gustina vkupno km/100 km2
2,7 3,18 4,3 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7
Vkupno `eleznici (km):
700 820 1.100 700 700 700 700 700
Vo analiziraniot period razvojot na `elezni~kata mre`a ostanal na isto nivo od 1995 godina.
5.4.1.3. Vozdu{en soobra}aj
Vozdu{niot soobra}aj nema promeni vo prostorot od 1995 god. osven {to ima promena na sopstveni~kata struktura.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 241
5.4.2. Komunikaciski i dostavni sistemi
Fiksna telefonija
Brojot na telefonski pretplatnici vo fiksnata telefonija e vo opa|awe. Vo brojot na telefonski pretplatnici zemen e vkupniot broj na edine~ni, PSTN, ISDN, linii preku bez`i~ni tehnologii i kablovski mre`i, FTTH, rezidencijalni i delovni korisnici.
Tabela 95. Broj na fiksni telefonski pretplatnici po godini
Vkupniiot broj na telefonski pretplatnici vo 2010 godina e pomal za
120094 vo odnos na 2005 godina ili za 22,5%. Stagnacijata vo fiksnata telefonija e zaradi zgolemuvaweto na upotrebata na mobilnata telefonija i internetot, uslugi koi vo istiot period zabrzano se razvivaat.
Mobilna telefonija
Brojot na korisnicite vo mobilnata telefonija vo poslednite godini rapidno se zgolemi. Vo 2010 godina vo odnos na 2005 godina zgolemen e brojot na pretplatnici za 829097 ili za 70,7%. Za ova golem pridones dade liberalizacijata na pazarot, odnosno voveduvaweto na trettiot operator vo mre`ata, taka da golem del od naselenieto poseduva po dva mobilni aparati i se pretplatnici na dva razli~ni operatori.
Tabela 96. Broj na pretplatnici vo mobilna telefonija po godini
Vo R.Makedonija rabotat tri operatori na pazarot na mobilna
telefonija: T-Mobile Makedonija AD Skopje, One Operator AD Skopje i VIP Opertator AD Skopje.
Internet mre`a
Golem i dinami~en razvoj e zabele`an vo internetot vo R.Makedonija vo poslednive godini. Internetot nao|a sé pogolema primena vo sekojdnevniot `ivot na gra|anite i instituciite.
Vo vkupniot broj opfateni se rezidencijalnite i delovni pretplatnici
na tesnopojasen, tesnopojasen opseg preku mobilna 2G mre`a, {irokopojasen preku mobilna 2G/3G mre`a i {irokopojasen pristap na internet. Vo {irokopojasniot, opfateni se preplatnicite koi uslugata ja dobivaat preku xDSL, javna radiokomunikaciska i CaTV mre`a, opti~ka mre`a, iznajmeni
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 242
linii. Brojot na internet korisnicite vo 2010 godina vo odnos na 2005 godina e zgolemen za 7,85 pati.
Vo poslednive godini, zaradi golemata ponuda od razni korisni~ki paketi ima zgolemen broj na pretplatnici na {irokopojasen internet, koi vo vkupniot broj na internet pretplatnici vo 2010 godina, u~estvuvaat so 35%.
Radioteleviziski i komunikaciski mre`i
Pazarot na mediumite ima svoi specifiki zaradi toa {to mediumskite proizvodi ne se obi~ni proizvodi koi se prodavaat na Pazar, a vo golema mera vlijaat vrz oblikuvaweto na na{ata pretstava za svetot vo koj `iveeme. Na toj na~in, tie imaat mo{ne va`na uloga vo formiraweto i odr`uvaweto na op{testvenite vrednosti, a prestavuvaat i sredstvo za ostvaruvawe na politi~ko i drugi oblici na vlijanie.
Vo radiodifuzniot sektor vo RM mo`at da se razlikuvaat dva relevantni pazari na uslugi (servisi): Pazar na radiski i Pazar na televiziski programski servisi. Platformite za prenos se: terestrijalna, kabelska, satelitska i internet. Geografsko podra~je na opfat {to go obezbeduvaat programskite servisi na TV i radiskiot pazar e na nacionalno, regionalno i lokalno nivo.
Kabelskite mre`i vo 2007 god. uspeale da dostignat do pove}e od polovinata doma}instva vo RM. Vo 52,1% od doma}instvata, glavniot televizor, od koj {to naj~esto se sledi programa, e priklu~en na nekoja kablovska mre`a, 39,5% od doma}instvata se priklu~eni na klasi~na terestrijalna antena, a satelitski priklu~ok imaat 8% od doma}instvata. Kabelskata distribucija e pora{irena vo urbanite oblasti dodeka vo ruralnite oblasti pogolem e brojot na doma}instva koi imaat televizor priklu~en na klasi~na terestruijalna antena.
Kaj priemot na radiosignal, sostojbata e sosema poinakva. 79,6% od doma}instvata koi poseduvaat radiopriemnik, radiosignalot do glavniot radiopriemnik go dobivaat preku klasi~na antena, 2,5% preku satelitska, a 2% preku kablovski priklu~ok.
Spored podatocite od Sovetot za radiodifuzija na RM, vo 2005 godina na pazarot na televiziskoto emitirawe deluvaat vkupno 153 radiodifuzeri, od koi 123 se trgovski radiodifuzni dru{tva (privaten sektor) i 30 subjekti vo javniot sektor. Od niv 29 se lokalni radiodifuzni pretprijatija i MRT, kako javen radiodifuzen servis (so tri TV i tri radioprogramski servisi). Od vkupniot broj radiodifuzni subjekti vo 2005 godina, 9 emitiraat programa na nacionalno nivo, a 144 na lokalno nivo.
Vo 2010 godina, na pazarot na televiziskoto emitirawe registrirani se 77 subjekti, od koi 76 se vo privaten sektor, a eden (MTV) vo javniot sektor. Od niv na nacionalno nivo se 19 TV stanici, na regionalno 10, a 48 subjekti emitiraa televiziska programa na lokalno nivo.
Spored podatocite od Sovetot za radiodifuzija na RM, na pazarot na terestrijalnoto radioemitirawe vo 2005 godina vkupniot broj na subjekti iznesuva{e 98 od koi vo javniot sektor na nacionalno nivo se 30 subjekti, vo koi e i Makedonskoto radio, kako i 29-te lokalni javni radiostanici. Od vkupniot broj na radio stanici, 4 emitiraa programa na nacionalno, a 94 na lokalno nivo.
Vo 2010 godina registrirani se 78 radiostanici, od koi 77 se vo privaten sektor, a eden (MRTV) vo javniot sektor. Od niv na nacionalno nivo se 4
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 243
subjekti, na regionalno 17, a 57 subjekti emitiraa radio programa na lokalno nivo.
Tabela 98. Broj na televiziski i radio stanici po godini
Spored Prostorniot plan na RM vo 2020 se planira pokrienost od 99% na
naselenieto na Republika Makedonija so radio i televiziski programi so nivo i kvalitet na signalite spored me|unarodno propi{anite tehni~ki normi kako i vkupno izgradeni 239 objekti.
Za sledewe na rabotata vo komunikaciskiot sektor, soglasno so standardite za elektronski komunikaciski mre`i na Evropskata unija, vo 2005 godina formirana e Agencijata za elektronski komunikacii koja {to ja sledi sostojbata na pazarot vo R. Makedonija. So svojata rabota Agencijata treba da gi za{titi pravata na korisnicite, da obezbedi pristap i koristewe na javnite komunikaciski mre`i primenuvaj}i gi principite na objektivnost i transparentnost,
Spored podatocite od Agencijata, vkupniot broj na kablovski mre`i za distribucija na radio i televiziski programi do krajnite korisnici e zgolemen od 119510 vo 2008 godina na 238695 korisnici ili za 99,7% vo 2010 godina.
Po{tenska mre`a
Vo 2008 godina soglasno Zakonot za po{tenski uslugi, formirana e Agencija za po{ti na R.Makedonija koja kako nezavisno regulatorno telo vo oblasta na po{tenskite uslugi, opredeluva mehanizmi za sledewe na obezbeduvaweto na univerzalna po{tenska usluga, po~ituvawe na pravilata i za{titni merki, formira ceni i vr{i kontrola. Za liberalizacija na po{tenskiot pazar, jakneweto na konkurencijata Agencijata vo 2010 godina izdade 25 Standardni dozvoli za davateli na po{tenski uslugi.
Najgolem subjekt vo po{tenskiot soobra}aj i ponatamu e AD za po{tenski soobra}aj "Makedonska po{ta"-Skopje.
Na teritorijata na R.Makedonija vo tekot na 2010 godina evidentirani se vkupno 297 po{tenski edinici {to vo odnos na 2005 godina e namaluvwe za 18
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 244
po{tenski edinici. Do 2020 godina, spored Prostorniot plan na RM, se planira vkupniot broj na po{tenski edinici da iznesuva 424.
Tabela 100. Broj na pismonosni pratki i paketi (vo iljadi) po godini
Vo periodot od 2004 do 2010 godina brojot na pismonosnite pratki e zgolemen za 21% dodeka vo istiot period brojot na paketi e zgolemen za 1,5%.
5.5. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot
5.5.1. @ivotnata sredina
Republika Makedonija kako zemja kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija, vo periodot od 2004 do denes bele`i golem napredok vo usoglasuvawe na zakonodavstvoto vo oblasta na za{tita na `ivotnata sredina so preporakite od zemjite ~lenki na EU. Vo periodot od 2004 godina do denes vo oblasta na za{tita na `ivotnata sredina se napraveni mnogu promeni vo zakonskata regulativa vo taa nasoka:
‡ Zakon za `ivotna sredina (Sl.v. na RM, br.53/05, br.81/05, br.24/07, br.159/08, br.83/09, br.48/10, br.124/10 i br.51/11);
‡ Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh (Sl.v. na RM, br.67/04, br.92/07, br.35/10 i br.47/11);
‡ Zakon za upravuvawe so otpadot (Sl.v. na RM, br.09/2011-pre~isten tekst i br.51/11);
‡ Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina (Sl.v. na RM, br.79/07, br.124/10 i br.47/11);
‡ Zakon za vodite (Sl.v. na RM, br.87/08, br.06/09, br.161/09, br.83/10 i br.51/11) i drugi.
Vozduh Vo Republika Makedonija vo periodot od 2004 do 2010 godina se
zabele`uva promenliv trend na opa|awe i poka~uvawe na emisiite na sulfur dioksid, azotni oksidi, jaglerod monoksid i totalni suspendirani ~esti~ki. Ova se dol`i glavno na promenlivoto, nekontinuirano rabotewe na delovnite subjekti, osobeno proizvodstvo, na energija, industriski procesi, metalurgija i dr., koi pretstavuvaa izvori na zagaduvawe na vozduhot, a ne na posebni merki i programi za namaluvawe na emisiite na ovie zagaduva~ki supstancii vo vozduhot.
Vo odnos na emisiite na sulfur dioksid zabele`an e promenliv trend: 2004-2005 god. ima namaluvawe na emisiite na SO2, vo 2006 i 2007 godina poka~uvawe, vo 2008 godina povtorno namaluvawe na emisiite, i povtorno poka~uvawe vo 2009 i 2010 godina. Promenliviot trend na vkupnata emitirana koli~ina na SO2 e rezultat na nekontinuiranoto rabotewe na odredeni proizvodni, industriski, energetski i metalur{ki kapaciteti. So najgolem procent vo emisiite na SO2 u~estvuvaat sogoruva~kite procesi, {to e rezultat
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 245
na sogoruvawe na niskokvaliteten i niskokalori~en lignit, kako i te~nite goriva koi sodr`at sulfur, a se koristat za proizvodstvo na toplotna energija i vo soobra}ajot.
I kaj emisiite na azotni oksidi e zabele`an promenliv trend: namaluvawe na emisiite na NOx od 2004 do 2005 godina, potoa vo 2006 i 2007 godina poka~uvawe, a vo 2008 do 2010 godina povtorno namaluvawe na emisiite. I vo ovoj slu~aj, namaluvaweto i poka~uvaweto na emisiite na azotnite oksidi ne e rezultat na izgotveni planovi i programi za redukcija na emisiite, tuku naj~esto vlijae promenata na kvalitetot na gorivata vo procesite na dobivawe na energija i sogoruvawe vo vozilata. Najgolem procent na emisija na azotni oksidi e od sogoruvawe na niskokvaliteten i niskokalori~en lignit i od sogoruvaweto na gorivata vo vozilata, odnosno transportot.
Kaj emisiite na jaglerod monoksid e zabele`ano zgolemuvawe vo period od 2004-2007 godina. Zgolemuvaweto na emitiranata koli~ina na CO e vo sektorite sogoruva~ki procesi, proizvodni procesi i transport. Ova se dol`i na niskiot kvalitet i nepravilnoto sogoruvawe na gorivata koi se upotrebuvaat vo ovie sektori, kako i starosnata struktura na vozniot park vo dr`avata.
Vo periodot od 2004-2006 god. e zabele`an blag trend na zgolemuvawe na emisiite na suspendirani ~esti~ki, dodeka vo 2007 i 2008 godina ima blago opa|awe na trendot. Zgolemuvaweto na emitiranata koli~ina na TSP e vo sektorot proizvodni procesi. Ova se dol`i na upotrebata na stara tehnologija i niskiot stepen na za{tita na vozduhot, odnosno nedostatok na instrumenti za filtrirawe na izleznite gasovi od poedine~nite ispusti.
Gornite granici - plafoni za 2010 godina se maksimalni vrednosti za koli~inite na dadenite zagaduva~ki supstanci koi ne treba da bidat nadminati zaklu~no so 2010 godina. Od 2010-2020 godina }e se se sproveduva plan za redukcija na ovie koli~ini soglasno proektirani procenti za namaluvawe. Sporedbata na koli~inite od 2007- 2010 godina e prika`ana na slednite grafikoni:
Na sledniot grafikon se prika`ani vkupnite emisii na SO2 za period od 2007-2010 godina sporedbeno so gornata granica - plafon za ovaa zagaduva~ka supstanca za 2010 godina.
Grafikon 63. Vkupni emisii na SO2 za period od 2007-2010 god., so gorna granica - plafon za 2010 godina
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 246
Od prika`anoto mo`e da se zabele`i deka ima nadminuvawe na gornata granica - plafonot za 2010 godina samo vo 2007 godina.
Na sledniot grafikon prika`ani se vkupnite emisii za NOx za period od 2007- 2010 godina sporedbeno so gornata granica-plafonot za ovaa zagaduva~ka supstanca za 2010 godina.
Grafikon 64 . Vkupni emisii na NOx za period od 2007-2010 god., so gorna granica - plafon za 2010 godina
Isto taka, kako vo slu~ajot so sulfur dioksidot mo`e da se zabele`i
nadminuvawe na gornata granica za 2010 godina samo vo 2007 god.
Vkupnite koli~ini na emisii na nemetanskite isparlivi organski soedinenija za periodot 2008 - 2010 godina sporedbeno so gornata granica-plafonot za ovie zagaduva~ki supstanci za 2010 godina se prika`ani na sledniot grafikon:
Grafikon 65. Vkupni emisii na NMVOC za period od 2007-2010 god., so gorna granica - plafon za 2010 godina
Od grafikonot mo`e da se zabele`i deka nema nadminuvawe na gornata
granica-plafonot na ovie zagaduva~ki supstanci vo tekot na trite posledovatelni godini.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 247
Vo odnos na amonijakot vkupnite koli~ini za ovaa zagaduva~ka supstanca za period od 2008 - 2010 godina ne ja nadminuvaat gornata granica - plafonot za 2010 godina.
Grafikon 66. Vkupni emisii na NH3 za period od 2007-2010 god., so gorna granica - plafon za 2010 godina
Zemaj}i gi predvid site ovie podatoci od izvr{enite merewa, mikrofizi~kite i hemiskite procesi na zagaduva~kite supstanci vo vozduhot, socio-ekonomski faktori i analizi, efikasnosta na koristeweto na donesenite zakonskite propisi i efektite vrz lu|eto i `ivotnata sredina, potrebno e, da se donesat i implementiraat merki za redukcija na emisiite i za{tita na kvalitetot na vozduhot, so cel podobruvawe na kvalitetot na ambientniot vozduh i namaluvawe na vlijanieto na zagaduvaweto vrz zdravjeto na lu|eto i `ivotnata sredina.
Vodi Vo izminatiot period vo kontinuitet se vr{i monitoring na kvalitetot
na vodite vo Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero i kvalitetot na vodite na 11 pogolemi vodoteci vo Republikata, i toa: r.Treska, r.Lepenec, r.Vardar, r.P~iwa, r.Bregalnica, Kriva Reka, Ele{ka Reka, Crna Reka, r.Strumica, r.Crni Drim i r.Radika, soglasno RIMSYS (RIver Monitoring SYStem) programata.
Po~nuvaj}i od 2008 godina, vospostaven e monitoring na podzemnite i povr{inskite vodi na pove}e merni mesta vo Skopsko Pole. So sproveduvawe na monitoringot na povr{inskite i podzemnite vodi e zapo~nato vo 2009 godina. Realizacijata e zavr{ena vo 2010 godina.
Po~va Vo Republika Makedonija seu{te ne e vospostavena mre`a za
kontinuirano sledewe na kvalitetot na po~vata. Analizite na kvalitetot na po~vata se vr{at povremeno i na odredeni lokacii, preku merewe na koncentracijata na hemiskite elementi zastapeni vo istata.
Vo 2008 godina se izraboteni Geohemiski atlas na Veles i negovata okolina i Geohemiski atlas na Kavadarci i negovata okolina. Vo 2006 godina e pokrenata inicijativa za sledewe na kvalitetot na po~vata vo Skopskiot Region. Prvata faza e zavr{ena vo 2007 godina, a vtorata vo periodot 2007-2009 godina. Vo 2009 godina se dobieni prvi~nite podatoci za kvalitetot na po~vata
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 248
vo granicite na Skopskiot Region, vo odnos na sodr`inata na te{ki metali vo po~vata. Vo nedostatok od relevantna zakonska regulativa, pri analizite, koncentraciite na hemiskite soedinenija utvrdeni vo primerokot po~va se sporeduvaat so prepora~ani maksimalno dozvoleni koncentracii za soodvetniot element ili soedinenie. Vo 2010 godina e sprovedena tretata faza od geohemiskiot monitoring na po~vite vo Skopsko Pole, za arsen i kadmium.
Realnata sostojba poka`uva deka se pove}e se naglasuva potrebata od donesuvawe na soodvetna zakonska regulativa koja }e ja tretira po~vata kako poseben medium na `ivotnata sredina.
Bu~ava Soglasno Godi{nite izve{tai od obraboteni podatoci za kvalitetot na
`ivotnata sredina - Bu~ava na Makedonskiot informativen centar pri M@SPP, dobieni se slednite rezultati od izvr{enite merewa na nivoto na bu~ava za periodot od 2004 do 2010 godina:
Vo 2004 i 2005 godina vo gradot Skopje vr{eni se merewa na nivoto na bu~ava vo 14 merni mesta so razli~ni maksimalno dozvoleni nivoa - MDN (65 dB (A), 55 dB (A) i 45 dB (A)).
Slika 5. Dispozicija na merni mesta, periodot od 2004 - 2005 god. - Skopje
Na site merni mesta za razgleduvaniot vremenski period, izmerenoto nivo na bu~ava zna~itelno go nadminuva MDN. Merenata bu~ava e predizvikana od soobra}ajot vo gradot i najgolem broj od mernite mesta se frekventni soobra}ajnici. Od izmerenite vrednosti na nivoto na bu~ava mo`e da se zaklu~i deka vo gradot Skopje ima zgolemeno nivo na bu~ava vo `ivotnata sredina. Vo periodot po 2005 godina vo gradot Skopje ne e izvr{en monitoring na bu~avata.
Vo Gradskiot zavod za zdravstvena za{tita Bitola vr{eni se kontinuirani merewa na nivoto na komunalnata bu~ava, vo april i oktomvri 2004, 2005, 2007, 2009 i 2010 godina. Vo 2004 godina, izvr{en e monitoring na bu~avata vo 4 merni mesta: Spomen dom na kulturata, Dom na narodno zdravje, O.U.Todor Angelevski i Nova Bitola. Od niv samo vo mernoto mesto Dom na narodno zdravje i vo dvata meseci e izmereno nivo na bu~ava nad MDN.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 249
Soglasno baraweto na EU Direktivite, vo sorabotka pome|u Gradskiot zavod za zdravsvena za{tita Bitola i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, zgolemen e brojot na mernite stanici, ~ija{to dispozicija e predstavena na slednata slika:
Slika 6. Dispozicija na merni mesta, periodot od 2005 do 2009 god. - Bitola
Vo 2005 godina, izmerenoto nivo na bu~ava na ~etiri merni mesta e so vrednosti nad MDN, dodeka na drugite ~etiri merni mesta nivoto na bu~ava e malku pod MDN ili e ednakvo so MDN. Vo 2007 godina na pet merni mesta nivoto na komunalnata bu~ava e nad MDN za toa merno mesto. Na drugite tri merni mesta nivoto na bu~ava e pod MDN.
Vo 2010 godina, soglasno Pravilnikot za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta vovedeni se dve novi merni mesta, merno mesto (5) ul."Boris Kidri~" - ul. "Nikola Tesla" locirano vo stanbeno-delovna zona i merno mesto (6) ul. "Partizanska" - ul."Pitu Guli" stanbena zona vo centarot na gradot, a isfrleno e edno merno mesto vo industriska zona, (5) Blizina na krstosnica ul. "Nova~ki pat" - ul. "Industriska".
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 250
Slika 7. Dispozicija na merni mesta vo 2010 godina - Bitola
Intenzitetot na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovnite indikatori Ld i Lv, ja nadminuva GV na tri merni mesta vo Bitola vo 2010 godina. Intenzitet na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovniot indikator Ln, za 2010 godina na 3 merni mesta e pod GV, zna~itelno poka~uvawe ima na 2 merni mesta, i malo poka~uvawe vo odnos na GV na site ostanati merni mesta.
Oddelenieto po higiena i zdravstvena ekologija pri JZU Centar za javno zdravje - Ki~evo, vr{i merewa na nivoto na komunalna bu~ava vo mesec april i oktomvri vo 2010 godina na 7 merni mesta vo gradot.
Slika 8. Dispozicija na merni mesta vo 2010 godina - Ki~evo
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 251
Intenzitetot na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovnite indikatori Ld i Lv, 2010 godina na site merni mesta, ja nadminuva GV za toa merno mesto za dvata indikatora, osven za edno merno mesto, kade taa vrednost e pod GV za dvata indikatora. Intenzitet na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovniot indikator Ln, za site merni mesta e nad GV vo 2010 godina.
Na inicijativa na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, vo septemvri 2007 godina, izvr{eni se merewa na nivoata na bu~ava od strana na Gradskiot zavod za zdravstvena za{tita Kumanovo, na 10 merni mesta. Od izvr{enite merewa dobieni se slednite rezultati: na devet merni mesta nivoto na komunalnata bu~ava e nad MDN za toa merno mesto, a na edno merno mesto e vo visina na MDN na bu~ava.
Slika 9. Dispozicija na merni mesta vo Kumanovo
Vo tek na 2007, 2009 i 2010 godina na 10 merni mesta vo Kumanovo meren e intenzitetot na bu~ava koj{to e prika`an preku dopolnitelniot indikator za bu~ava, ekvivalentno nivo na bu~ava Lek (dB).
Intenzitetot na bu~ava vo `ivotnata sredina vo 2007, 2009 i 2010 godina vo Kumanovo e nad GV za site merni mesta. Najgolem intenzitet na bu~ava bil izmeren vo tekot na 2009 godina.
Od prethodno navedenite podatoci mo`e da zaklu~ime deka monitoring na bu~avata ne se vr{i sistematizirano i kontinuirano, poradi {to nemo`e da se izvr{i procenka na negativnoto vlijanie na komunalnata bu~ava. Otpad
Soglasno planskite opredelbi vo Prostorniot Plan na Republika Makedonija, predvideni za realizacija do 2010 godina, i soglasno dostapnite podatoci dobieni od informativnite listovi dostaveni do edinicite na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 252
lokalnata samouprava na op{tinite vo Republikata, me|u drugite aktivnosti se izdvojuvaat slednite aktivnosti i promeni vo prostorot nastanati vo periodot 2004-2010 godina:
‡ rekultivacija na deponijata Vardari{te; ‡ ograduvawe na postojnata deponija vo Op{tina Vinica locirana na
3,5km od gradot, so betonski stolbovi i pocinkovano pletivo do visna od 1,90m i dol`ina od 600m;
‡ izgradba i pu{tawe vo upotreba na sanitarnata deponija vo Rusino - Gostivar;
‡ izgradba na nova deponija za odlagawe na neopasen otpad na lokalitet "Crkvinska reka" vo Op{tina Del~evo;
‡ izgradba na vremena deponija za komunalen i grade`en otpad na lokacija glini{te Rakovec - severoisto~no od selo ^a{ka;
‡ ~istewe na selski deponii vo okolnite naseleni mesta vo Mavrovo i Rostu{e i ureduvawe so nasip na zemja i otpaden materijal vo sloevi na lokacijata na koja be{e postavena deponijata vo mesnosta Tre{tena skala vo Op{tina [tip;
‡ sanirawe na divi deponii vo Op{tina Bitola i rekultivacija na prostori vo blizina na rekata Dragor;
‡ sanacija na diva deponija na lokacija blizu `elezni~kata stanica vo Tetovo,
‡ ~istewe na divi deponii na nekolku lokacii vo Op{tina ^a{ka; ‡ sanacija na degradiran prostor vo blizina na Sv.Nedela; ‡ Zatvorawe na vremenoto odlagali{te vo Kadino, kaj m.v. ^urdevica, so
redovno odr`uvawe, odnosno konstantno pokrivawe na povr{ina od 3,8 ha so sloj od 20 sm zemja.
Vo 2009 godina 15 op{tini prijavile prisustvo na 99 divi deponii vo svojata op{tina, koi zafa}aat povr{ina od 32,5 hektari, dodeka vo 2010 godina 3 op{tini prijavile prisustvo na 27 divi deponii so povr{ina od 39,3 hektari. Priroda i biolo{ka raznovidnost
Republika Makedonija od svoeto osamostojuvawe se stremi da izgradi stabilna politi~ka i ekonomska zaednica, so praven sistem koj }e ovozmo`i brza integracija vo Evropskata Unija i vo po{irokata me|unarodna zaednica. Kon osnovnata strate{ka cel na dr`avata se pridru`uvaat i posebnite sektorski celi, a edna od niv e vospostavuvaweto kvalitetna za{tita na `ivotnata sredina vo celina i obezbeduvawe osnova za podobruvawe na kvalitetot na `iveewe. Vo ramkite na ovaa cel, vklu~ena e i za{titata na biolo{kata raznovidnost i nejzinoto odr`livo koristewe, a vo procesot na nejzinata realizacija Republika Makedonija ratifikuva{e pove}e konvencii:
‡ Konvencija za biolo{ka raznovidnost (Rio), 1997. Konvencijata e ratifikuvana so Zakon za ratifikacija (Slu`ben vesnik na RM, broj 54/1997). Konvencijata stapi na sila vo 1998 godina.
‡ Konvencija za za{tita na vodnite `iveali{ta so me|unarodno zna~ewe za za{tita na vodnite ptici (Ramsar), 1977. Konvencijata e ratifikuvana so uredba za ratifikacija (Sl.list na SFRJ, broj 9/1977).
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 253
‡ Konvencija za za{tita na migratorni vidovi divi `ivotni (Bon), 1999. Konvencijata e ratifikuvana so Zakon za ratifikacija (Sl. Vesnik na RM, broj 38/1999). Konvencijata stapi na sila vo noemvri 1999 godina.
‡ Konvencija za za{tita na diviot rastitelen i `ivotinski svet i prirodnite `iveali{ta vo Evropa (Bern), 1997. Konvencijata e ratifikuvana so Zakon za ratifikacija (Sl. Vesnik na RM, broj 49/1997). Konvencijata stapi na sila vo april, 1999 godina.
Ovie konvencii, zaedno so me|unarodnite dogovori prevzemeni po pat na sukcesija od porane{nata SFR Jugoslavija, se del od nacionalnoto zakonodavstvo i pretstavuvaat pravna osnova za za{tita na biolo{kata raznovidnost.
Izrabotkata na Strategija na dr`avata za za{tita na biolo{kata raznovidnost bila nametnata kako obvrska kon Konvencijata od edna strana, no i kako potreba za trasirawe na pravcite i identifikacija na prioritetite vo taa oblast, od druga strana. Aktivnosta zapo~nata vo 1998 godina rezultirala so izrabotka na Studija za sostojbata so biolo{kata raznovidnost vo Republika Makedonija (2003 godina) i Strategija i akcionen plan za za{tita na biolo{kata raznovidnost na Republika Makedonija (2004 godina).
Globalnite klimatski promeni imaat silno vlijanie na komponentite na `ivotnata sredina. Biolo{kata raznovidnost kako najdinami~en segment na `ivotnata sredina e postojano izlo`ena na vlijanijata na klimatskite promeni i reagira soodvetno na sopstvenite adaptaciski kapaciteti. Pravecot na prilagodbite, migraciite i sukcesiite na razli~ni komponenti na biolo{kata raznovidnost na odredeno podra~je ili po{irok region zavisat od mnogu faktori. Me|u najzna~jani se raznorodnosta, diferencijacijata, zoniraweto, bogatstvoto i kompleksnosta ili sli~ni parametri na oddelnite komponenti na biolo{kata raznovidnost.
Za da se postigne celta 8 od Kievskata rezolucija za biodiverzitet, vo januari 2005 godina zapo~na proektot SEBI2010 (Streamlining European 2010 Biodiversity indicators) koj se temeli na tekovnite aktivnosti za razvoj na koherentna evropska monitoring programa, vklu~uvaj}i gi i osnovnata grupa na indikatori za biodiverzitet. Idejata za negovo razvivawe be{e da se vospostavi konzistentnost, na globalnite, regionalnite, EU i nacionalnite indikatori.
Vo avgust 2008 godina, Vladata na Republika Makedonija gi usvoi Nacionalnite indikatori za `ivotna sredina vo koi se vklu~eni tri indikatori za za{tita na prirodata i biolo{kata raznovidnost i toa: indikatori za za{titeni podra~ja, raznovidnost na vidovi i za zagrozeni i za{titeni vidovi.
Diverzitetot na florata i faunata vo R.Makedonija se u{te ne e celosno prou~en. Sepak, spored raspolo`livite podatoci od "Statistika na `ivotnata sredina, 2009" (podatoci za biolo{kata raznovidnost koi vsu{nost poteknuvaat od 2006 godina), i podatocite od "Godi{niot izve{taj od obraboteni podatoci za kvalitetot na `ivotnata sredina, 2010", analizata na sostojbata so biolo{kata raznovidnost vo Republika Makedonija e slednata:
Florata na Republika Makedonija e mo{ne bogata i raznovidna i spored podatocite od 2006 godina pretstavena e so 3700 vidovi, dodeka vo 2010 godina dostignuva vrednost od 4.028 vidovi, od koi 2.169 algi, 354 vidovi li{ai i 3.674 vidovi rastenija. Recentnata flora na vi{ite rastenija pretstavuva mozaik od
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 254
najrazli~ni florni elemanti (tercierni relikti, mediteranski, gr~ko-maloaziski, ilirski, kavkaski, srednoevropski, skardopindski, evroaziski, arkto-alpski, kosmopoliti) od koi 228 vidovi se endemiti (balkanski, ju`nobalkanski, makedonski). Najgolem broj endemi~ni rastitelni vidovi 114 se registrirani kaj skrienosemenite rastenija.
Tabela 101 . Broj na endemi~ni, zagrozeni i vkupen broj na divi rastitelni vidovi
Spored prethodnata tabela mo`e da se zabele`i razlika vo brojot na divi rastitelni vidovi i toa vo vkupniot broj za: movovite, papratite i golosemenite rastenija, a za skrienosemenite rastenija ima zgolemuvawe na brojot na zagrozeni vidovi. Gabite pretstavuvaat mnogu heterogena grupa na organizmi, pri {to dosega{nite istra`uvawa, glavno se naso~eni kon tipovite Ascomycota i Basidiomycota, dodeka ostanatite se slabo prou~eni. Vkupniot broj na prou~eni-registrirani samonikni gabi na teritorijata na Republika Makedonija iznesuva 1.245 vidovi. Sostojbata so brojnosta na vidovi gabi vo 2006 i 2010 godina ostanuva ista, i toa: najgolem del pripa|aat na tipovite Myxomicota (10), Oomycota (20), Zygomicota (35), Ascomycota (130) i Basidiomycota (1.050).
Grupata na bez’rbetni `ivotni, vo 2010 godina e pretstavena so 9.818 vidovi od koi 635 se endemiti. No seu{te ne se zavr{eni detalnite analizi na zagrozenost na vidovite po taksonomski grupi, pa zatoa preliminarno se naveduvaat samo 25 bez’rbetni `ivotinski vidovi.
Grupata na ’rbetni divi `ivotni, vo 2010 godina e pretstavena so 535 vidovi, {to e za 44 vida pove}e od 2006 godina. Isto taka zgolemen e i brojot na endemi~ni vidovi od 24 na 31, kako i na brojot na zagrozeni vidovi od 113 na 140 vida.
Tabela 102 . Broj na endemi~ni, zagrozeni i vkupen broj na vidovi `ivotni
Nacionalna crvena lista na zagrozeni vidovi fauna e vo postapka na izgotvuvawe.
Vo vidoviot diverzitet posebno zna~ewe imaat identifikuvanite "Emerald" vidovi. Vkupniot broj na identifikuvani "Emerald" vidovi (vo soglasnost so Rezolucija broj 6 od Bernskata konvencija) na teritorijata na Republika Makedonija, iznesuva 165 vidovi, od koi: 6 vidovi `ivotni - bez'rbetnici, 12 vidovi ribi, 3 vida vodozemci, 7 vidovi vle~ugi, 115 vidovi ptici, 17 vidovi cica~i i 5 vida rastenija. Nema promeni na vkupniot broj na identifikuvani "Emerald" vidovi na teritorijata na Republika Makedonija, vo 2010 godina, vo odnos na istite od 2006 godina.
Tabela 104 . Broj na "Emerald" vidovi (2006 i 2010 godina)
Nezavisno od brojnite istra`uvawa, za najgolemiot broj endemi~ni vidovi, ne postojat dovolno informacii za recentniot status na nivnite populacii i direktnite zakani koi go zagrozuvaat nivniot opstanok.
5.5.2. Prirodno nasledstvo
Za{titata na prirodata podrazbira gri`a i odr`uvawe na odredeni, izbrani povr{ini ili objekti na `ivata ili ne`ivata priroda, koi poradi nivnite specifi~ni prirodni vrednosti posebno stru~no gi vrednuvame i prostorno gi ograni~uvame.
Najefikasen instrument na sistemot preku koj e mo`no ureduvawe i za{tita na prirodata, pretstavuva prostornoto planirawe. Prostornoto planirawe treba da ovozmo`i dolgoro~en i odr`liv socio-ekonomski razvoj, preku funkcionalna primena na raspolo`iviot prostor, odr`livo koristewe na prirodnite resursi, za{tita na `ivotnata sredina i istovremeno sledewe na trendovite {to gi nametnuva sovremeniot na~in na `ivot.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 256
Soglasno Prostorniot plan na Republika Makedonija, spored stepenot na dosega{nata istra`enost i stru~no-nau~nite soznanija, vo Republika Makedonija se registrirani 265 lokaliteti koi spored svoite karakteristiki i prirodni vrednosti se staveni ili }e bidat staveni pod soodveten re`im na za{tita.
Potrebno e da se naglasi deka povr{ina na odredeni za{titeni objekti i lokaliteti se razlikuva od povr{inata predvidena so Prostorniot plan na R.Makedonija. Poradi toa vkupnata povr{ina na za{titeno prirodno nasledstvo do 2020 godina }e bide razli~na vo odnos na povr{inata predvidena so PP na RM (298.566 ha).
Sistemot na za{titeni podra~ja se vospostavuva zaradi za{tita na biolo{kata raznovidnost vo ramkite na prirodnite `iveali{ta, procesite koi se slu~uvaat vo prirodata, kako i abioti~ite karakteristiki i predelskata raznovidnost. So proglasuvaweto na podra~jeto za za{titeno se steknuva so status na prirodno nasledstvo. Sistemot na za{titeni podra~ja, pretstavuva del od ekolo{kata mre`a. Prirodnite uslovi vo Republika Makedonija ovozmo`uvaat taa da se vbroi vo retkite zemji vo Evropa so bogato prirodno nasledstvo.
Kategoriite na za{titeni podra~ja spored Zakonot za za{tita na priro-data se celosno usoglaseni so sistemot na za{titeni podra~ja na Me|unarodnata unija za za{tita na prirodata (IUCN, 1994) so mali razliki vo odnos na imiwata na podra~jata. Na slednata Tabela se prika`ani i kategoriite na za{tita spored Zakonot za za{tita na prirodni retkosti (von sila) koi se primeneti i vo Studijata za za{tita na prirodnoto nasledstvo izrabotena za potrebite na Prostorniot Plan na Republika Makedonija.
Tabela 105 . Soodvetnost na kategoriite na za{titeni podra~ja vo RM so istite od IUCN (1994)
Kategorizacija soglasno Zakonot za za{tita na prirodata
Soodvetno na kategoriite od IUCN
(1994)
Stara kategorizacija (Zakon za za{tita na prirodni
retkosti-von sila)
Ia. Strog priroden rezervat (SPR) – definicijata korespondira na istata od kategorija Ia od IUCN Ib. Podra~je na divinata (PD) - definicijata korespondira na istata od kategorija Ib od IUCN.
II. Nacionalen park (NP) - vo celosna soglasnost so kategorijata II od IUCN. II. Nacionalen park Nacionalen park (NP)
III. Spomenik na prirodata (SP) – vo celosna soglasnost so kategorijata III od IUCN.
III. Spomenik na prirodata
Spomenik na prirodata (SP) G
lave
n pr
irod
en r
ezer
vat
IV. Park na prirodata (PP) – definicijata za park na prirodata spored Zakonot za za{tita na Prirodata korespondira na istata od kategorija IV od IUCN samo vo delot koj se odnesuva na vidovi i zaednici. No, parkot na prirodata mo`e da vklu~uva i drugi fizi~ki karakteristiki, koi soodvetstvuvaat mnogu pove}e na kategorija III od IUCN.
IV. Podra~ja za upravuvawe na stani{ta/vidovi III. Spomenik na prirodata
Poseben priroden rezervat (PPR) - ovaa kategorija ne e sosema odredena. Ne e kompletno jasno dali korespondira so dadenata kategorija IV, ili e oddelna.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 257
Kategorizacija soglasno Zakonot za za{tita na prirodata
Soodvetno na kategoriite od IUCN
(1994)
Stara kategorizacija (Zakon za za{tita na prirodni
retkosti-von sila)
V. Za{titen predel (ZP) - vo celosna soglasnost so kategorijata V od IUCN.
V. Za{titen predel / Morski predel
Predel so posebni prirodni karakteristiki (PPPK) Karakteristi~en predel (KP)
Gla
ven
prir
oden
re
zerv
at
VI. Pove}enamensko podra~je (PNP) – spored Zakonot za za{tita na prirodata, ovaa kategorija e ista kako kategorijata VI od IUCN, no vo nekoi slu~ai mo`e da vklu~uva zna~ajni oblasti modificirani od ~ovekot.
VI. Za{titeno podra~je za upravuvawe so resursite
Oddelni rastitelni i `ivotinski vidovi nadvor od prirodnite rezervati (OR@V) - ova mo`e da se odnesuva samo na individualni stari drva ili zaedno so povr{inata okolku niv.
Zakonot za za{tita na prirodata i ratifikuvanata Konvencija za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo (UNESKO) predviduvaat proglasuvawe za{titeni podra~ja spored drugi sistemi na za{tita.
Vo periodot od 2004 do 2009 godina evidentirani se slednite promeni i prevzemeni se slednite aktivnosti od oblasta za{tita na prirodnoto nasledstvo:
So ogled na kratkiot vremenski period od donesuvawe na noviot zakon za Za{tita na prirodata od 04 oktomvri 2004 godina, vo 2005 godina se napraveni zadovolitelni aktivnosti i podgotovki za ponatamo{no revalorizirawe i novo evidentirawe na celoto prirodno nasledstvo vo Republika Makedonija. Prevzemeni se brojni aktivnosti od oblasta na podigawe na javnata svest za za{tita na prirodnoto bogatstvo, osobeno vo oblasta na obrazovanieto.
Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe soglasno ~len 187 od Zakonot za za{tita na prirodata (Slu`ben vesnik na RM br.67/2004 i 14/2006) vo 2006 godina ja otpo~na postapkata za revalorizacija na za{titenite podra~ja, za{titeni pred denot na otpo~nuvaweto na primenata na Zakonot i po~na so izgotvuvawe na novi akti za proglasuvawe. Sprovedena e postapka za proglasuvawe i doneseni se: Zakon za proglasuvawe na lokalitetot "Smolarski Vodopad" za spomenik na prirodata i Zakon za proglasuvawe na lokalitetot "Markovi Kuli" za spomenik na prirodata.
Vo tek na 2007 godina izvr{ena e revalorizacija na prirodnite vrednosti na Nacionalniot park Pelister i sprovedena e postapka za povtorno proglasuvawe na del od planinata Pelister za za{titeno podra~je, vo kategorijata Nacionalen park. Vo odnos na zakonskata regulativa vo dekemvri 2007 godina donesen e Zakonot za proglasuvawe na del od planinata Pelister za Nacionalen park, so koj se utvrdeni novi granici na Nacionalniot park Pelister, taka {to povr{inata na parkot iznesuva 17.150 ha.
Vo tek na 2008 godina Sobranieto na Republika Makedonija go donese Zakonot za proglasuvawe na lokalitetot Kuklica za spomenik na prirodata (Sl.v. na RM, br.103/08) kako novo za{titeno podra~je so koe se pro{iruva nacionalnata mre`a na za{titeni podra~ja.
Isto taka vo 2008 godina Vladata na Republika Makedonija gi usvoi Nacionalnite indikatori za `ivotna sredina vo koi se vklu~eni tri indikatori za za{tita na prirodata i biolo{kata raznovidnost i toa:
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 258
indikatori za za{titeni podra~ja, raznovidnost na vidovi i za zagrozeni i za{titeni vidovi.
Vo 2009 godina donesen e Zakonot za proglasuvawe na lokalitetot Al{ar za spomenik na prirodata (Sl.vesnik na RM, br.83/2009).
Vo 2010 godina donesni se: Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za za{tita na prirodata (Sl.vesnik na RM, br.35/2010), Zakonot za proglasuvawe na lokalitetot Lokvi-Golemo Kowari za spomenik na prirodata (Sl.vesnik na RM, br.124/2010), Zakonot za proglasuvawe na lokalitetot Plo~e-Litotelmi za strog priroden rezervat (Sl.vesnik na RM, br.145/2010), Zakonot za proglasuvawe na del od planinata Gali~ica za za{titeno podra~je vo kategorijata Nacionalen park (Sl.vesnik na RM, br.171/2010), Zakonot za upravuvawe so svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo vo Ohridskiot region (Sl.vesnik na RM, br.75/2010).
Spored podatocite dadeni vo "Godi{niot izve{taj od obraboteni podatoci za kvalitetot na `ivotnata sredina, 2010", brojot na za{titeni podra~ja e so zgolemen trend vo poslednava decenija so {to e zgolemen procentot od 7,4% vo 1991 godina, 8,7% vo 2008 godina, i 9% vo 2010 godina. Najgolem del od procentot na za{titeni podra~ja, na teritorijata na R.Makedonija vo 2010 godina pripa|a na nacionalnite parkovi so okolu 4,50 %. Potoa se spomenicite na priroda so okolu 2,74 % i pove}enamenskoto podra~je Jasen okolu 1,05 % od nacionalnata teritorija. Relativno mala povr{ina, okolu 0,45% zafa}aat strogite prirodni rezervati, potoa 0,21% zafa}a kategorijata za{titen predel, i najmal del od okolu 0,06 % zafa}a kategorijata park na prirodata.
5.5.3. Za{tita na kulturnoto nasledstvo
So donesuvawe na Zakonot za kultura, noviot Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo (2004 god.), podzakonskite akti, zakoni za ratifikacija na me|unarodni konvencii preku koi makedonskiot praven sistem }e bide usoglasen so evropskiot, vospostaveni se novi pravila na odnesuvawe vo oblasta na za{titata kulturnoto nasledstvo.
Fakt e deka vo tekot na 2005 god. nema promeni vo prostorot od aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo, no se slu~uvaat zna~ajni promeni vo percepcijata na kulturnoto nasledstvo.
So formirawe na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo po~na procesot na konsolidacija vo site aspekti od za{titata.
Soglasno ~l. 175 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, vo narednite tri godini }e se izvr{i revalorizacija na celokupnoto nedvi`no kulturno nasledstvo na teritorijata na Republika Makedonija.
Pri sledeweto na promenite vo prostorot od aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo za 2006 god., se konstatira deka promenite vo najgolem del se odnesuvaat na revalorizacija na nedvi`noto kulturno nasledstvo, izrabotka na elaborati za valorizacija na nedvi`ni kulturni dobra ~ija procedura e vo tek, izrabotka na Za{titno-konzervatorski osnovi, koi pretstavuvaat dokumentaciona osnova za tretmanot na kulturnoto nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi. Ovie promeni se del od ve}e zapo~natiot proces za vospostavuvawe su{tinski afirmativen odnos kon kulturnoto nasledstvo.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 259
Zapo~natiot proces na revalorizacija na celokupnoto nedvi`no kulturno nasledstvo prodol`uva vo kontinuitet vo tekot na 2007 godina, kako i izrabotkata na elaborati za valorizacija na nedvi`ni kulturni dobra, za{titno-konzervatorski osnovi, koi pretstavuvaat dokumentaciona osnova za tretmanot na kulturnoto nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi. Sovremen pozitiven trend vo domenot na za{titata na kulturnoto nasledstvo se po~etocite za vospostavuvawe na Informativen sistem za kulturno nasledstvo.
Vo tekot na 2008 godina prodol`uva kontinuirano pozitivniot trend na promeni od prethodnite godini koi vo najgolem del se odnesuvaat na revalorizacija na nedvi`noto kulturno nasledstvo, izrabotka na elaborati za valorizacija na nedvi`ni kulturni dobra i izrabotka na za{titno-konzervatorski osnovi preku koi se vklu~uva za{titata na kulturnoto nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi, {to e vo korelacija so strategijata i celite zacrtani vo Prostorniot plan na R. Makedonija.
Procesot na vospostavuvawe Informativen sistem za kulturno nasledstvo prodol`uva so cel da ovozmo`i dostapnost na brzi i to~ni informacii, baza na relevantni podatoci za kulturnoto nasledstvo i negovata za{tita, {to pretstavuva golem ~ekor za efikasno povrzuvawe so specijalizirani i op{ti sistemi, mre`i na nacionalno i me|unarodno nivo.
Vo period na 2009 god. procesot na za{tita na kulturnoto nasledstvo se odviva i ponatamu preku valorizacija, kategorizacija, revalorizacija i odreduvawe re`im na za{tita, a neza{titeni nedvi`ni kulturni dobra so valorizacija i opredeluvawe iden status na za{tita. Vo tekot na godinata izraboteni se Elaborati za revalorizacija i valorizacija i istite se vo procedura za usvojuvawe. Za pogolem broj prostorni i urbanisti~ki planovi izraboteni se Za{titno-konzervatorski osnovi.
Realizirani se zacrtanite aktivnosti so "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija", soglasno nadle`nostite na relevantnite institucii i dr`avnite organi.
Pri sledeweto na promenite vo prostorot od aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo za 2010 god., se voo~uvaa intenzivirawe na procesot na revalorizacija soglasno zakonot, koja ima za cel stru~no i nau~no preocenuvawe na vrednostite i svojstvata na kulturnoto nasledstvo, vo funkcija na potvrduvawe, pro{iruvawe, zasiluvawe ili namaluvawe na dejstvoto na za{tita, vklu~uvaj}i i nejzino izzemawe ili prestanuvawe (prestanok na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo -33 ku}i i proglasuvawe na zna~ajno kulturno nasledstvo-19 ku}i, kako i proglasuvawe na kulturno nasledstvo vo opasnost. Vo kontinuit prodol`uva i procesot na valorizacija na neza{titeni nedvi`ni kulturni dobra, odnosno utvrduvawe na idniot status na za{tita. Doneseni se Re{enija za stavawe pod privremena za{tita za 3 arhelo{ki lokaliteti. Izraboteni se Za{titno-konzervatorski osnovi za pogolem broj urbanisti~ki planovi, kako i zna~ajni planski i programski dokumenti. Soglasno nadle`nostite na relevantnite institucii i dr`avnite organi, realizirani se zacrtanite aktivnosti so "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija".
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 260
5.5.4. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori
Razvojot na turizmot vo izminatite {est godini na prostorot na Dr`avata vo koj {to se utvrdeni turisti~ki podra~ja so me|unarodno, nacionalno, regionalno, lokalno i tranzitno zna~ewe ne gi ostvari opredelbite definirani so Prostorniot plan na R. Makedonija za intenzivirawe na razvojot i aktivirawe na novi prostori so turisti~ko zna~ewe.
Potrebni se dopolnitelni aktivnosti i investicii za dinamizirawe na ovaa isklu~itelno zna~ajna oblast za zgolemuvawe na atraktivnosta na prostorot i ambientot za pretpriema~ite i sozdavawe perspektiva za razvoj na turizmot vo lokalnata i nacionalna ekonomija.
Grafikon 67. Dinamika i struktura na turisti~ka posetenost
Mo`e da se zaklu~i deka vkupniot broj turisti vo izminatite {est
godini bele`i oscilacii. Vo 2008 i 2009 godina brojot na turisti bele`i trend na zgolemuvawe i namaluvawe so godi{ni stapki od zgolemeni 13,3% za 2008 i namaleni 2,56% za 2009, dodeka vo 2010 godi{nata stapka iznesuva 2,6% namalenost na brojot vo odnos na 2009. Spored raspolo`ivite podatoci, brojot na stranskite turisti bele`i trend na zgolemuvawe od 202 iljadi vo 2006 godina na 254 iljadi vo 2008 godina, za vo 2009 brojot da dostigne 259 iljadi turisti, dodeka vo 2010 brojot da iznesuva 261 iljada stranski turisti. Doma{nite turisti variraat od 297 iljadi vo 2006, do 306 iljadi vo 2007, 350 iljadi vo 2008 godina, dodeka vo 2009 vkupniot broj na doma{ni turisti bele`i pad na 328 iljadi turisti, a vo 2010 vkupniot broj bele`i dopolnitelen pad na 324 iljadi turisti.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 261
Vo odnos na planskite opredelbi definirani so konceptot za Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija mo`e da se zaklu~i deka obemot i nivoto na turisti~ata ponuda zaostanuva zad realnite receptivni mo`nosti i potencijali vo prostorot.
Namesto brziot porast predviden so Prostorniot plan vo koj bea planirani do krajot na 2020 godina okolu 110000 legla, vo 2009 godina vo site vidovi smestuva~ki kapaciteti evidentirani se vkupno 69561 legla, {to pretstavuva 63,2% od vkupno planiranite do krajot na planskiot period. Vo odnos na 2008 godina brojot na legla e zgolemen za 0,67% ili 464 legla pove}e. Vo 2010 se evidentirani vkupno 69102 legla koi pretstavuvaat 62,8% od vkuno planiranite do krajot na planskiot period. Vo odnos na 2009 godina brojot na legla e namalen za 0,65% ili 459 legla pomalku.
Istotaka se zabele`uva otstapuvawe i na brojot na realiziranite no}evawa vo odnos na planskite proekcii. Imeno so Prostorniot plan e predvideno do krajot na 2020 godina no}evawata da dostignat brojka od okolu 7,5 milioni od koi 70% se predvideni za doma{nite turisti, a ostatokot od 30% no}evawa za stranskite turisti. Spored statisti~kite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika, do krajot na 2010 godina se realizirani vkupno 2.020 217 turisti~ki no}evawa {to pretstavuva samo 26.9% od planskite predviduvawa do 2020 godina.
Za naredniot period neophodni se intenzivni aktivnosti za vospostavuvawe proaktivna politika na Dr`avata vo site segmenti koi imaat vlijanie vrz porast i unapreduvawe na turisti~kata ponuda i zgolemuvaweto na vkupnite efekti od ovaa stopanska dejnost vrz vkupnata ekonomija na R. Makedonija. Turisti~kata valorizacija e vtemelena na soznanieto za prirodniot ambient, sozdadenite vrednosti i nivnite atraktivni faktori koi }e obezbedat za turisti~kiot proizvod najdobri efekti. Komparativni prednosti na ambientalnite, kulturnite, prirodnite, soobra}ajnite i drugi podra~ja se preduslov za dinamizirawe na ovaa perspektivna stopanska dejnost vo makedonskata ekonomija.
5.6. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi
5.6.1. Za{tita od voeni zagrozuvawa
Politikata na za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa, izrazena preku prostornoto i urbanisti~koto planirawe e naso~ena vo dva osnovni segmenta:
– planirawe i ureduvawe na prostori pogodni za evakuacija na naselenieto i materijalnite dobra i
– planirawe i izgradba na zasolni{ta. Procenkata na stepenot na zagrozenosta na oddelnite lokalni urbani
strukturi, zasnovana vrz op{tata ocenka i zonite na zagrozenosta na Republikata i spored konstatiranite potrebi, kako i opredeluvawe na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 262
natamo{na politika (i konkretni lokacii) za izgradba na novi zasolni{ta ja izgotvuva i ja sproveduva Direkcijata za za{tita i spasuvawe.
5.6.1.1. Osnov za izgradba na zasolni{ta
So odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe e propi{ana obvrskata, prostornite i urbanisti~kite planovi da sodr`at planski merki za za{tita od voeni razornuvawa, {to podrazbira analiza na sostojbata so zasolni{tata vo urbaniot opfat i nivnata valorizacija.
Obvrskata na planirawe i izgradba na zasolni{ta zaradi za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa vo stanbenite, stopanskite, delovnite, javnite i drugite vidovi na grade`ni objekti e uredeno so pove}e zakoni i podzakonski akti.
Spoed podatocite od informativnite listovi dobieni od edinicite na lokalnata samouprava, vo peiodot 2005-2010 godina ne e izgradeno niedno javno zasolni{te.
Vrz osnova na napred navedenoto mo`e da se zaklu~i deka odredbite za izgradba na javni zasolni{ta ne se po~ituvaat voop{to od edinicite na lokalnata samouprava, iako na toa se i zakonski obvrzani spored Zakonot za za{tita i spasuvawe, ~ija primena zapo~na od 01 januari 2005 godina.
Specifi~nosta na oblasta za za{tita i spasuvawe ja nametnuva potrebata vo naredniot period seriozno da se pristapi kon primenata na zakonskata regulativa za izgradba na zasolni{ta, so ogled na faktot deka so donesenite uredbi podetalno e razrabotena ovaa materija i vo odnos na nadle`nostite na Sovetite na op{tinite i gradona~alnicite i vo odnos na investitorite pri proektiraweto i izgradbata na objektite.
5.6.2. Za{tita od prirodni katastrofi
Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od prirodni i elementarni katastrofi vo procesot na urbanisti~ko planirawe potrebno e da se prevzemat soodvetni merki za za{tita od po`ari, odnosno eventualnite ~ove~ki i materijalni zagubi da bidat {to pomali vo slu~ai na po`arite.
Vo procesot na planirawe potrebno e da se vodi smetka za konfiguracija na terenot, stepen na zagrozenost od po`ari i uslovi koi im pogoduvaat na po`arite: klimatsko-hidrolo{kite uslovi, ru`ata na vetrovi i sli~no koi imaat vlijanie vrz zagrozenost i za{tita od po`ari.
Za{titata od po`ari opfa}a merki i dejnosti od normativen, operativen, organizacionen, tehni~ki, obrazovno-vospiten i propaganden karakter, koi se uredeni so Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl.v. na RM br. 36/04, br. 49/04, br. 86/08, br. 124/10 i br. 18/11) koj e vo soglasnost so direktivite na Evropska Unija, kako i Uredbata za sproveduvawe na za{titata i spasuvaweto od po`ari.
Spored popolnetite informativni listovi dostaveni od edinicite za lokalna samouprava i od Direkcijata za za{tita i spasuvawe vo tekot na 2007 godina bez zabele`ani isklu~itelno golem broj na po`ari vo vkupno 38 op{tini, vo 2008 godina bea zabele`ani pomal broj na po`ari vo vkupno 31 op{tina, vo tekot na 2009 godina bea registrirani po`ari vo 15 op{tini dodeka vo tekot na 2010 godina spored dobienite informativni listovi popolneti i
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 263
dostaveni od edinicite na lokalnata samouprava bile registrirani po`ari vo 9 op{tini, a vrz osnova na informativniot list dostven od Direkcijata za za{tita i spasuvawe vo tekot na 2010 godina bile registrirani vkupno 662 po`ari.
5.6.3. Za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi
Edno od mo`nite i neophodno potrebni preventivni merki za za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi e planiraweto, koe preku osoznavawe i analiza na sostojbite i opasnostite od mo`nite incidenti, vo odr`uvaweto na instalaciite i opremata, treba da sozdade prifatliv odnos kon `ivotnata sredina. Pritoa osnovnite metodolo{ki postapki za planirawe i ureduvawe na prostorot se:
– ocenka na sostojbite na prirodnite komponenti na `ivotnata sredina i stepenot na zagrozenost od pojava na tehni~ki katastrofi;
– ocenka na optovarenosta na prostorot so tehnolo{ki sistemi so odredeno nivo na rizik;
– analiza na me|usebnata zavisnost na prirodnite uslovi i postojnite tehnolo{ki sistemi;
– definirawe na nivoto na postojniot rizik pri redovna sekojdnevna rabota na tehnolo{kite sistemi i pri pojavata na incidentni slu~ai;
– procena na zagrozenosta na lu|eto i materijalnite dobra; – utvrduvawe na kriteriumite za izbor na optimalna varijanta na
za{tita vrz osnova na procenetiot stepen na zagrozenost. Zaradi postignuvawe na celosna za{tita na lu|eto, materijalnite dobra i
potesnata i po{irokata `ivotna sredina postojat tri nivoa na prezemawe na sigurnosni, preventivni merki:
Prvo nivo: gi vklu~uva site merki koi se prezemaat vo odr`uvaweto na opremata i instalaciite, zaradi sigurno koristewe na opasni materijali vo tehnolo{kite procesi i odbegnuvawe na tehnolo{ki katastrofi.
Vtoro nivo: se odnesuva na site merki koi treba da obezbedat ograni~uvawe na emisijata kako posledica od po`ar, eksplozija ili osloboduvawe na hemikalii.
Treto nivo: vklu~uva merki koi se prezemaat za za{tita na `ivotnata sredina vo smisol na ograni~uvawe na efektite od emisija na opasni materii, ili posledici od po`ar i eksplozii.
Spored podatocite od dostasanite informativni listovi, vo 2008, 2009 i 2010 godina nema evidentirano tehni~ko-tehnolo{ki havarii, dodeka vo 2007 godina evidentirana e samo edna tehni~ko-tehnolo{ka havarija vo Rudnikot Toranica vo op{tina Kriva Palanka.
5.7. Informaciski sistem za prostorno planirawe
Razvojot na prostornite informaciski sistemi (PIS) vkupno vo lokalnite samoupravi, organizaciite i drugite institucii koi rabotat so prostorni podatoci vo periodot od 2004 do 2010 godina ne se odviva so
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 264
predvidenata dinamika i zaostanuva vo odnos na slu~uvawata vo zemjite na Evropskata unija. Isklu~ok od ovaa konstatacija se nekolku dr`avni institucii, Gradot Skopje i golemite infrastrukturni pretprijatija.
Site 84 op{tinite vo RM, kako rezultat na donatorskite proekti od me|unarodnata zaednica koi se realiziraa vo izminatiot period se opremija so informati~kata oprema i licencirani desktop softverski alatki za rabota so prostorni podatoci. No i pokraj toa najgolem del od podatocite se vo pe~atena forma, zaradi {to ne postoi mo`nost za organizirawe i efikasen pristap do niv, kompjuterska analiza i razvoj na sovremeni elektronski servisi za gra|anite i zainteresiranite subjekti. ^ove~kite resursi vo lokalnata administracija, raspolagaat so skromni poznavawa na GIS tehnologijata i mnogu malo iskustvo vo akvizicijata, arhivirawe i organizirawe na prostorni bazi na podatoci. Vo 25 lokalni samoupravi implementirani se softverski aplikacii za izdavawe na grade`ni dozvoli me|utoa samo vo 5 aktivno se koristat. Najgolemiot del od op{tinite nemaat praksa urbanisti~kite planovi da gi baraat od izrabotuva~ite vo vektorski format, {to bi ovozmo`ilo nivna brza implementacija vo geobazite na prostorni podatoci. [to se odnesuva do veb servisite tie vo poslednata godina pointenzivno se razvivaat i se naso~eni glavno kon efikasna komunikacija so gra|anite i gra|anskite inicijativi za podobruvawe na `ivotot vo lokalnata sredina.
Gradot Skopje vo izminatite ~etiri godini napravi viden napredok vo postavuvawe na organiziran PIS, preku nabavka na soodvetna hardverska i softverska oprema, popolnuvawe na bazata na prostorni podatoci i izrabotka na intranet aplikativni re{enija za pristap do podatocite od strana na vrabotenite vo slu`bite na gradot. Prostornite podatoci se smesteni vo centralna geobaza i proizvedeni se soglasno Open GIS standardot. Na oficijalniot portal na Grad Skopje postaveni se veb aplikacii za interaktivno prebaruvawe i pregled na prostornite sodr`ini preku internet {to zaedno so procesite na integrirawe na podatocite od javnite komunalni pretprijatija i ostanatite lokalni samoupravi vo naredniot period treba da obezbedat op{t pristap do prostornite podatoci od strana na gra|anite, biznis korisnicite i drugite subjekti.
Komunalnite pretprijatija koi stopanisuvaat so infrastrukturnite sistemi vo gradot Skopje, kako AD Toplifikacija, JP za vodovod i kanalizacija, pretprijatijata od oblasta na telekomunikaciite, EVN, raspolagaat so organiziran prostoren informativen sistem na razli~ni nivoa. Me|utoa site tie podatocite gi koristat isklu~ivo za sopstvenite potrebi bez da gi razmenuvaat ili integriraat so prostornite informacii na drugi institucii i edinicite na lokalnata samouprava.
Samo del od dr`avnite institucii i ministerstvata koi rabotat so prostorni podatoci vo izminatiot period ja imaat implementirano GIS tehnologijata i imaat organizirani prostorni informaciski sistemi na razli~ni nivoa. Edna od najgolemite pri~ini za vakvata sostojba e sekako nepostoeweto na zakonska regulativa koja gi tretira odgovornosta na pravnite subjekti i na~inot na proizvodstvo, ~uvawe, razmena na prostornite podatoci. Novite softverski tehnologii od druga strana obezbeduvaat mo`nosti za razmena i koristewe na elektronskite podatoci preku internet servisi istovremeno od pove}e izvori, bez da se naru{uva nivniot fizi~ki intigritet.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 265
Vo tekot na 2010 godina otpo~na so realizacija proektot za Nacionalna infrastruktura na prostorni podatoci (NIPP), koj treba da obezbedi efikasna razmena i pristap do prostornite podatoci so koi raspolagaat vo prv red dr`avnite institucii i lokalnata samouprava, a potoa i ostanatite subjekti. Ve}e oformenoto me|u institucionalno i me|u ministersko telo e zadol`eno vo tekot na 2011 godina da ja podgotvi strategijata za NIPP, a nejzinoto vospostavuvawe da otpo~ne vo 2012 godina. Rezultatot od ovaa inicijativa treba da obezbedi efikasno spodeluvawe na standardizirani prostorni podatoci soglasno evropskata INSPIRE direktiva, koja ja tretira ovaa problematika. Instituciite na koi zakonski }e im bide delegirana odgovornosta za proizvodstvo na zbirkite na podatoci potrebno e da ja podignat vnatre{nata organiziranost na prostornite podatoci na nivo koe }e ovozmo`i nivna razmena preku veb servisi. So ova podatocite }e se ureduvaat edna{ i toa od subjektot koj ja ima nadle`nosta za takvata aktivnost, a site ostanati }e imaat mo`nost za pristap i koristewe na najnovi a`urirani podatoci.
Vode~kata uloga vo implementacija na NIPP ja ima Agencijata za katastar na nedvi`nosti {to e rezultat na nejzinite zakonski obvrski za prozvodstvo na najgolemiot broj zbirki na podatoci definirani vo INSPIRE direktivata. Vo ovaa nasoka zna~aen pridones imaat proektite za izrabotka na kartografskata i topografskata karta na dr`avata i izrabotka na digitalni katastarski planovi za teritorijata na RM. Dvata proekti seu{te se vo faza na realizacija. Podatocite koi }e se dobijat od ovie proekti pretstavuvaat vsu{nost pojdovna osnova za izrabotka na planska dokumentacija na site nivoa na planiraweto. Kvalitetnite i integrirani podatoci od katastarot na nedvi`nosti, zemjodelskoto zemji{te i bonitetnite klasi, }e pridonesat za za~uvuvawe, za{tita i racionalno koristewe na vrednite prostori pri procesot na planiraweto. Vo tekot na izminatiot period vo ramkite na AKN realizirani se pove}e zna~ajni proekti za efikasen pristap i interaktiven pregled na katastarskite podatoci preku internet. Vo faza na realizacija e i elektronskiot sistem za registracija na nedvi`nosti, e-katastar, proekt koj treba da ja zgolemi efikasnosta na raboteweto na Agencijata preku koristewe na sovremena informati~ka tehnologija.
Agencijata za planirawe na prostorot soglasno zakonskite obvrski e edna od instituciite koja me|u prvite ja implementira{e GIS tehnologija i kako rezultat na toa site dosega izraboteni prostorni planovi se vo digitalen vektorski format, so atributna baza na podatoci. Pri definiraweto na planskite re{enija koristena e najsovremena kompjuterska tehnologija za prostorni analizi.
Dr`avniot zavod za statistika e edna od instituciite koja proizveduva va`ni podatoci od pove}e oblasti zna~ajni za prostorot i planiraweto. Vo sekojdnevnoto rabotewe ja ima implementirano desktop GIS tehnologija.
Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe vo ramkite na svoite nadle`nosti vr{i pribirawe i analiza na prostorni podatoci va`ni za `ivotnata sredina.
Ministerstvoto za ekonomija vo svojot IT sektor ima razvieno sovremen GIS sistem i aplikativni re{enija za sledewe i izdavawe na dozvoli za koncesiite koi se vo nivnite zakonski nadle`nosti i go odr`uva edinstveniot dr`aven geolo{ki informaciski sistem.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 266
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 267
6. ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA ZA 2010 GODINA
6.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj
Republika Makedonija e mala zemja koja vodi politika na otvorena ekonomija, vo koja nadvore{nata trgovija u~estvuva so visok procent vo BDP {to ja pravi senzitivna na nadvore{nite vlijanija i promeni. Izminatata 2010 godina za koja se odnesuva analizata na ostvaruvawata na planskite opredelbi vo oblasta na Ekonomskite osnovi na prostorniot razvoj na Republika Makedonija, se karakterizira kako godina na postkrizno globalno zakrepnuvawe, vo koja razvienite ekonomii nadminuvaj}i ja recesijata zapo~naa da bele`at skromni stapki na ekonomski porast. Pozitivnite impulsi od globalnoto zakrepnuvawe na ekonomijata imaa direkten efekt vrz makedonskiot izvozen sektor i indirektni efekti vrz aktivnostite na doma{nite subjekti.
Vo takva konstelacija na me|unarodni vlijanija vrz doma{niot ambientot na stopanisuvawe, makedonskata ekonomija vo 2010 godina zabele`a zakrepnuvawe, kako rezultat na politikata na stabilen cenoven ambient i odr`uvawe na finansiskata stabilnost koi {to se fundamentot za ostvaruvawe odr`liv ekonomski razvoj na Republika Makedonija. Vo 2010 godina makroekonomskata stabilnost vo zemjata uspe{no e odr`ana. Devizniot kurs na denarot e stabilen, a inflacijata e vo kontrolirani ramki.
Procesot na ekonomsko zakrepnuvawe i vleguvaweto na ekonomijata vo zonata na pozitiven rast be{e podr`ano so pozitivnite efekti vrz doma{niot izvozen sektor koi rezultiraa so zgolemuvaweto na trgovskite aktivnosti so tradicionalnite partneri, potoa rastot na cenite na metalite, porastot na kreditnite tekovi i zgolemenata doma{na pobaruva~ka.
Ottuka, vo 2010 godina ekonomskata aktivnost vo Republika Makedonija zabele`a porast od 1,8% (proceneti podatoci)42 po padot na ekonomijata vo 2009 godina. Procenetata stapka na ekonomska aktivnost ne korespondira so proektiranite stapki na godi{en porast na BDP od 5,3% odnosno 5,1%43 utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija so planskite razvojni scenarija (optimisti~ko i pesimisti~ko) na prose~en godi{en porast na BDP do 2020 godina.
Od aspekt na glavnite sektori na ekonomijata negativni ostvaruvawa se zabele`aa kaj industrijata i vo oblasta na ugostitelstvoto i turizmot, vo ostanatite dejnosti ostvareni se pozitivni promeni. Nositeli na rastot se grade`ni{tvoto, trgovijata i soobra}aj, skladirawe i vrski.
Sostojbata na pazarot na rabotna sila vo Republika Makedonija e nepovolna i se karakterizira so seu{te niska stapka na vrabotenost i visoka stapka na nevrabotenost. Vo tekot na 2010 godina prodol`i rastot na vrabotenosta i padot na nevrabotenosta za 0,3 odnosno 0,2 procentni poeni. Vo uslovi na porast na vkupnata rabotna sila za 9519 lica vo odnos na 2009 godina i
42 Soop{tenie br. 3.1.11.04 od 24.06.2011, DZS. 43 Studija "Ekonomski osnovi na Prostorniot plan na Republika Makedonija", grupa avtori, Ekonomski fakultet-Skopje, 1998 god.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 268
namalen broj na nevraboteni lica za 1566, brojot na licata koi{to rabotat se zgolemi za 7954 lica ili za 1,3%. Vo 2010 godina soglasno Anketata na rabotnata sila44, prose~nata stapka na nevrabotenost iznesuva{e 32% ili za 0,2 procentni poeni poniska vo odnos na 2009 godina. Nasproti toa, stapkata na vrabotenost dostigna prosek od 38,7% ili godi{en porast od 0,3 procentni poeni.
Struktura na ekonomijata na Republika Makedonija se karakterizira i ponatamu so kontinuirana dominantnost na industrijata, no isto taka i so promeni naso~eni kon zgolemuvawe na u~estvoto i zna~eweto osobeno na sektorot na uslugite, trgovijata, ugostitelstvoto i turizmot, finansiskite uslugi, marketing uslugite, informati~kata i kompjuterskata tehnologija i PTT uslugite i sl.
Vo 2010-ta godina industrijata ostvari u~estvo od 18,3% vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod (tekovni ceni), potoa sledi sektorot na finansisko posreduvawe, nedvi`en imot, komunalni i li~ni uslugi so 16,7%, trgovijata so 13,9%, soobra}ajot i vrskite 7,7%, grade`ni{tvoto so 6% itn. Vo uslovi na dominacija na pazarot i privatnata sopstvenost vo ekonomskiot sistem, razmestuvaweto na ekonomskite dejnosti vo prostorot na Republika Makedonija i vo 2010 godina se ostvaruva{e soglasno opredelbite na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo kombinacija na metodite na koncentracijata i disperzijata, kako komplementarni priodi vo locirawe i prostorno razmestuvawe na proizvodnite i uslu`ni kapaciteti.
Vrz osnova na postojnata zakonska regulativa vo oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe, implementacijata na prostornata organizacija na stopanstvoto po metodot na koncentrirana disperzija se ostvaruva{e so realizacija na postojnite urbanisti~ki planovi za gradovite, odnosno na selata vo ~ii ramki se predviduvaat povr{ini za ekonomska namena ili vo prostorot utvrden so urbanisti~kite proekti i so urbanisti~ki planovi von naseleni mesta so proizvodna i uslu`na funkcija kade se predviduva izgradba na stopanski kompleksi naj~esto so edna proizvodna dejnost i mo`nosti za pro{iruvawe so komplementarni dejnosti.
Vo nasoka na ostvaruvawe na opredelbite za sozdavawe preduslovi za pottiknuvawe na stranskite vlo`uvawa, vo tekot na 2010 godina prodol`ija aktivnostite za izrabotka i usvojuvawe na urbanisti~ka planska dokumentacija za novi tri tehnolo{ki industriski razvojni zoni TIRZ "Strumica" na povr{ina od okolu 25 ha, TIRZ "Rankovce" na povr{ina od okolu 40 ha i TIRZ "Struga" so povr{ina od okolu 30 ha.
Osnova za disperzija na ekonomskite dejnosti spored opredelbite na Prostorniot plan na Republika Makedonija za ramnomeren razvoj na prostorot na Dr`avata e sozdavawe prostorni uslovi za nivno locirawe i gradba. Izrabotkata na planskata urbanisti~ka dokumentacija e osnova za formirawe na prostori so ekonomska namena vo samite naselbi ili nadvor od naselenite mesta pridru`eni so dopolnitelni investicii za komunalno opremuvawe i soobra}ajna povrzanost so potesnoto i po{irokoto okru`uvawe.
Vo tekot na 2010 godina bea prevzemeni zna~ajni aktivnosti za izmeni i dopolnuvawa i za izrabotka na novi prostorni i urbanisti~ki planovi so koi se
44 Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 2011, juni 2011 godina.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 269
obezbeduva prostor za locirawe na novi proizvodni i uslu`ni kapaciteti vo op{tinite.
Spored dostavenite45 informativni listovi od izve{tajnite edinici, vo tekot na 2010 god. vo 25 edinici na lokalna samouprava doneseni se urbanisti~ki planovi so koi se obezbeduva prostor za proizvodna i uslu`na namena, a vo 27 op{tini evidentirani se promeni vo prostorot. Najgolem broj od novoizgradenite objekti ili objektite vo gradba se od oblasta na delovnite i trgovskite dejnosti, potoa sledat proizvodnite dejnosti.
Navedenite promeni vo prostorot uka`uvaat na zalo`bite na edinicite na lokalnata samouprava kako nositeli na ekonomskiot razvoj za svoite podra~ja, vo uslovi na pazarna ekonomija i proces na decentralizacija, svoite politiki da gi efektuiraat preku izrabotka i usvojuvawe na urbanisti~ka dokumentacija so koja se sozdavaat prostorni-lokaciski uslovi za gradba i zapo~nuvawe novi proizvodni i uslu`ni biznisi so cel zgolemuvawe na brojot na vrabotenata rabotna sila i pottiknuvawe na razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija.
Ovie promeni ja potvrduvaat opredelbata utvrdena so Prostorniot plan na Republika Makedonija za disperzija na ekonomskite dejnosti i vo prostorite kade do sega ne bile sozdadeni uslovi za razvoj na drugi dejnosti osven za zemjodelskite aktivnosti.
6.2. Koristewe i za{tita na prirodnite resursi
6.2.1. Zemjodelsko zemji{te
Imaj}i gi predvid kriteriumite za koristewe na zemjodelskoto zemji{te, o~ekuvanite mo`nosti za vlo`uvawe na kapital vo primarnoto proizvodstvo (dolgogodi{ni nasadi i razvoj na sto~arskiot kompleks), kako i trendot na dosega{niot razvoj, se procenuva deka so planskite opredelbi opfateni so Prostorniot plan na Republika Makedonija do 2020 god. }e se ostvari optimalno koristewe na zemjodelskoto zemji{te.
Spored raspolo`ivite podatoci za 2010 godina46, Republika Makedonija raspolaga so 1121000 ha zemjodelsko zemji{te. U~estvoto na obrabotlivite povr{ini (509000) ha {to e 45,4%, pasi{tata (611000 ha) {to e 54,5% i 1000 ha bari, trstici i ribnici ili 0,1% vo vkupnata zemjodelska povr{ina. Ovoj odnos korespondira so zacrtanite planski predviduvawa za 2020 godina so koi soodnosot pome|u obrabotlivite povr{ini i povr{inite pod pasi{ta e predviden na 45,4% nasproti 54,5%.
Vo strukturata na obrabotlivoto zemji{te dominiraat povr{inite pod oranici i bav~i so 415000 ha ili 81,53%, ovo{tarnicite zafakaat povr{ina od 14000 ha ili 2,75%, lozjata 21000 ha ili 4,13% i ostatokot od 59000 ha ili 11,59% od vkupnoto obrabotlivo zemji{te se povr{ini pod livadi. Vo evropski ramki Republikata spa|a vo grupata so sredna obezbedenost na zemjodelsko i
45 Dostaveni se odgovori na Informativniot list od vkupno 52 edinici na lokalnata samouprava. 46 Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 2011
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 270
obrabotlivo zemji{te, odnosno prose~no po `itel doa|a 0,25 ha obrabotlivo zemji{te ili 0,20 ha oranici.
Spored objavenite prethodni podatoci47, zemjodelskoto proizvodstvo vo 2010 godina, vo odnos na 2009 godina, e zgolemeno za 8%. Vkupnoto proizvodstvo na `itni rastenija vo 2010 godina e namaleno vo odnos na 2009 godina (indeks 92), a proizvodstvoto na inustriski rastenija, vo 2010 godina, vo odnos na prethodnata godina, se procenuva deka e zgolemeno za 26%.
Vo oblasta na ovo{tarstvoto, vo 2010 godina, vo odnos na 2009 godina, se procenuva zgolemuvawe na proizvodstvoto za 8%.
Vkupnoto proizvodstvo na grozje vo 2010 godina iznesuva 253372 toni ili za 84 toni pomalce vo odnos na ostvarenoto proizvodstvo vo 2009 godina.
Vkupnoto proizvodstvo na meso vo 2010 godina e pomalo vo odnos na 2009 godina i toa 23271 toni i 25362 toni od koi govedsko meso ima pomalce za 1225 toni, svinsko meso ima 1 ton pove}e od 2009 godina, ov~o meso ima pomalce za 439 toni i `ivina ima pomalce za 83 toni.
Zemjodelstvoto e mo{ne zna~ajna oblast vo stopanstvoto na Republika Makedonija vo koja spored Popisot za zemjodelstvo vo 2007 godina okolu 167992 lica bile anga`irani vo zemjodelskiot sektor od koi 24812 lica so polno rabotno vreme. Vo odredeni ruralni sredini kade {to golem del od zemjodelskite podra~ja e nenaselen, se zabele`uva nedostig od rabotna sila osobeno kvalifikuvana.
Vo poslednite godini zemjodelskiot sektor se soo~uva so zna~ajni strukturni i pravni reformi osobeno vo procesot na usoglasuvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so evropskoto i vospostavuvawe i zajaknuvawe na institucionalnata struktura vo oblastite koi gi ureduva Zaedni~kata zemjodelska politika. Evropskite integraciski procesi se osnova za zajaknuvawe i sozdavawe na konkurenten zemjodelski sektor soglasno na barawata na Evropskata unija. Vo taa nasoka resornoto ministerstvo vo ovaa oblast (Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo) vovede politiki, merki i mehanizmi za sproveduvawe na razvojnite procesi vo zemjodelskoto proizvodstvo i pazari, zemji{nata politika. Reformskite procesi se temelat na Nacionalnata strategija za zemjodelstvo i ruralen razvoj 2007-2013 godina, usvoena vo 2007 godina. Vo dokumentot e definirana osnovata, nasokite i merkite na politikata za zemjodelstvo i ruralen razvoj, kako i za institucionalen razvoj i obedinuvawe na nacionalnite prioriteti vo ramkite na seopfatnata agenda za integracija vo EU.
So cel da se nadminat postoe~kite problemi Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo prevzema odredeni aktivnosti povrzani so kreirawe na politika vo oblasta na zemjodelstvoto vo ramkite na koi vo tekot na 2010 godina bea opfateni slednite merki i aktivnosti povrzani so:
‡ Programata za unapreduvawe na ribarstvoto i akvakulturata; ‡ Nacionalnata strategija za lozarstvo i vinarstvo, 2010-2015; ‡ Nacionalnata strategija so Akcionen plan za organsko zemjodelstvo
na RM, 2008-2011;
47 Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 2011
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 271
‡ Aktivnosti za zajaknuvawe na sposobnosta na makedonskoto zemjodelstvo da bide konkurentno na integriranite regionalni pazari na Evropskata Unija i Jugoisto~na Evropa preku merki za zgolemuvawe na efikasnosta na zemjodelskoto proizvodstvo, prerabotka i marketing;
‡ Izgradba na soodvetni, efektivni javni i privatni institucii; ‡ Podobruvawe na prihodite po farmi; ‡ Ovozmo`uvawe na potro{uva~ite pristap do bezbedna i zdrava hrana i ‡ Izgradba na ruralni op{tini sposobni za opstanok preku odr`liv
ruralen razvoj.
6.2.2. [umi i {umsko zemji{te
Vrz osnova na analizata na dobienite podatoci za 2010 godina od izve{tajnite edinici za sledewe na realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, vo oblasta na koristewe na zmji{teto, mo`e da se konstatira slednoto:
– Spored podatocite dobieni od izve{tajnite listovi popolneti od strana na edinicite za lokalna samouprava prenamena na neproduktivni povr{ini vo produktivni e realizirana vo op{tina ^a{ka na povr{ina od 1,5 ha i op{tina [tip na povr{ina od 85 ha;
– Po{umuvawe e izvr{eno vo 19 op{tini na vkupna povr{ina od 806.9 ha spored podatocite dostaveni od izve{tajnite edinici.
Prostorniot plan na Republika Makedonija predviduva deka po{umuvaweto vo {uma i von {uma do 2020 godina treba vo prosek godi{no da iznesuva 6.522 ha. Vo 2010 godina izvr{eno e po{umuvawe na 806.9 ha (spored podatocite od op{tinite), {to pretstavuva 12.3% od godi{niot prosek predviden so Prostorniot plan na Republika Makedonija, dodeka spored podatocite dobieni od JP Makedonski {umi, vo 2010 e izvr{eno po{umuvawe na 4.044,5 ha {to pretstavuva 62% od godi{niot prosek za po{umuvawe predviden so Prostorniot plan na RM. Spored podatocite objaveni od Dr`avniot zavod za statistika izvr{eno e po{umuvawe na povr{ina od 2.969 ha odnosno 45% od prose~noto godi{no po{umuvawe predvideno so Prostorniot plan na RM.
6.2.3. Mineralni surovini
Iskoristuvaweto na mineralnite surovini na prostorot na Republika Makedonija se ostvaruva vrz osnova na nadle`nostite na Ministerstvoto za ekonomija vo domenot na izrabotka i realizacija na godi{nite programi za osnovni geolo{ki istra`uvawa, detalni geolo{ki istra`uvawa na energetski mineralni surovini, razvoj na geolo{kiot informaciskio sistem i dodeluvaweto na koncesii za detalni geolo{ki istra`uvawa na mineralni surovini. Vo tekot na 2010 godina Ministerstvoto za ekonomija prodol`i so implementacijata na "Strategijata za geolo{ki istra`uvawa, odr`livo iskoristuvawe i eksploatacija na mineralni surovini vo periodot od 2008 do
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 272
2010 godina"48 so koja se ovozmo`i planirawe vo istra`uvawata i eksploatacijata na mineralni surovini, so odr`livo zgolemuvawe na dozvolite za eksploatacija na mineralni surovini i ovozmo`uvawe zgolemen priliv na sredstva od naplata na koncesiskiot nadomest.
Vo 2010 godina Ministerstvoto za Ekonomija napravi i izdade: • Napraveni se zameni na licenci i toa za izrabotka na rudarski proekti
(17), za izrabotka na geolo{ka dokumentacija (6) i za izveduvawe na rudarski raboti (4).
• Izdadeni se ovlastuvawa za izrabotka na rudarski proekti na 8 firmi i ovlastuvawa za izrabotka na geolo{ka dokumentacija na 4 firmi.
Vrz osnova na popolnetiot informativen list dostaven od strana na edinicite na lokalna samouprava i od Ministerstvoto za ekonomija, vo tekot na 2010 godina izdadeni se dozvoli za geolo{ki istra`uvawa, izdadeni se koncesii za iskoristuvawe, odnosno se ostvaruva{e eksploatacija na mineralni surovini vo slednite op{tini:
Tabela 107. Geolo{ki istra`uvawa i eksploatacija na mineralni surovini po op{tini (vo ha)
R.br. Ministerstvo za ekonomija-po op{tini ha R.br. Op{tina ha
Podatocite koi{to se dobieni od edinicite za lokalna samouprava se odnesuvaat samo na povr{inite, bidej}i vo dostavenite informativni listovi ne be{e naveden vidot na mineralot {to se eksploatira.
Ministerstvoto za Ekonomija dodelilo koncesii za iskoristuvawe na: Varovnik vo op{tina Struga, Podzemna voda vo Kavadarci Kumanovo i Drugovo, termomineralna voda vo Debar i Pesok vo Studeni~ani kako {to e dadeno na tabelata pogore.
6.2.4. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura
I vo tekot na 2010 god. prodol`uvaat aktivnostite za izgradba na hidrosistemot "Zletovica", koj e zapo~nat vo 2004 god.
Pove}enamenskiot proekt HS "Zletovica" e zna~aen za R. Makedonija, bidejki }e ovozmo`i vodosnabduvawe na preku 100.000 `iteli, navodnuvawe na 3.100 ha obrabotlivi povr{ini i godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od 56,40h106 KWh.
Od predvidenite zafati i dovodni cevkovodi za vodosnabduvawe vo 2010 god. realizirano e:
48 Izve{taj za 2010 godina-Aktivnosti koi gi realizira{e Ministerstvoto za ekonomija
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 273
– Vo 2009 god. zavr{ena e izgradbata na zafat 3 za vodosnabduvawe na koj se priklu~eni [tip i Sveti Nikole. Vo 2010 god. na ovoj zafat priklu~eni se i Lozovo i Karbinci. Cevkovodite za Lozovo i Karbinci se izgradeni vo tekot na 2009 god.
– Izgradena e filternica za Probi{tip i dovod od zafatot do filternicata vo dol`ina od 19 km
Vo tek na gradba e branata "Sv. Petka" na rekata Treska. Namenata na akumulacijata e: izramnuvawe na vodite od HEC "Kozjak", proizvodstvo na elektri~na energija i obezbeduvawe voda za industrijata vo gradot Skopje i za navodnuvawe na Skopsko Pole. Realizacijata e po~nata vo 2006 god.
Vodosnabduvawe
Izvornicite za vodosnabduvawe na naselenite mesta vo Republikata (osven izvorot Ra{~e i bunarite Nerezi Lepenec) nemaat definirani za{titni zoni i re`im na za{tita. Vo 2010 god napraven e pozitiven ~ekor so definirawe na za{titnite zoni na izvorot Studen~ica od koj se obezbeduva voda za gradovite Ki~evo, Makedonski Brod, Prilep, Kru{evo, 79 selski naselbi i TEC "Oslomej".
Definirani se: – I0 - prva za{titna zona (zona na strog sanitaren nadzor) – Ia - zona na strog re`im na za{tita (pojas na za{tita na aktivni
ponori va koritoto na Studen~ica) – II - vtora zona ili {iroka za{titna zona (zona na sanitarno
ograni~uvawe) – III - treta zona ili po{iroka za{titna zona (zona na higiensko-
epidemiolo{ko sledewe i nabquduvawe) Izvorot Studen~ica se nao|a na isto~nite padini na planinata Bistra,
na 4-5 km od seloto Gorni Dobrenoec, vo mesnosta "Kazan". RVS Studen~ica e izgraden so kapacitet od 1.500 l/sek i so dol`ina od 72,516 km (od zafatot do rezervoarot "Prilep").
Vo oblasta na vodosnabduvaweto vo naselenite mesta aktivnosti se prevzemeni na lokalno nivo za rekonstrukcija i pro{iruvawe na uli~nata mre`a, ili zavr{uvawe na grade`nite raboti koi se otpo~nati vo izminatite godini.
Vo selata Grado{orci (op{tina Vasilevo), Ra{tani (op{tina Veles), Mramorec (op{tina Debarca), Palatica i @elino (op{tina @elino), Kopance (op{tina Jegunovce), M. Kamenica, (op{tina M. Kamenica), D. Disan (op{tina Negotino), naselba Rasadi{te (Tetovo) podobreno e vodosnabduvaweto preku pro{iruvawe na mre`ata ili zafa}awe na dopolnitelni koli~ini na voda.
Vo op{tina Ara~inovo vodosnabditelniot sistem za Ara~inovo, zapo~nat vo 2004 god., vo tekot na 2010 god. e zavr{en so priklu~uvaweto na doma}instvata na glavnata mre`a. Vodosnabduvaweto se vr{i od bunari vo podra~jeto "Belvi", magistralnata mre`a e so f 225 - 315 so dol`ina od 4,3 km, sekundarnata mre`a e vo dol`ina od 14 km. Izvedeni se i dva rezervoar od 800 i od 450 m3.
Vo s. Orlanci vo zavr{na faza e izgradbata na rezervoarot za vodosnabduvawe.
Vo s. Gru{ino vo 2009 god zapo~nata e izgradba na vodosnabditelen sistem koja }e predol`i i vo 2011 god. zavisno od finansiskite sredstva.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 274
Vo op{tina Bitola izgradeni se vodosnabditelni sistemi za selata Bukovo i Ostrec.
Vo op{tina Jegunovce izgraden e vodosnabditelen sistem s. Jegunovce - s. Ratae so glaven dovod od 13 km (f250) i 8 km (f110) i sekundarna mre`a od vkupno 55 km. Voda se zafa}a od bunari vo s. Jegunovce, Tudence i Siri~ino. Izgradeni se rezervoari od po 300 m3 za s. Jegunovce i od po 200 m3 za s. Jegunovce, Kopance, Tudence i Siri~ino.
Vo op{tina Lipkovo izgraden e vodovod za s. Slup~ane -glaven dovod vo dol`ina od 4km i sekundarna mre`a od 12 km, 2 rezervoari , 1pumpna stanica i 1 filter stanica. Vodata se zafa}a od akumulacijata "Gla`wa". Izgradbata na vodovodniot sistem e zapo~nata vo 2009 god.
Vo op{tina Lozovo izgraden e vodosnabditelen sistem za Lozovo so glaven dovod od 2 km f 100, sekundarna mre`a vo dol`ina od 3 km i rezervoar od 150 m3. Izvornik e bunar kaj selo \uzumelci.
Vo op{tina Makedonska Kamenica za selo Dulica izgradena e sekundarna mre`a od 4 km i rezervoar.
Vo op{tina Makedonski Brod izgraden e dovod za selo Vol~e so kapacitet od 1 l/sek.
Vo faza na izgradba se vodosnabditelni sistemi za selata Zubovo (op{tina Novo Selo), Sredno Kowari (op{tina Petrovec), i za selata Oto{nica, Radibu{, Opila i Qubinci (op{tina Rankovce)
Za{tita na vodite
Kanalizaciski sistemi Vo najgolem del vo op{tinite za naselenite mesta se gradat kolektori
koi }e gi odvedat otpadnite vodi od sekundarnata mre`a kon recipientot. Vo op{tina Aerodrom vo D. Lisi~e izgraden e kolektor vo dol`ina od 1,5 km, vo op{tina Bitola izgraden e kolektorot za @abeni, vo op{tina Bogdanci izgradeni se kolektori vo Bogdanci i seloto Stojakovo, vo op{tina Brvenica izgradeni se kolektori za selata ^elopek, Miletino i Blace, vo op{tina @elino izgraden e kolektor i sekundarna mre`a vo s. Palatica i vo op{tina Tetovo izgraden e kolektor vo dol`ina od 6,5 km vo Tetovo.
Vo op{tina Gazi Baba izgradena e sekundarna kanalizaciska mre`a za selata Inxikovo f250 vo dol`ina od 7,5 km, Singeli} f250 -400 vo dol`ina od 4 km i Jurumleri f250 vo dol`ina od 0,175 km.
Vo op{tina Novo Selo vo s. Kole{ino izgradeni se kolektorot, sekundarnata mre`a i pre~istitelnata stanica so kapacitet od 500-700 E@.
Vo op{tina Drugovo vo Drugovo delumno e izvedena sekundarnata mre`a, a izraboten e proekt za glavniot kolektor, pre~istitelnata stanica i pumpna stanica. Vo 2009 god zapo~nata e izgradba na fekalna kanalizaciska mre`a za s. G. i D. Dobrenoec koja se zaokru`i vo 2010 god. Za s. D. Dobrenoec izgraden e kolektor f200 od 0,164 km i sekundarna mre`a f200 od 0,154 km i pre~istitelna stanica so kapacitet od 185 E@. Za s. G. Dobrenoec izgraden e kolektor f250 od 0,211 km, sekundarna mre`a f200 i f250 od 1,255 km i pre~istitelna stanica so kapacitet od 230 E@
Vo tekot na 2010 god. vo izgradba se sekundarnite kanalizaciski mre`i vo selata Gorno Lisi~e (op{tina Aerodrom), Kadino (op{tina Ilinden), Slup~ane, proekt zapo~nat vo 2008 god. (op{tina Lipkovo), vo selata Karatmanovo i Dorfulija (op{tina Lozovo), vo s. Tremnik (op{tina Negotino),
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 275
vo Novo Selo (op{tina Novo Selo), vo selota Strelci (op{tina Oslomej), vo s. Katlanovo so pre~istitelna stanica (op{tina Petrovec), vo op{tina Saraj vo tek na izgradba e fekalna kanalizaciska mre`a za selata Gr~ec, Glumovo i [i{evo. Vo 2009 god. za ovie sela izgraden e kolektorot.
Za{tita od {tetno dejstvo na vodite
Regulacija na vodotecite i za{tita od poplavi Vo tekot na 2010 god. od Direkcijata za za{tita i spasuvawe sprovedeni se
akcioni planovi za ~istewe na del od krajbre`jeto na Prespanskoto Ezero. Prevzemeni se akcii za ~istewe na rekite i nivnite krajbre`ja: Dragor, Lepenec, Kriva Reka, Crn Drim, Bregalnica, Sateska, Daqan, Gra{nica, Golema Reka, @irovni~ka Reka, Radika, Strumica, Treska, Iwevska Reka, Su{ica, Vardar, Lipkovska Reka, P~iwa, Kameni~ka Reka, Crni~ka Reka, Peh~evska Reka, Babuna i Rankova~ka Reka.
Vo op{tina Dolneni is~isteni se kanalite "Blato" i "Ribnik" vo dol`ina od 1,9 km.
Vo op{tina Demir Kapija is~isteno e koritoto na reka Bo{ava vo dol`ina od 2,6 km.
Isto taka izvr{eni se regulacii na reki na mali delnici vo atarite na selata Slivovo vo dol`ina od 65m (op{tina Debarca), vo Zrnovci regulirana e rekata Zrnovka vo dol`ina od 0,3 km i vo Kavadarci vo gradot regulirano e koritoto na r. Luda Mara vo dol`ina od 0,5 km.
Navodnuvawe na obrabotlivi povr{ini Vo oblasta na navodnuvaweto zna~aen proekt e izgradbata na sistemite za
navodnuvawe vo Ju`niot region na rekata Vardar. Vo 2008 god se o~ekuva{e deka se otpo~ne so realizacija na grade`nite raboti od vtorata faza, izgradba na sistemi na povr{ina od 3.904 ha vo Miravci, Udovo, Valandovo, Gr~i{te, Kovanci, Negorci/Prdejci, Paqurci i Gevgelija, no predvidenoto ne e realizirano.
6.2.5. Energetika i energetska infrastruktura
Republika Makedonija e energetski zavisna, gi uvezuva site potrebi na nafta, priroden gas, na odredeni koli~ini na jaglen i elektri~na energija. Vo 2010 godina od uvozenite koli~ini iznesuvaat 39% vo vkupnata primarna energija. So Prostorniot plan na R.Makedonija vo 2010 god. po scenario na najmal (niska) i najgolem stopanski razvoj (visoka varijanta), planirano e uvozot vo vkupnata potro{uva~ka da u~estvuva so 36% odnosno 33%.
Vo snabduvaweto so elektri~na energija najzna~aen izvor e REK Bitola. No, povr{inskite iskopi vo Suvodol i Brod-Gneotino naskoro }e zavr{at a }e ostanat podinskite sloevi, ~ija podzemna eksploatacija e mnogu poskapa. Cenata na elektri~nata energija vo regionot }e poskapi zaradi prezemenata obvrska na Bugarija i Romanija koi od 2012 godina }e zapo~nat da gi primenuvaat strogite ekolo{ki pravila za emisiite na jagleroden dioksid.
Ekspertite prepora~uvaat investicii vo proizvodstveniot sektor. Se prepora~uva izgradba na novi kapaciteti za proizvodstvo ne elektri~na energija, kako i rehabilitacija na blokovite na REKBitola i TECOslomej, podgotvuvawe na TECNegotino za rabota na gas ili na jaglen koj bi se uvezuval
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 276
od nadvor. Izgradbata na golemite hidrocentrali ^ebren i Gali{te, Bo{kov Most, Lukovo Pole, malite hidrocentrali kako i gasnite centrali-toplani vo Skopje, vo mnogu }e ja podobrat sostojbata vo energetskiot sektor vo Makedonija. Potrebno e da se napravi analiza na isplatlivosta na gradbata na hidroelektranite od Vardarska dolina, etapno gradewe na del od 12-te hidroelektrani i sl. Za ovoj proekt Vladata na RM gi prezede prvite ~ekori, ostvareni se kontakti so zainteresiranite stranski koncesioneri.
Vo odnos na iskoristuvaweto rudnicite i energetskite izvori, so Prostorniot plan na R.Makedonija, vo 2010 god. (niska varijanta) planirano e da se aktivira rudnikot @ivojno, termoelektranata vo Negotino da se prilagodi na rabota na priroden gas, da se izgradat TE-TO Skopje i hidrocentralite Bo{kov Most, Kozjak i Matka-2 (Sv.Petka). Od planiranite objekti edinstveno e realizirana hidroelektranata Kozjak.
Vo R.Makedonija e izgraden magistralen gasovod od makedonsko-bugarskata granica do Skopje, koj {to e del od me|unarodniot tranziten gasovoden sistem Rusija-Romanija-Bugarija-Makedonija no ne se izgradeni distributivnite gradski mre`i. Edna od pri~inite za ova sostojba e i niskata cena na elektri~nata energija zaradi {to taa se koristi za zagrevawe na domovite. No, najgolem del od gradovite vo R.Makedonija nemaa druga alternativa bidej}i nemaat sistemi za toplifikacija. So zavr{uvawe so gradba na TE-TO Skopje i stavawe vo pogon, potro{uva~kata na prirodniot gas }e se zgolemi na 350-400 milioni kubni metri. Istovremeno }e se namali nedostigot od elektri~na energija vo zimskiot period vo Skopje.
Planiranata koli~ina na priroden gas za 2010 godina, spored Prostorniot pan na R.Makedonija, e dimenzionirana na 1230x106 nm3 {to e za 10,5 pati pomalo vo odnos va potro{uva~kata vo 2010 godina, koga iznesuva{e 117x106 nm3.
Gasifikacijata na gradovite, odnosno izgradbata na distributivnata mre`a ne e ednostavna rabota. Svetskata ekonomska kriza vo izminatata godina gi stopira i odlo`i realizacijata na gasifikacijata vo gradovite. Vo tek e izrabotka na Fizibiliti studijata za razvoj na gasovodnata mre`a vo R.Makedonija. Ova studija treba da gi dade idnite re{enija za razvoj na mre`ata, ekonomskata i finansiskata opravdanost za izgradba na gasovodnata mre`a, da gi definira strategiskite uslovi i fazi na vremenska realizacija na gasovodniot sistem. Prvi~nite analizi poka`aa deka vo R.Makedonija ima potreba od priroden gas i pove}e otkolku {to poddr`uva sega{niot kapacitet na magistralniot gasovod.
Vo odnos na planiranata potro{uva~ka na te~ni goriva spored Prostorniot plan na RM vo 2010 godina se planira{e (spored niskata varijanta na razvoj) uvoz na 1.375.000 toni sirova nafta, uvoz na 3968 toni benzin i dizel gorivo, a Rafinerijata OKTA se o~ekuva{e da raboti so 55% od svojot proektiran kapacitet za prerabotka na 2.500.000 toni sirova nafta. Vo 2010 godina Rafinerijata rabote{e so 36% od svojot proektiran kapacitet.
Zaradi zavisnosta kako i visokata cena na naftata, istra`uvawata i upotrebata na obnovlivite izvori na energija stanaa mnogu zna~ajni. Zemjite vo razvoj, kade {to spa|a i Makedonija, poka`uvaat mal progres vo odnos na industriski razvienite zemji vo finansiraweto na proekti vo obnovlivite izvori na energija, so koi zna~itelno se namaluvaat {tetnite emisii na gasovi i se {titi `ivotnata okolina.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 277
Vlo`uvaweto vo obnovlivite izvori na energija }e pridonese za pogolem ekonomski razvoj i }e obezbedi podobra idnina na slednite generacii. Vladata na RM ja usvoi Strategijata za obnovlivi izvori na energija spored koja obnovlivite izvori vo finalnata potro{uva~ka na energija vo RM vo 2020 godina treba da iznesuva 21%.
Pogolemo zna~ewe treba da se dade na za{tedata na energija. Site treba da se vklu~ime vo procesite na energetska efikasnost. Zamena na postojnite uli~ni svetilki so {tedlivi svetilki, upotreba na toplinski pumpi za energetski celi, toplinska izolacija na objektite preku zamena na postojnite prozorci i vrati, kako i zamena na elektri~nata energija so energija od fotovoltai~ni }elii, se merki so ~ija implementacija mo`e da za{tedime energija. Vladata na RM ja usvoi Strategijata za unapreduvawe na energetskata efikasnost do 2020 godina, spored koja za{tedite na energija vo 2020 godina bi iznesuvale okolu 9% dokolku se primenuvaat merkite za energetska efikasnost. So realizacija na merkite predvideni vo Strategijata se o~ekuva da se postigne zgolemuvawe na sigurnosta vo snabduvaweto so energija, namaluvawe na zavisnosta od uvezeni energensi, zgolemuvawe na pridonesot za za{tita na `ivotnata sredina, modernizacija na energetskata infrastruktura, podobrena regionalna sorabotka. Ministerstvoto za ekonomija go zapo~na GEF proektot za podobruvawe na efikasnosta vo javnite institucii kako i proekt za voveduvawe na energetska efikasnost na grade`nite objekti vo RM.
Vo odnos na interkonektivnite vodovi, Operatorot na elektroenergetskiot sistem MEPSO vo svoite srednoro~ni godi{ni razvojni gi stavi konekciite so Albanija (za koja {to ima izraboteno fizibiliti studija od SEETEC Balkans so u~estvo na KESH-Albanija, NEK-Bugarija, TERNA-Italija i MEPSO-Makedonija). Dobieno e pozitivno mislewe od strana na Evropskata komisija za izrabotka na fizibiliti studija i studija za vlijanie vrz `ivotnata sredina.
Za povrzuvaweto so Srbija utvrdena e to~nata trasa na vodot i izgotvena e studija za ocenka na vlijanieto na 400kV vodot "TS[tip-makedonsko srpska granica" vrz `ivotnata sredina.
Vo odnos na povrzuvaweto so Kosovo, napraveni se kontakti me|u dvata prenosni operatori MEPSO i KOST za ostvaruvawe na nova 400kV konekcija koja }e go iskoristi postojniot 220kV vod Skopje1-KosovoA koj e vo prekin od 1999 godina. Potpi{an e Memorandum za sorabotka vo oblasta na energetikata so Republika Kosovo.
So Prostorniot plan na RM predvideni se konekciite od Skopje4 do Srbija i Albanija, od Dubrovo kon [tip i Bugarija kako i od Bitola-2 kon Grcija. Konekciite od Dubrovo i Bitola se realizirani so {to zna~itelno se podobrija uslovite za razmena na elektri~na energija vo Makedonija i po{irokiot region na Balkanot.
6.3. Naselenie i organizacija na naselbite i dejnostite
6.3.1. Demografski razvoj
Dosega{nite istra`uvawa uka`uvaat na postoewe na nepovolni trendovi na nekoi demografski karakteristiki, vrz koi edinstveno mo`e da se intervenira preku aktivnata populaciona politika, kako: izrazita regionalna
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 278
neramnomernost vo rastot na naselenieto, priroden prirast na naselenieto povisok vo odnos na porazvienite evropski zemji, promeni vo starosnata struktura so trend na zgolemuvawe na brojot na stari lica, neto stapka na reprodukcija na vkupnoto naselenie razli~na kaj postojnite socio-ekonomski i drugi strukturi, izrazeni razliki pome|u urbanite i ruralnite sredini i dr.
Trgnuvaj}i od opredelbata deka populaciskata politika preku sistem na merki i aktivnosti treba da vlijae vrz prirodniot prirast, se ocenuva deka za obezbeduvawe na planski razvoj i izlez od sostojbata na nerazvienost, se nametnuva vodewe aktivna populaciska politika vo soglasnost so mo`nostite na socio-ekonomski razvoj na Republikata. Vo ovie ramki treba da se vodi edinstvena populaciska politika so diferenciran pristap i merki po oddelni podra~ja, so cel da se postigne optimalizacija vo koristeweto na prostorot i resursite, humanizacija na uslovite za semejniot i op{testven `ivot na naselenieto, namaluvawe na migraciite, kako i sozdavawe na uslovi za poramnomeren regionalen razvoj na Republikata.
Vo prv red naselenieto treba da ja prifati neophodnosta za menuvawe na reproduktivnoto odnesuvawe i potrebata od vospostavuvawe novi normi pri svoeto biolo{ko odnesuvawe, kako preduslov za ostvaruvawe na pozna~ajni efekti vo naredniot period.
Demografskiot razvoj vo Republikata poka`uva nekolku karakteristi~ni pojavi na koi treba da se vlijae za da se realiziraat baranite efekti. Prvata, zna~itelna karakteristika pretstavuva stapkata na natalitet koja vo 2009 god. iznesuva{e 11,5‰, dodeka vo 2008 godina iznesuva{e 11,2‰. Pozitivnite tendencii vo demografskiot razvoj se manifestiraat preku stabilizirawe na stapkata na mortalitet i nejzino namaluvawe na 9,3‰, Dodeka imame zgolemuvawe na smrtnosta na doen~iwata i malite deca koja vo 2009 godina izrazeno preku stapka iznesuva 11,7 ‰ {to vo odnos na 2008 godina stapka (9,7‰) bele`ime zna~itelno zgolemuvawe.
Zabele`itelna negativna pojava e neramnomernata raspredelba na populacijata vo oddelni regioni i tendencijata na natamo{na polarizacija. Imeno, isto~nite delovi se karakteriziraat so demografska stagnacija, a zapadnite so demografska eksplozija.
Migracionoto saldo vo dr`avata vo 2009 godina e negativno. Imeno vkupniot broj na doseleni lica iznesuva 8044, dodeka vkupniot broj na otseleni iznesuva 8554 {to pretstavuva negativno saldo od -510 lice koi {to se otselile od R. Makedonija.
Spored procenata na naselenieto objavena vo statisti~kata publikacija “Statisti~ki pregled 663” na krajot na mesec dekemvri 2009 godina se procenuva deka vo Republika Makedonija vkupnata populacija }e dostigne brojka od 2.052.722 `iteli, {to pretstavuva zgolemuvawe na brojot na `iteli za 4103 lica ili porast od 0,2% vo odnos na 2008 godina.
6.3.2. Urbanizacija i mre`a na naselbi
I pokraj relativno zadovolitelniot odziv na izve{tajnite edinici, vo kvantitatvna smisla (dostaveni podatoci od pove}e od 50% od vkupniot broj op{tini), ovaa godina, dostaveniot material e so zna~itelni kvalitativni
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 279
nedostatoci. Imeno, se dostavuvaat nepotpolni, nejasni i nesoodvetno definirani podatoci, koi vo golem del se neupotreblivi.
Re~isi redovno otsustvuvaat podatoci za parametri koi se isklu~itelno zna~ajni za sogleduvawe na trendovite i tendenciite vo procesot na urbanizacija i urban razvoj. Ako kon ova se dodade i nekompletnosta i nekompatibilnosta na oddelni oficijalni indikatori; kako i nepostoewe na sistematsko sledewe na urbaniot razvoj preku soodvetni indikativni pokazateli nitu na lokalno nitu na nacionalno nivo, jasno e deka izvedenite zaklu~oci i konstatacii seu{te treba da se primaat so soodvetna doza na rezerva i ograduvawe. Vo taa smisla, evidentna e potrebata od ispituvawe na pri~inite za vakviot odnos na izve{tajnite edinici, koj, se povtoruva sekoja godina. Rezultatite od ispituvaweto }e uka`at na potrebnite aktivnosti koi }e treba da se prevzemat i koi mo`e da se organiziraat na razli~ni na~ini (animirawe; organizirawe sredbi na lokalno i regionalno nivo, so pojasnuvawe na obemot, vidot i karakterot na podatoci koi se dostavuvaat i na~inot na nivna prezentacija; rabotilnici; debati i sl.)
Sepak, bez ogled na navedenite problemi i objektivnite ograni~uvawa, mo`e da se konstatira deka vkupnite aktivnosti odat vo nasoka na povisoko nivo na organiziranost i uredenost na prostorot, odnosno povisok stepen na urban razvoj. Najdinami~nite promeni se slu~uvaat na kontaktnite prostori na urbanite naselbi i nadvor od naselbite na ruralni prostori koi se pogodni za razvoj na stopanstvo, turizam i drugi aktivnosti koi mo`e da bidat osnova za privlekuvawe na investicii.
Dinamikata i obemot na izrabotka na planska dokumentacija se u{te se na nivo koe nema zna~itelno vlijanie vo razvojot, {to pred sé e posledica na nemo`nosta za obezbeduvawe dovolno investicii za tie aktivnosti.
Urbaniot razvoj e se u{te vo golema mera centraliziran so glavna odlika na visoka populaciska koncentracija, koncentracija na javnite funkcii i najvisok stepen na infrastrukturna uredenost vo republi~kiot centar. Poslednite nekolku godini politikata na dr`avata se naso~uva kon decentralizacija na odredeni funkcii od oblasta na obrazovanieto od republi~kiot kon drugite pogolemi urbani centri (Tetovo, [tip, Bitola, Kumanovo, Ohrid, Sv. Nikole). Se o~ekuva vakviot trend da prodol`i i vo periodot koj nastapuva.
Vo odnosot pome|u drugite gradski centri, se u{te ne se vidlivi aktivnosti za dinamizirawe na razvojot preku selektivno naso~uvawe. Vo idniot period se o~ekuva zna~itelen napredok vo ovaa nasoka so donesuvawe i realizirawe na programite za razvoj na planskite regioni, vo ramkite na koi se stimulira razvojot na ekonomski pomalku mo}nite regioni, a vo ramkite na samite regioni vo nerazvienite podra~ja.
Pro{iruvaweto na gradskoto grade`no zemji{te i vkupno grade`noto zemji{te vo naselbite definirano kako planski opfat, se u{te e aktuelno i vo najgolem del se realizira na smetka na produktivno zemjodelsko zemji{te. ELS vo idnina bi trebalo da se fokusiraat na poefikasno iskoristuvawe na grade`noto zemji{te vo ve}e definiranite prostori opfateni so planska adokumentacija.
Urbanizacijata vo idniot period se o~ekuva da se razviva vo uslovi vo koi privatnata inicijativa i pazarnoto stopanstvo }e imaat u{te pozna~ajno
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 280
mesto i uloga vo dolgoro~niot prostoren razvoj. Procesot na urbanizacijata, i ponatamu }e bide osnovna ramka za idnata organizacija, ureduvawe i koristewe na prostorot na Republikata, no vo soglasnost so nastanatite promeni i idnite dolgoro~ni razvojni potrebi na op{testveno-ekonomskiot sistem.
6.3.3. Ureduvawe na selskite naselbi i podra~ja
Za Republika Makedonija se u{te e aktuelno postoeweto na golemi razliki vo odnos na ekonomskiot razvoj, infrastrukturnata opremenost i kvalitetot na `iveewe pome|u urbanite i ruralnite naselbi.
Poslednite godini, kako rezultat na op{testveno-ekonomskite promeni, pazarnite zakonitosti i prodorot na privatniot capital, inicirani se zna~ajni procesi na aktivirawe na golem broj ruralni naselbi i podra~ja preku razvoj na razli~ni stopanski dejnosti. Vakvite aktivnosti doveduvaat do razvoj na novi, dosega neaktivirani turisti~ki lokaliteti, kako i do reaktivirawe na golem broj napu{teni ili zaostanati vo razvojot selski naselbi koi poseduvaat kvalitetni i raznovidni resursi za razvoj na klasi~niot i alternativniot turizam. Imaj}i go predvid mnogu skromniot odziv na op{tinite (dobieni se nekopletni podatoci od edvaj 10 op{tini), mo`e da se pretpostavi deka ruralnite podra~ja se pove}e se opfateni so lokalnite programi za razvoj i so konkretni aktivnosti, vo nasoka postignuvawe na poramnomeren razvoj i podednakov tretman na ruralnite naselbi so urbanite vo segmentot na planirawe, investirawe i konkretni aktivnosti.
Ovie aktivnosti se inicirani so pove}e prostorno-planski dokumenti (Prostoren plan na Ohridsko-Prespanskiot region, Prostoren plan na Skopskiot region, Strategija za regionalen razvoj, Strategija za ruralen razvoj i t.n) vo ramkite na koi osobeno vnimanie e posveteno na razvojot na ruralnite naselbi od aspekt na nivna demografska revitalizacija, pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj, osobeno turizmot, podobruvawe na infrastrukturnata opremenost i podignuvawe na kvalitetot na `iveewe. Isto taka, definirani se i planski opredelbi i konkretni aktivnosti vo ramkite na akcionite planovi za razvoj na posebno uredeni stopanski zoni na ruralni podra~ja, nadvor od naselbite.
Periodot koj doa|a se o~ekuva natamu da gi razviva i prodlabo~uva ovie prvi~no inicirani aktivnosti, kako preku podetalna razrabotka na planskite merki, so dokumentacija od ponisko nivo, taka i so konkretni aktivnosti za motivirawe na ruralnoto naselenie za investirawe vo ruralniot razvoj, educirawe za aplicirawe za stranski donacii i podignuvawe na svesta za vrednostite na ovie prostori i mo`nosti za razvoj na produktivni biznisi i na podra~jata koi se daleku od razvienite urbanizirani podra~ja.
Za taa cel neophodno e kompletno op{testveno anga`irawe na lokalno, regionalno i nacionalno nivo za poddr{ka na potencijalnite investitori koi se zainteresirani za razvoj na biznisi vo ruralnite sredini. Poddr{kata e neophodna vo site segmenti - vo delot na infrastrukturata, {to e osnovna potreba, vo delot na marketing i promocija na komparativnite mo`nosti i prednosti na oddelni podra~ja, no i v delot na investicionite vlo`uvawa, kade treba da se obezbeduvaat finansiski modeli za kreditirawe i poddr{ka pod povolni uslovi.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 281
6.3.4. Domuvawe
Vkupniot broj na novoizgradeni objekti vo site op{tini na R. Makedonija za 2010god. a vrz osnova na podatocie od Informativnite listovi iznesuva 1372objekta. Od niv stanbeni zgradi se 3,5%, stanbeni ku}i 90,31%, dogradbi i nadgradbi 3,5% i 2,7% vikend ku}i. Bez odobrenie za gradba evidentirani se 31% od vkupniot broj na izgradeni objekti odnosno divogradbi.
Od podatocite dobieni vrz osnova na Informativnite listovi mo`e da se donese zaklu~ok deka istite ne ja prika`uvaat realnata slika na to~niot broj na izgradeni objekti na teritorijata na celata Republika od pri~ina {to od vkupno 84 op{tini samo 55 imaaat dostaveno Informativni listovi od koi vo samo 41 op{tina ima podatok za novo izgradeni stanbeni objekti odnosno nastanati promeni vo oblasta na domuvaweto.
Soglasno Statisti~kite podatoci dostaveni od Dr`aven zavod za statistika na R. Makedonija na po~etokot na 2010 god. brojot na izgradeni stanovi iznesuva 735.353 stanovi {to vo odnos na 2004 god. }e iznesuva zgolemuvawe od 4,7%, odnosno za 33.608 stana.
Sledej}i ja dinamikata na gradba predvidena so PPRM, a vrz osnova na prognozata do 2020 god. brojot na izgradeni stanovi na po~etok na 2010 god. iznesuva 596,859 stana.
Komparacijata pome|u planiraniot stanben fond za 2010 god. soglasno PPRM i ostvareniot stanben fond vo 2010 god. soglasno statisti~ki podatoci za izgradeni stanovi na po~etok na 2010 god. uka`uva deka dinamikata na gradba ne gi prati predviduvawata soglasno PPRM.
Analizirajki gi gore navedenite podatoci mo`e da se dojde do sledniot zaklu~ok deka:
– dinamikata na izgradba na stanovi vo 2010 gi nadminuva predviduvawata za potreben broj na stanovi za taa godina soglasno Prostorniot plan na R. Makedonija;
– vo planskiot period dokolku prodol`i dinamikata na izgradba na stanovi so dosega{noto tempo }e dojde do pojava na stanben suficit kako rezultat na dosta intenzivna stanbena izgradba;
Soglasno Programata za izgradba stanovi sopstvenost na RM donesena od strana na Vladata na RM so koja se planira izgradba na: stanovi nameneti za proda`ba, stanovi za stanbeno neobezbedeni lica(mladi bra~ni dvojki, samohrani roditeli samci, i drugi stanbeno neobezbedeni lica); stanovi za lica vo socijalen rizik i drugi ranlivi grupi, vo 2010god. realizacijata e sledna:
• Od vkupno predvidenite 8 objekti so vkupno 499 stanovi nameneti za proda`ba do kraj na 2010 god. izgradeni se 2 objekta so vkupno 96 stana, i toa vo Ohrid (70) i Prilep (56). Preostanatite objekti seu{te se vo faza na izgradba ili imaat nere{eni imotno pravni problemi. Vkupnata povr{ina na predvidenite stanovi iznesuva 30,100,44m2. Vkupna povr{ina na izgradenite stanovi iznesuva 15,628,86m2, deloven prostor 5022,81 m2, podrum 2675, 52 m2 i gara`i 6665,20 m2.
• Od vkupno predvidenite 6 objekti so vkupno 321 stanovi nameneti za mladi bra~ni dvojki, samohrani roditeli, i drugi stanbeno neobezbedeni lica do kraj na 2010 god. izgradeni se 2 objekta so vkupno 112 stana, i toa vo Skopje. Preostanatite objekti seu{te se vo faza na izgradba ili imaat
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 282
nere{eni imotno pravni problemi. Vkupnata povr{ina na predvidenite stanovi iznesuva 16,830,51m2. Vkupna povr{ina na izgradenite stanovi iznesuva 683,36m2.
• Od vkupno predvidenite 33 objekti so vkupno 1507 socijalni stanovi do kraj na 2010 god. izgradeni se 9 objekta so vkupno 417 stana i toa vo Skopje (2), Bitola (1), Ohrid (1), Ki~evo (1), Makedonska Kamenica (1), Ko~ani (1), Kriva Palanka (1), Kavadarci (1). Vkupna povr{ina na stanovite predvideni so programata (1507) iznesuva okolu 36,925,31m2. Od niv izgradeni se 20,141,62m2. Realizacijata na preostanatite socijalni stanovi e vo faza na izgradba ili pripremna faza (aktivnosti povrzani za nivna realizacija izrabotka na osnovni proekti, izrabotka na numeri~ki podatoci, postapka za dobivawe na re{enie za lokaciski uslovi) e razli~na vo sekoj grad kade e predvidena nivna izgradba. Analiziraj}i gi gore navedenite podatoci mo`e da se dojde do zaklu~ok
deka, izgradbata na stanovi predvideni so Programata za izgradba stanovi sopstvenost na RM ne se odviva so predvidenata dinamika.
6.3.5. Javni funkcii
Sogleduvawa vo odnos realizacija za 2010 god. vo dejnostite na javnite funkcii po oblasti e slednata: Obrazovanie
Osnovno obrazovanie: Mre`ata na osnovni u~ili{ta vo redovnoto vospituvawe i obrazovanie vo Republikata spored statisti~kite podatoci vo u~ebnata 2009/2010 godina opfa}a 990 u~ili{ta vo koi se vospituvaat i obrazuvaat 208,980 u~enici, odnosno okolu 69% od vkupniot broj deca na vozrast od 5-15 godini (303,523). Brojot na u~enici vo osnovni u~ili{ta vo 2009/2010god. vo odnos na podatocite za u~ebnata 2004/2005god. e namalen za 7,1%.
Programata so koja se predviduva izgradba na novi u~ili{ni zgradi, rekonstrukcija i sanacija na postojni u~ili{ni objekti, obnovuvawe i popravka instalaciiite vo objektite (vodovod, kanalizacija, parno greewe), so aktivnostite prodol`uva i vo 2010 god. Spored podatocite od Ministerstvo za obrazovanie na RM vo (10)49 op{tini evidentirano e gradba na objekti od oblasta na osnovno obrazovanie, dodeka vo (5)50op{tini evidentirani se grade`ni intervencii od tipot na rekonstrukcii na objekti.
Sredno obrazovanie: Spored podatocite za u~ebnata 2009/2010 god. vo dr`aven sektor evidentirani se redovni 110 sredni u~ili{ta so vkupno 94 284 u~enici, {to iznesuva 75% od generacijata na vozrast od 15-19 godini(165.422deca).
Brojot na u~enici vo sredni u~ili{ta vo odnos na u~ebnata 2004/2005 god. (94,053 u~enici) e zgolemen za okolu 1 %. Spored podatocite od Ministerstvo za obrazovanie na RM vo op{tina [uto Orizari evidentirano e izgradba na objekti od oblasta na sredno 49 Tabela1. Podprograma TA-Izgradba 50 Tabela2. Podprograma TB-rekonstrukcija
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 283
obrazovanie. Grade`ni intervencii od tipot na rekonstrukcii na objekti istotaka evidentirano e vo op{tina Centar.
Visoko i vi{o obrazovanie: Vkupniot broj na studentite vo Visoko obrazovanie na teritorijata na Republikata na dr`avnite univerziteteti vo R. Makedonija vo u~ebnata 2009/2010 god. iznesuva 43,893 studenti {to vo odnos na 2004/2005 god. e namaluvawe za 9%. Vo u~ebnata 2009/2010 god. od vkupniot broj na studenti (i na privatni i na dr`avni fakulteti koj iznesuva 56, 121 student) 78% se na dr`avnite fakulteti dodeka na privatnite fakulteti toj procent e pomal i iznesuva 22%(12,129 studenti).
Vo oblasta na vi{oto obrazovanie na teritorijata na Republikata vo u~ebnata 2009/2010 god. nastava posetuvaat 1500u~enici vo 5 stru~ni {koli. Od vkupniot broj na u~enici (1500) vo dr`aven sektor evidentirani se 1286 u~enika dodeka vo privaten sektor 214 u~enika. Vo odnos na u~ebnata 2004/2005 god. imame zgolemuvawe na brojot na u~enici vo dr`aven sektor za 15%.
Vkupniot broj na u~enici i studenti vklu~eni vo obrazovniot proces za u~ebna 2009/2010 god. iznesuva 365,033 u~enici od koi vo osnovno obrazovanie vklu~eni se 57,91%, vo sredno 26,13%, vo visoko obrazovanie 15,55%, dodeka vo vi{o 0,42%. Analizata poka`uva deka procentot u~enici i studenti vo 2009/2010god. e vo blago opa|awe vo odnos na 2004 god. i seu{te ne gi zadovoluva potrebnite normativi soglasno PPRM. Zdravstvena dejnost
Spored poslednite statisti~ki podatoci (Statisti~ki godi{nik 2010god), evidentirani se se vkupno 6933 zdravstveni rabotnici od koi 5052 lekari, 1310 stomatolozi i 571 farmacevti. Vkupen broj na bolni~ki posteli iznesuva 9326 posteli.
Komparacijata na statisti~kite podatoci i predvidenite so PPRM za planski period do 2020 god. upatuva na slednite konstatacii:
- brojot na `iteli /lekar predvideni so PPRM za 2020 god. iznesuva 550-600 `iteli/lekar dodeka realiziranata vo 2004-2010 god. 453-405`iteli/1lekar odnosno 2,2- 2,5 lekari/1000`iteli;
- brojot na `iteli /stomatolog predvideno za 2020 god. 2.000-2.500 `iteli /stomatolog, dodeka realiziranata vo 2004-2010 god. iznesuva 1790-1562`iteli/1lekar, odnosno 0,55-0,64stomatolozi /1000`iteli;
- brojot na bolni~ki posteli na 1000 `iteli predvideni za 2020god.iznesuva 6,7-7,4bolni~ki posteli/1000 `iteli, dodeka za 2004-2010god.iznesuva 4,8- 4,6 bolni~ki posteli /1.000 `iteli.
Vo odnos na definiranite orientacioni normativi za kvalitetna zdravstvena za{tita predvideni so Prostorniot plan, mo`e da se konstatira deka realizacijata ne se dvi`i vo ramkite na prognozite, no ovie dejnosti se soo~uvaat so brojni problemi vo razvojot, kako izgradba i opremuvawe na sovremeni kapaciteti posebno vo vongradskite podra~ja.
Vo zdravstvoto vo tek se aktivnosti za transformirawe na postojniot zdravstven sistem vo nov nacionalen zdravstven sistem, koj treba da obezbedi povisoka i pokvalitetna zdravstvena za{tita zasnovana vrz realni mo`nosti na pla}awe. Vo ovie ramki, razvojnata investiciona politika dava prioritet na
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 284
investiciite koi se anga`iraat za sovladuvawe na najurgentnite tekovni problemi vo zdravstvoto, rekonstrukcija i sanacija na postojnite objekti, zavr{uvawe na zapo~natite objekti i nabavka na nova neophodna oprema. Socijalna za{tita
1. Organizacii za socijalna za{tita Socijalnata za{tita i ponatamu }e se ostvaruva kako za{tita na licata
nesposobni za rabota (hendikepirani) i za{tita na site onie koi kako rezultat na tranzicionite procesi se najdoa na marginite na socijalnata sigurnost. Ednovremeno, potrbno e da se prezemaat aktivnosti za podobruvawe na uslovite za smestuvawe vo specijaliziranite ustanovi za stari i iznemo{teni lica, deca bez roditeli i hendikepirani lica.
Poslednite statisti~ki podatoci poka`uvaat deka brojot na ustanovi za socijalna za{tita na po~etok od 2010 god. iznesuva 13 ustanovi, so vkupno 1312 korisnika.
Soglasno PPRM, za objektite od socijalen karakter za deca bez roditeli i za stari lica se planiraat po 3 mesta na 1000 `iteli so min. 15 m2 na povr{ina na objektot po korisnik i min 30 m2 na kompleksot po korisnik
2. Organizacii za zgri`uvawe i vospituvawe na deca od predu~ili{na vozrast
Soglasno statisti~kite podatoci vo 2010 god. vo 54 javni ustanovi za zgri`uvawe i vospituvawe na deca (detski gradinki) zgri`eni se 23.157 deca, odnosno brojot na deca vo odnos na 2004 god. e namalen za 63%. Soglasno PPRM brojot na deca vo detski gradinki treba da iznesuva pribli`no 6% od vkupniot broj na naselenie vo R. Makedonija vo 2010 god. toj procent iznesuva 1,1% i ne go zadovoluva predvideniot normativ. Vo oblasta na detskata za{tita, prioritetnite investicioni aktivnosti treba da se naso~eni kon rekonstrukcijata na postojnite objekti, kako i dogradba na zapo~natite objekti.
U~eni~ki i studentski domovi-Soglasno statisti~kite podatoci vo 2009/2010 god. vo 37 ustanovi (u~eni~ki, studentski domovi) evidentirani se 7547 korisnici {to vo odnos na 2004 god. e namaluvawe za 11%. Analizata na izgradeni objekti od oblasta na Socijalnata za{tita soglasno statisti~kite podatoci poka`uva deka vo periodot 2004-2010 god. ima zgolemuvawe na izgradba na domovi za stari i iznemo{teni lica, studentski domovi i domovi za u~enici vo srednite u~ili{ta. Kultura
Vo ovoj sektor razvojnata politika e e naso~ena kon za{tita na kulturno - istoriskite spomenici i obezbeduvawe na uslovi za rabota vo instituciite za kulturni dejnosti, investirawe vo rabotata na arheolo{kite lokaliteti, prodol`uvawe so izgradba na novi teatri (Stariot teatar, nova zgrada na dramski teatar, izgradba na muzejot na VMRO i izgradba na koncertna sala) kako i renovirawe i doizgradba na verskite proekti.
Bibliote~na dejnost : Soglasno statisti~kite podatoci ovaa dejnost e zastapena vo 85 biblioteki koi raspolagaat so kni`en fond od 3.115.000 knigi,
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 285
odnosno 1,51 knigi/`itel. Vo odnos na 2004 god. brojot na biblioteki e ist. Vo odnos na brojot na knigi /`itel normativot od 1-2knigi/`itel soglasno PPRM e zadovolen.
Teatarska dejnost : Vo 2010 god. evidentirani se 13 profesionalni teatri {to vo odnos na 2004 god. e zgolemuvawe za 18%.
Kinote~na dejnost : Vo kinote~nata dejnost vo 2010 god. evidentirani se 10 kina. Analizata poka`uva deka vo odnos na 2004 god. brojot na kinata e namalen za 53%.
Muzejska dejnost : Vo 2010 god. evidentirani se 23 muzei {to vo odnos na 2004 god. e zgolemuvawe za 1%.
Vo naredniot period do 2020 god soglasno PPRM sekoja od naselbite treba da ima biblioteka, kino i dom na kulturata, a ako postoi interes i ekonomska osnova vo nekoi od naselbite i muzej, galerija, teatar i dom na mladina.
Sport i rekreacija
Razvojot na fizi~kata kultura se karakterizira so postojano pro{iruvawe na materijalnata osnova, odnosno so izgradba na objekti i tereni za sport koi po svojata namena i funkcionalnost vo odreden period i vo odredeni sredini gi zadovoluvaat potrebite na gra|anite.
Spored podatocite od DZS (Statisti~ki godi{nik 2010 god. ) do krajot na 2010 god. izgradeni se vkupno 18 sportski sali od zapo~natite 31 sportski sali, 13 sportski tereni, 4 objekti od oblasta na sportot i rekreacijata.
Rekonstrukcija, adaptacija i sanacija izvr{eno e na 23 objekti nameneti za sport i rekreacija.
Za periodot do 2020 god. razvojot na fizi~kata kultura treba da se odviva vo objekti ~ij kapaciteti }e ovozmo`at poseta na 20-25% od `itelite so prose~en normative od 2 m2 po `itel.
Grafikon 68. Dinamika na izgradeni objekti od oblasta na javni funkcii vo 2004-2010 god. po op{tini (podatoci od Informativni listovi )
5
12
1
8
21 1
4
13
0
2
4
6
8
10
12
14
obrazovanie zdravstvo socijalnaza{tita
kultura fizi~kakultura
2004god.
2010god.
* nema podatoci od site op{tini
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 286
Vrz osnova na podatocite vo Informativnite listovi dostaveni od 55 op{tini mo`e da se zaklu~i deka na teritorijata na Republika Makedonija evidentirana e dinamikata na izgradba na objekti od oblasta javni funkcii vo okolu 17 op{tini. Mo`e da se zaklu~i deka pogolema dinamika na gradewe 2010 god. ima vo oblasta na izgradba na objekti od fizi~ka kultura dodeka kaj drugite javni funkcii izgradbata e vo opa|awe.
6.3.6. Industrija
Vo prostornata razvojna struktura na ekonomijata vo Republika Makedonija, industrijata e zna~aen faktor koj deluva pottiknuva~ki na razvojot na drugite dejnosti: zemjodelstvoto, {umarstvoto, trgovijata, grade`ni{tvoto, soobra}ajot, zanaet~istvoto itn. Industrijata se javuva kako potro{uva~ na proizvodite i uslugite na ovie dejnosti vo fazata na nivna prerabotka i od prostoren aspekt pretstavuva lokaciski faktor za razvoj na drugi proizvodni i komplementarni dejnosti i kapaciteti so koi se zaokru`uva celokupniot tehnolo{ki i reprodukciski proces na proizvodstvo.
Spored paradigmata na odr`liviot razvoj, ekonomskiot razvoj i za{titata na `ivotnata sredina pravat edinstven proces na me|usebni interaktivni vlijanija i spregi. Odr`liviot razvoj podrazbira proces na promeni vo koj ekonomijata pridonesuva kon podobruvawe na ~ovekovata blagosostojba na sega{nite generacii, bez kompromisi ili hipoteki na teret na blagosostojbata na idnite generacii.
Karakteristika na industrijata i vo 2010 godina be{e nedostigot i ograni~enosta na sopstvenata akumulacija i potrebata za pointenziven razvoj i menuvawe na proizvodnata struktura. Industrijata i natamu }e bide upatena na koristewe dopolnitelna akumulacija od stranstvo.
Posledicite od globalnata ekonomska kriza zapo~nata vo 2008-ta godina se reflektiraa vrz aktivnostite vo industrijata koi vo odnos na formiraweto na bruto doma{niot proizvod vo 2010 godina sporedeno so prethodnata godina ostvarija negativna stapka od -2,2% (proceneti podatoci)51 i strukturno u~estvo od 18,3% vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod (tekovni ceni).
Fizi~kiot obem na vkupnoto industrisko proizvodstvo vo Republika Makedonija vo 2010 godina zabele`a negativna stapka od 4,8%. Kompleksot na vadewe na ruda i minerali zabele`a opa|awe od -3,8%, prerabotuva~kata industrija -7,5%, dodeka snabduvaweto so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija zbele`a porast na proizvodstvoto od 14,4%. Najgolemo opa|awe na obemot na proizvodstvo vo prerabotuva~kata industrija e zabele`an vo proizvodstvoto na fabrikuvani metalni proizvodi, osven ma{ini i oprema (indeks 46,5%) i proizvodstvoto na elektri~na oprema (56,8%).
Analizata na op{tata sostojba na makedonskata industrija poka`uva nezadovolitelno nivo na tehni~ko-tehnolo{kiot progres, izvoznata naso~enost i uvoznata zavisnost na proizvodstvoto se nepovolni, obemot i kvalitetot na rabotnata sila ne gi zadovoluvaat sovremenite potrebi i standardi za integrirawe vo me|unarodniot ekonomski prostor. Seriozna e potrebata za primena na novi znaewa, zgolemen obem i efikasnost na investiciite. Sega{noto nivo na tehnolo{ka opremenost uka`uva deka bez pokrupni zafati
51 Soop{tenie , Bruto doma{en proizvod br. 3.1.11.4
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 287
za obnovuvawe na postojnata tehnika i tehnologija vo idnina ne mo`e da se o~ekuva zabrzuvawe na dinamikata na industriski razvoj. Potrebata za brzi promeni nalo`uva neophodnost za brzo prilagoduvawe na doma{nata industrija so tendenciite vo svetot so cel kompatibilnost na industriskata struktura so razvieniot svet.
Vo uslovi na pazaren na~in na stopanisuvawe ostanuva planskata opredelba za permanentno sledewe na potrebite i barawata na pazarot i sozdavawe uslovi za brzo reagirawe i prilagoduvawe na signalite za promeni na pazarot.
Vo nasoka na nadminuvawe na postojnata sostojba i sozdavawe perspektiva za razvoj na ovaa zna~ajna oblast vo ekonomijata na Republika Makedonija, vo Ministerstvoto za ekonomija vo tekot na 2010 godina bea prezemeni intenzivni aktivnosti za implementacija na usvoenite programi so koi }e se ovozmo`i zgolemuvawe na konkurentnosta na nacionalnata ekonomija:
• Programa za podr{ka na tekstilnata industrija; • Programa za podobruvawe na konkurentnosta na makedonskite
proizvodi i uslugi; • Programa za podr{ka na klasterite so merki za podr{ka na
kompaniite za aktivno deluvawe vo klasteri sogleduvaj}i ja korisnosta od zdru`uvawe i sozdavawe mre`a na klasteri;
• Programa za razvoj na pretpriemni{tvoto, konkurentnosta i inovativnosta;
• Programa za pottiknuvawe na investiciite vo Republika Makedonija itn.
Prostornata razmestenost na proizvodnite i na niv komplementarni uslu`ni dejnosti se temeli na postavenata opredelba na organizacija na proizvodnite dejnosti na principot na koncentrirana disperzija. Opredelbata za alokacija na proizvodni kapaciteti vo planski utvrdeni prostori se ostvaruva preku izrabotka na soodvetna planska urbanisti~ka dokumentacija i ureduvawe na prostorot.
Vo tekot na 2010 godina prodol`ija aktivnostite za izrabotka i usvojuvawe na urbanisti~ka planska dokumentacija za novi tri tehnolo{ki industriski razvojni zoni: TIRZ "Strumica" na povr{ina od okolu 25 ha, TIRZ "Rankovce" na povr{ina od okolu 40 ha i TIRZ "Struga" so povr{ina od okolu 30 ha.
Dinamikata na realizacija na planskite re{enija i ureduvawe na prostorot na TIRZ "Skopje" na zadovoluva. Na ovoj atraktiven prostor ocenet pozitivno vo odnos na lokacijata, soobra}ajnite i drugi infrastrukturni uslovi, vo periodot od ednodecenisko postoewe, efektuiran e prostor vo koj se locirani samo dva industriski kapaciteti na svetski poznatite proizvodni brendovi vo oblasta na elektronikata.
Promenite vo prostorot evidentirani vo oblasta na industrijata vrz osnova na izve{tajnite listovi dobieni od izve{tajnite edinici se prezentirani vo Poglavieto na Ekonomskite osnovi kako integralen del na promenite vo prostorot na vkupnata ekonomija.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 288
6.4. Soobra}aj i vrski
6.4.1. Soobra}ajna infrastruktura
Zaklu~ok e deka vo Republika Makedonija vo 2010 godina izgradeni se vkupno 8,83 km lokalni soobra}ajnici, a na 112,5km e izvr{ena rekonstrukcija
Tabela 108 . Dol`ina na izgradeni kategorizirani soobra}ajnici (pati{ta) vo 2010 god.
Soobra}ajnici Realizirani vo 2010 god. (km) magistralni regionalni lokalni 34,906 vkupno: 34,906
Od strana na ELEM izv{ena e izgradba na pristapen lokalen pat od
Ergela (s. Novaci) - do rudnik no ne e ka`ano so koja dol`ina e istiot. Vo 2010 god. nema izgradeno ni eden km `elezni~ka pruga. Vo 2010 godina od oblasta na vozdu{niot soobra}aj nema realizirano nitu
eden proekt koj direktno ili indirektno vlijae na promenite vo prostorot. Za naredniot period neophodni se intenzivni aktivnosti za
vospostavuvawe proaktivna politika na Dr`avata vo site segmenti koi imaat vlijanie vrz porast i unapreduvawe na delot na soobra}ajna infrastruktura {to bi pridoneslo i za zgolemuvaweto na vkupnite efekti i vkupnata ekonomija na Republika Makedonija.
6.4.2. Komunikaciski i dostavni sistemi
Za sozdavawe povolni uslovi za efektivna i odr`iva konkurencija na pazarot na elektronski komunikacii, formirana e Agencija za elektronski komunikacii na RM. Agencijata, transparentno so regulatorni alatki, go sledi razvojot na pazarot na elektronski komunikacii preku kvartalni i godi{ni izve{tai.
Pazarot na elektronski komunikacii, kaj nas i vo svetot, intenzivno se menuva. Se zgolemuva brojot na korisnici, no i davateli na uslugi, a najgolem porast ima brojot na pretplatnicite na mobilna telefonija i internet. Vo 2010 god. vo evidencija na AEK notificirani se aktivni: 35 subjekti kako davateli na javna telefonska usluga od fiksna lokacija, 3 davateli na javni mobilni komunikaciski uslugi, 8 davateli za me|uoperatorski uslugi, 75 davateli na internet pristap, 75 davateli na uslugi povrzani so radiodifuzija, kako i 16 subjekti za obezbeduvawe na javni elektronski komunikaciski mre`i.
Spored godi{niot izve{taj na Agencijata za elektronski komunikacii, vo 2010 godina vo odnos na prethodnata godina, vkupniot broj na fiksni linii po site tehnologii e namalen za 5,54%, dodeka za 10,82% zgolemen e brojot na aktivni pretplatnici vo mobilnata telefonija, a za 18,23% zgolemen e brojot na pretplatnici na pristap do internet so {irok opseg.
Vo minatoto, telekomunikaciskite uslugi se nudea preku bakarnite `ici. Prvite generacii na kablovski mre`i bile konfigurirani samo za ednonaso~no
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 289
prenesuvawe na televiziski i radio programi od operatorot do korisnicite. Za da ponudat govorna telefonija i internet, kabelskite operatori gi nadgraduvaa svoite mre`i.
Brziot razvoj i masovnoto koristewe na internetot dovede do golemi promeni vo komunikaciite, elektronskite mediumi, muzi~kata i zabavna industrija, finansiskite uslugi. Kako rezultat na razvojot i koristeweto na {irokopojasniot internet, vo globalna smisla, zapo~na rebrendirawe na tradicionalnite telekomunikaciski operatori koi po~naa da nudat paketi od razli~na priroda, novi uslugi, koi od druga strana pobaruvaat se pobrzi elektronski komunikaciski mre`i.
Slednite generacii na {irokopojasen internet }e bara zna~itelno pogolema brzina i bezbednost pri prenos, namaleni stapki na gre{ki na aplikaciite vo realno vreme. Neophodno e dizajnirawe, razvoj i gradba na brzi elektronski komunikaciski mre`i so dovolen kapacitet koj }e odgovori na predizvicite. Toa zna~i zna~itelno nadgraduvawe na postojnite fiksni (bakarni ili kabelski) mre`i i postavuvawe na novi opti~ki mre`i. Pri toa treba da se zeme golemoto zna~ewe i va`nost na bez`i~nite tehnologii dizajnirani za mobilnata mre`a, koja ima i najgolem porast na korisnici vo izminatite godini.
Se o~ekuva i vo naredniot period natamo{no zgolemuvawe na korisnicite na mobilnata telefonija za smetka na fiksnata telefonija. Operatorite se obiduvaat da go zadr`at i zgolemat brojot na pretplatnici so nudewe na razni korisni~ki paketi, vrzuvawe na pove}e komunikaciski uslugi vo eden paket so razni beneficii i sl.
Do 2020 godina, spored Prostorniot plan na RM se o~ekuva{e brojot na korisnici vo fiksnata telefonija da iznesuva 891.000. Spored sega{niot broj na 413091 aktivni telefonski linii i postojanata tendencija na namaluvawe na brojot na pretplatnici mo`e da se zaklu~i deka prognozata nema da se ostvari.
Spored Prostorniot plan na R.Makedonija do 2020 godina se o~ekuva pokrienost od 98% od teritorijata i 100% od naselenieto na Makedonija kako i gustina od 25 mobilni telefoni na 100 `iteli {to e nadminata pred pove}e godini. Vo 2010 godina, brojot na aktivni pretplatnici vo mobilna telefonija e 104,9 na populacija od 100 `iteli.
Vo idniot period se o~ekuva natamo{no pro{iruvawe na mre`ata i pogolema implementacija na 3G i drugite ponapredni tehnologii. Tretata generacija na komunikaciski uslugi se multimedijalni, ovozmo`uvaat golemi brzini za video i audio sodr`ini, simultan prenos na povici so koi korisnicite imaat mo`nost za mobilna kancelarija, video konferencija i sl.
No, za da mo`e da se realiziraat ovie tehnologii, potrebno e da se izgradi opti~ka mre`a do krajnite korisnici za koja {to treba da se napravat golemi vlo`uvawa i tro{oci. Makedonski Telekomunikacii vo 2010 godina prodol`i so realizacija na proektot "opti~ki kabel do doma" so koj }e sleduva izgradba na vrvna telekomunikaciska mre`a, so ultrabrz internet pristap i pogolem protok na informacii. Proektot zapo~na da se implementira vo Skopje, Tetovo, Bitola, Kumanovo, Ohrid i drugi pogolemi gradovi vo RM.
So razvoj na elektronskite komunikaciski mre`i, mo`e da se kreira i razvojot i koristeweto na onlajn, internet uslugite: e-vlada, e-zdravstvo, e-infrastruktura, e-biznis, e-obrazovanie. Preku Ministerstvoto za
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 290
Informati~ko op{testvo i administracija, zapo~nata e Strategija za reformi vo javnata administracija, Strategija za razvoj na e-sodr`ini 2010-2015, Nacionalnata strategija za razvoj na informati~ko op{testvo i Nacionalna strategija za razvoj na elektronski komunikacii so informati~ki tehnologii.
Vo poslednata decenija mnogu se promenija tehnolo{kite, ekonomskite i regulativnite uslovi za postoewe na javnite radiodifuzni servisi. Tie se nao|aat pod golem pritisok na sé pogolem broj komercijalni radiodifuzeri.
Analogniot na~in na prenos na televiziskiot signal e podlo`en na interferencii i gubewe na signalot ili negovo duplirawe. Platformite za prenos na televiziskiot signal (kabel, satelit, IPTV itn.) imaat ograni~en broj na frekfencii, problem koj mo`e da se nadmine so digitalizacija na televiziskiot radio-frekvenciski spektar. So toa se sozdavaat uslovi za emitirawe na televizija so visoka rezolucija, kvaliteten priem i produkcija na slika, zvuk. Procesot na digitalizacija vo RM e zapo~nat, a vo digitalizacijata na lokalnite i regionalnite mediumi, Sovetot za radiodifuzija }e se rakovodi so Strategijata za razvoj na radiodifuznata dejnost od 2007-2012 godina.
Agencijata za elektronski komunikacii na RM i Sovetot za radiodifuzija ja sledat sostojbata i razvojot na site vidovi na komunikaciski uslugi vo RM. Se gri`at za obezbeduvawe na sloboda vo izrazuvaweto, nezavisnosta na mediumite, ekonomskiot i tehnolo{ki razvoj na ova dejnost. Vo 2008 godina usvoen e Akcionen plan za implementacija na Strategijata za razvoj na radiodifuznata dejnost, vo koj se predvideni aktivnosti za nejzina prakti~na implementacija. Akcent e staven vo baraweto re{enie za vospostavuvawe efikasen sistem za naplata na radiodifuznata taksa {to e najseriozen problem vo oblasta na radiodifuzijata vo RM, notiran i od Evropskata komisija. Za liberalizacija na pazarot, poefikasna za{tita na konkurencijata vo radiodifuzniot sektor i vo idniot period }e se sledat reklamnite praktiki na radiodifuzerite, }e se olesnuvaat mo`nostite za vlez na novi subjekti vo zaradi zbogatuvawe na raznovidnosta i kvalitetot na programata.
Po{tenskiot pazar vo RM bele`i porast, a vo nagoren trend e i procesot na negova liberalizacija. Zgolemen e brojot na: pismonosnite pratki, pisma, prepora~ani pratki, paketni pratki. Zgolemen e trendot na koristewe na onlajn-kupuvaweto i dostavata na brzite pratki, od vrata do vrata. Podobruvaweto se dol`i na otvarawe na pazarot na po{tenski uslugi i negovoto regulirawe. Na makedonskiot po{tenski pazar rabotat 25 davateli na po{tenski uslugi so Standardna dozvola.
Agencijata za po{ti donese Pravilnik za utvrduvawe na podra~jata na edinicite na po{tenska mre`a na davatelite na univerzalna po{tenska usluga so koj {to se utvrdeni kriteriumite za otvarawe, zatvarawe i preseluvawe na po{tenskite objekti, postavuvaweto na po{tenskite sanda~iwa na javni mesta, utvrduvawe na rabotnoto vreme na po{tenskite edinici i dr. Agencijata ima za cel da ovozmo`i sproveduvawe na procesot na liberalizacija na pazarot na po{tenski uslugi preku objektivni i transparentni procesi, imaj}i go sekoga{ vo prv plan javniot interes na potro{uva~kata na gra|anite na RM.
AD Makedonska po{ta treba da se podgotvi na celosnata liberalizacija na po{tenskiot soobra}aj do 2012 godina, {to e predvideno so evropskite direktivi. Potrebno e da se prodol`i so liberalizacijata na pazarot, implementacija na novi vidovi uslugi, elektronsko sledewe na pratkite od
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 291
priem do nivno vra~uvawe, zgolemuvawe na bezbednosta na pratkite i zabrzuvawe na prenosot na po{tenskite pratki so novi sovremeni transportni sredstva.
Do 2020 godina, spored Prostorniot plan na RM, se o~ekuva{e vkupniot broj na po{tenski edinici da iznesuva 424. Sega{niot broj na 297 po{tenski edinici, odnosno 70% od realizacijata na planot ne dava optimizam deka }e se ostvari planot.
6.5. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot
6.5.1. @ivotna sredina
Analizite na stepenot na zagaduvawe vo mediumite na `ivotnata sredina na godi{no nivo, vklu~uvaj}i gi i merkite koi se prevzemaat za za{tita na istite, ovozmo`uvaat uvid vo povrzanosta pome|u industriskiot razvoj, sostojbata i kvalitetot na `ivotnata sredina, odnosno vlijanijata vrz zdravjeto na ~ovekot, aktivno sledewe na eventualnite promeni vo mediumite i oblastite na `ivotnata sredina i sozdavaat dobra osnova za kreirawe na odr`liva politika za za{tita na `ivotnata sredina i podobruvawe na kvalitetot na `ivotot vo idnina.
Vo odnos na sostojbite i promenite vo prostorot vo oblasta na `ivotnata sredina vrz osnova na raspolo`ivite podatoci i informacii mo`e da se navedat slednite finalni sogleduvawa: Vozduh
• Sogleduvaj}i ja sostojbata so koli~inite na emisii na zagaduva~ki supstancii na nivo na dr`ava po poedinite sektori/dejnosti, evidentno e deka proizvodstvoto na elektri~na i toplinska energija, soobra}ajot i industriski procesi najmnogu pridonesuvaat za zagaduvaweto na vozduhot.
• Od izvr{enite merewa na kvalitetot na vozduhot vo tekot na 2010 godina nadminuvawa nad grani~nite vrednosti se zabele`uvaat za cvrstite ~esti~ki so golemina do 10 mikrometri osobeno vo zimniot period. Vo letniot period pak, ima nadminuvawa na celnata vrednost za ozonot, kako rezultat na povisokata son~eva radijacija.
• Zemaj}i gi predvid site ovie podatoci od izvr{enite merewa, mikrofizi~kite i hemiskite procesi na zagaduva~kite supstanci vo vozduhot, socio-ekonomski faktori i analizi, efikasnosta na koristeweto na donesenite zakonskite propisi i efektite vrz lu|eto i `ivotnata sredina, potrebno e, da se donesat i implementiraat merki za redukcija na emisiite i za{tita na kvalitetot na vozduhot, so cel podobruvawe na kvalitetot na ambientniot vozduh i namaluvawe na vlijanieto na zagaduvaweto vrz zdravjeto na lu|eto i `ivotnata sredina.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 292
Vodi
Soglasno RIMSYS (RIver Monitoring SYStem) programata, kvalitetot na vodotecite vo Republika Makedonija se sledi na 20 merni mesta postaveni na 11 pogolemi vodoteci vo Republikata i toa: r.Treska, r.Lepenec, r.Vardar, r.P~iwa, r.Bregalnica, Kriva Reka, Ele{ka Reka, Crna Reka, r.Strumica, r.Crni Drim i r.Radika.
Analizata na dobienite podatoci za kvalitetot na povr{inskite vodoteci vo odnos na razli~ni parametri gi dade slednite rezultati:
‡ Vrednostite za kislorodnite pokazateli dobieni od mernite mesta na vodotecite vo R.Makedonija vo tekot na 2010 godina, poka`uvaat deka na site merni mesta vodata e so kvalitet od I klasa vo odnos na vrednostite za rastvoren kislorod, so isklu~ok na vodite kaj mernoto mesto Sko~ivir; vo odnos na petdnevnata biolo{ka potro{uva~ka na kislorod kvalitetot na vodite na pogolem del od mernite mesta odgovara na vodi so kvalitet od II klasa, so isklu~ok na mernite mesta kaj Ba{ino Selo i Nogaevci kade vodite se so kvalitet od III klasa i mernite mesta [piqe i Bo{kov Most, kade vodite se so kvalitet od I klasa i vo odnos na hemiskata potro{uva~ka na kislorod, kvalitetot na vodata vo povr{inskite vodoteci odgovara na vodi od II klasa na site merni mesta, so isklu~ok na mernoto mesto kaj Sko~ivir, kade vodata e so kvalitet od III klasa i [piqe i Bo{kov Most kade vodata e so kvalitet od I klasa.
‡ Vo odnos na koncentracijata na nitrati i nitriti na site merni mesta niz Republikata vo 2010 godina e zabele`an kvalitet na vodi od I-II klasa.
‡ Analizata na kvalitetot na vodotecite vo tekot na 2010 godina vo odnos na srednogodi{nite koncentracii na opasni i {tetni materii ne poka`uva drasti~na promena na kvalitetot na vodotecite vo odnos na prethodnite godini.
Biomonitoringot vo Republika Makedonija se vr{i na 9 vodoteci: Vardar, Treska, Lepenec, Kriva Reka, P~iwa, Bregalnica, Crna Reka, Ele{ka i Strumica, na vkupno 18 merni mesta.
Od izvr{enite analizi na biolo{kiot materijal vo 2010 godina mo`e da se zaklu~i deka 96 % od analizite poka`uvaat deka vodite od kontroliranite vodoteci se so kvalitet od vtora klasa, a 4 % se vo prva klasa. Kvalitet od prva klasa ima vo r. Lepenec na mernoto mesto Granica i na Kriva Reka na mernoto mesto Trnovec. Ovaa godina ne se utvrdeni primeroci so kvalitet na voda od III klasa.
Analizata na kvalitetot na vodata vo ezerskite vodi vo Republikata e izvr{ena preku evaluacija na higiensko-epidemiolo{kiot status na lokalitetot, kislorodnite pokazateli (rastvoren kislorod, saturacija i BPK5), fizi~ko-hemiskite i sanitarno-mikrobiolo{kite parametri karakteristi~ni za ezerskite vodi.
Analizata na dobienite podatoci za kvalitetot na vodata vo ezerata vo R. Makedonija poka`uva deka postoi dosta visok procent na primeroci koi ne odgovaraat na kvalitetot na vodite propi{ani vo Uredbata za kategorizacija na vodite za fizi~ko-hemiskite parametri.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 293
JZU Centar za javno zdravje - Skopje vo soglasnost so Programata za preventivna zdravstvena za{tita vo Republika Makedonija za 2010 godina, go slede{e kvalitet na povr{inskite vodi od zdravstven aspekt, na mesta i lokaliteti kade povr{inskite vodi se koristat za sport i rekreacija, sportski ribolov i za navodnuvawe vo zemjodelieto.
Merewata izvr{eni vo 2010 godina poka`uvaat deka seu{te e visok procentot na pregledani primeroci koi ne odgovaraat na klasata propi{ana so Uredbata za klasifikacija i kategorizacija na vodite.
Po~va
Analizata na dobienite podatoci za kvalitetot na po~vite vo tekot na 2010 godina gi dade slednite rezultati:
‡ Trendot za po{umuvawe vo se~i{tata, von {umskite regioni, kamewarite i golinite i posebno erodiranite povr{ini se zadr`uva i vo izminatata godina;
‡ Vospostaven e monitoring na kvalitetot na po~vata vo Skopsko Pole i se dobieni prvi~nite rezultati za kvalitetot na po~vata vo odnos na sodr`inata na te{ki metali.
‡ Vo 2010 godina e sprovedena tretata faza od geohemiskiot monitoring na po~vite vo Skopsko Pole.
‡ Vo Republika Makedonija se pove}e se nametnuva potrebata od donesuvawe na soodveten zakon koj }e ja tretira po~vata od pove}e aspekti kako medium na `ivotnata sredina.
Bu~ava
‡ Posledni merewa na nivoto na bu~ava vo grad Skopje se napraveni vo 2005 godina, po {to monitoring mre`ata ne funkcionira i ne se sproveduva sistematizirano merewe, sledewe i kontrola na sostojbite na bu~avata vo mediumite i oblastite na `ivotnata sredina.
‡ Oddelenieto po higiena i zdravstvena ekologija pri JZU Centar za javno zdravje - Bitola, vr{i merewa na nivoto na komunalna bu~ava vo mesec april i oktomvri na 9 merni mesta vo tekot na 2010 godina. Ima promena vo brojot na mernite stanici, vovedeni se dve novi merni mesta locirani vo stanbeno-delovna zona i stanbena zona vo centarot na gradot, a isfrleno e edno merno mesto vo industriska zona. Intenzitetot na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovnite indikatori Ld i Lv, ja nadminuva GV na tri merni mesta vo 2010 godina. Intenzitet na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovniot indikator Ln, za 2010 godina na 3 merni mesta e pod GV, zna~itelno poka~uvawe ima na 2 merni mesta, i malo poka~uvawe vo odnos na GV na site ostanati merni mesta.
‡ Oddelenieto po higiena i zdravstvena ekologija pri JZU Centar za javno zdravje - Ki~evo, vr{i merewa na nivoto na komunalna bu~ava vo mesec april i oktomvri vo 2010 godina na 7 merni mesta vo gradot. Intenzitetot na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovnite indikatori Ld i Lv, 2010 godina na site merni mesta, ja nadminuva
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 294
GV za toa merno mesto za dvata indikatora, osven za edno merno mesto, kade taa vrednost e pod GV za dvata indikatora. Intenzitet na bu~ava vo `ivotnata sredina za osnovniot indikator Ln, za site merni mesta e nad GV vo 2010 godina.
‡ Oddelenieto po higiena i zdravstvena ekologija pri JZU Centar za javno zdravje - Kumanovo, vr{i merewa na nivoto na komunalna bu~ava vo april i oktomvri 2010 godina na 10 merni mesta vo gradot. Intenzitet na bu~ava vo `ivotnata sredina merena vo 2010 godina vo Kumanovo na site merni mesta e nad GV za toa merno mesto
‡ Sega{nata sostojba vo zemjata se karakterizira so nedovolno vnimanie za problemite povrzani so namaluvaweto i kontrolata na bu~avata.
Otpad
Analizata na dobienite podatoci za 2010 godina gi dade slednite rezultati:
‡ Vkupnoto koli~estvo na sozdaden komunalen otpad vo Republika Makedonija vo 2010 godina iznesuva 721 507 toni. Godi{noto koli~estvo na sozdaden komunalen otpad po `itel vo 2010 godina iznesuva 351 kg po `itel.
‡ Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vkupnoto koli~estvo na sobran komunalen otpad vo Republika Makedonija vo 2010 godina iznesuva 545 763 toni.
‡ Soglasno podatocite od Dr`avniot zavod za statistika celokupnoto koli~estvo na sobran komunalen otpad (100%) se odlaga na deponija i ne se sproveduvaat drugi operacii za tretman na komunalniot otpad.
‡ Deponijata Drisla, koja go opslu`uva Skopskiot Region, i ponatamu ostanuva edinstvena deponija vo Republikata na koja se vr{i relativno dobro upravuvawe so otpadot.
Priroda i biolo{ka raznovidnost
‡ Bogatstvoto so tipovi ekosistemi, tipovi stani{ta, zaednici i vidovi ja stavaat Republika Makedonija na samiot vrv na listata na zemji so zna~aen biodiverzitet vo Evropa (Hot spot).
‡ Na teritorijata na R.Makedonija se oformeni pove}e ekosistemski tipovi podeleni vo sedum grupi: vodni, krajbre`ni, trevesti, brdski, stepoliki, {umski i planinski ekosistemi, od koi klu~ni se: vodnite, suvi trevesti, {umskite i planinskite ekosistemi.
‡ Na teritorijata na Republika Makedonija izdvoeni se dva biogeografski regioni: kontinentalen i alpski i eden podregion submediteranski.
‡ Brojot na vegetaciskite zaednici e nad 270. Dominiraat {umskite drvenesti zaednici so nad 55%, a potoa sleduvaat trevestite zaednici, ezerskite i re~nite vegetaciski zaednici, dodeka najmali povr{ini zafa}aat blatnite zaednici i temporalnite zaednici.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 295
‡ Vidoviot diverzitet go so~inuvaat nad 16.000 vidovi grupirani vo nekolku grupi: bakterii, algi, li{ai, gabi, movovi, vi{i rastenija, bezrbetni i rbetni `ivotni, od koi nad 950 se endemi~ni vidovi.
‡ Florata na Republika Makedonija e mo{ne bogata i raznovidna i pretstavena e so 4.028 vidovi od koi 2.169 algi, 354 vidovi li{ai i 3.674 vidovi rastenija. Najgolem broj endemi~ni rastitelni vidovi 114 se registrirani kaj skrienosemenite rastenija.
‡ Vkupniot broj na prou~eni-registrirani samonikni gabi na teritorijata na Republika Makedonija iznesuva 1.245 vidovi. Najgolem del pripa|aat na tipovite Myxomicota (10), Oomycota (20), Zygomicota (35), Ascomycota (130) i Basidiomycota (1.050).
‡ Visoki stepen na taksonomska raznovidnost na faunisti~kiot diverzitet, koj e pretstaven so 10.354 vidovi i 228 podvidovi ili vkupno 10.582 taksoni.
‡ Grupata na bez’rbetni `ivotni e pretstavena so 9.818 vidovi od koi 635 se endemiti. No seu{te ne se zavr{eni detalnite analizi na zagrozenost na vidovite po taksonomski grupi, pa zatoa preliminarno se naveduvaat samo 25 bez’rbetni `ivotinski vidovi.
‡ Grupata na ’rbetni divi `ivotni e pretstavena so 535 vidovi od koi 31 vid se endemiti. Klasata na ribi opfa}a 78 vidovi od koi 27 vida se endemiti. Kaj klasite na vodozemci, vleka~i i ptici ne se registrirani endemiti, a kaj klasata na cica~i registrirani se 4 endemiti. Isto taka po odnos na stepenot na zagrozenost na populaciite kaj ’rbetnite `ivotni kaj klasata na ribite izdvoeni se 17 vidovi koi se vklu~eni vo kategorijata na globalno zagrozeni vidovi. Posebno e zna~ajno {to kaj faunata na ’rbetnite `ivotni 113 vidovi koi se vklu~eni vo Evropskata crvena lista i toa: 30 vidovi ribi, 66 vidovi ptici, 16 vidovi cica~i i 1 vid od vle~ugite.
‡ Vo postapka na izgotvuvawe e Nacionalnata crvena lista na zagrozeni vidovi fauna.
‡ Vkupniot broj na identifikuvani "Emerald" vidovi (vo soglasnost so Rezolucija broj 6 od Bernskata konvencija) na teritorijata na Republika Makedonija, iznesuva 165 vidovi, od koi: 6 vidovi `ivotni - bez'rbetnici, 12 vidovi ribi, 3 vida vodozemci, 7 vidovi vle~ugi, 115 vidovi ptici, 17 vidovi cica~i i 5 vida rastenija.
‡ Vo tek na 2010 godina ne e vospostaven monitoring na odredeni komponenti na biolo{kata raznovidnost vo R.Makedonija, iako toa pretstavuva obvrska od Zakonot za za{tita na prirodata.
‡ Nezavisno od brojnite istra`uvawa, za najgolemiot broj endemi~ni vidovi, ne postojat dovolno informacii za recentniot status na nivnite populacii i direktnite zakani koi go zagrozuvaat nivniot opstanok.
Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto
Sistemot na Integrirano Spre~uvawe i Kontrola na Zagaduvaweto (ISKZ) ili Integrated Pollution Prevention and Controll (IPPC) se primenuva kako integriran pristap za regulirawe na vlijanieto na instalaciite vrz `ivotnata
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 296
sredina. Implementacijata na sistemot na ISKZ ovozmo`uva eliminirawe ili minimizirawe na emisiite vo neposrednata okolina, do prifatlivo nivo. Vidot na aktivnostite i kapacitetite koi potpa|aat pod re`imot na rabota spored ISKZ se dadeni vo “Uredba za opredeluvawe na aktivnostite na instalaciite za koi se izdava integrirana ekolo{ka dozvola odnosno dozvola za usoglasuvawe so operativen plan i vremenski raspored za podnesuvawe na barawe za dozvola za usoglasuvawe so operativen plan (Sl.v. na RM br.89/05)”. 52
Vo Republika Makedonija se locirani industriski kapaciteti koi so svoite procesi predizvikuvaat kumulativno zagaduvawe na `ivotnata sredina (zagaduvawe na vozduhot, po~vata, vodite i sozdavawe na otpad) i kako takvi podle`at na dobivawe na dozvoli za usoglasuvawe so operativen plan.
Soglasno podatocite od Grad Skopje vo tekot na 2010 godina se izdadeni 6 B-integrirani ekolo{ki dozvoli, odnosno dozvoli za usoglasuvawe so operativen plan.
Ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina
Vo tekot na 2010 godina nema promeni vo postojnata zakonska regulativa vo oblasta na ocena na vlijanieto na proektite vrz `ivotnata sredina.
6.5.2. Prirodno nasledstvo
Vo oblasta na Za{tita na prirodnoto nasledstvo vrz osnova na raspolo`ivite podatoci i informacii od relevantnite institucii, mo`e da se navedat slednite finalni sogleduvawa za 2010 godina:
‡ Donesen e Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za za{tita na prirodata (Sl.vesnik na RM, br.35/2010).
‡ Donesen e Zakon za proglasuvawe na lokalitetot Lokvi-Golemo Kowari za spomenik na prirodata (Sl.vesnik na RM, br.124/2010) - povr{ina 15 ha.
‡ Donesen e Zakon za proglasuvawe na lokalitetot Plo~e-Litotelmi za strog priroden rezervat (Sl.vesnik na RM, br.145/2010) - povr{ina 23,2ha.
‡ Donesen e Zakon za proglasuvawe na del od planinata Gali~ica za za{titeno podra~je vo kategorijata nacionalen park (Sl.vesnik na RM, br.171/2010) - povr{ina 24 151ha.
‡ Donesen e Zakon za upravuvawe so svetskoto prirodno i kulturno nasledstvo vo Ohridskiot region (Sl.vesnik na RM, br.75/2010) - povr{ina 833,5 km2.
52 Uredbata sodr`i dve listi na aktivnosti koi potpa|aat pod re`imot na Integrirani
ekolo{ki dozvoli - A i B lista, a so toa i dva vida na dozvoli. A listata e prenesena od Prilog 1 od Direktivata za ISKZ i e pro{irena so aktivnostite: proizvodstvo na asfalt i upravuvawe so otpad vo rudnici i za nea e odgovorno Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe. B Listata opfa}a aktivnosti i kapaciteti pomali od A listata i za nea e odgovorno Ministerstvoto za Lokalna samouprava.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 297
‡ Izgotveni se Studii za revalorizacija na prirodnite vrednosti na spomenikot na prirodata Kawon Matka i za{titenoto podra~je Tikve{.
‡ Izgotveni se Studii za valorizacija na prirodnite vrednosti na pove}enamenskoto podra~je Jasen i planinata Belasica.
‡ Izgotven e Plan za upravuvawe so Nacionalen Park Gali~ica. ‡ Izgotveni se planovi za upravuvawe so spomenikot na prirodata
Kawon Matka i za{titenoto podra~je Tikve{. ‡ Izgotven e Plan za upravuvawe so prirodno i kulturno nasledstvo na
Ohridskiot region ‡ Za potrebite na Planot za upravuvawe so NP Mavrovo, bea podgotveni
ekspretski izve{tai za poodelni tematski oblasti. ‡ Izgotvena e Studija za razvoj na prekugrani~en monitoring sistem na
Prespa Park. ‡ Izgotvena e nacrt verzijata na Nacionalnata ekolo{ka mre`a i
prvata nacrt verzija od Planot za upravuvawe so ekolo{kite koridori na krupnite yverovi.
‡ Spored podatocite dadeni vo "Godi{niot izve{taj od obraboteni podatoci za kvalitetot na `ivotnata sredina, 2010", brojot na za{titeni podra~ja e so zgolemen trend vo poslednava decenija so {to e zgolemen procentot od 7,4% vo 1991 godina, 8,7% vo 2008 godina, i 9% vo 2010 godina. Najgolem del od procentot na za{titeni podra~ja, na teritorijata na R. Makedonija vo 2010 godina pripa|a na nacionalnite parkovi so okolu 4,50 %. Potoa se spomenicite na priroda so okolu 2,74 % i pove}enamenskoto podra~je Jasen okolu 1,05 % od nacionalnata teritorija. Relativno mala povr{ina, okolu 0,45% zafa}aat strogite prirodni rezervati, potoa 0,21% zafa}a kategorijata za{titen predel, i najmal del od okolu 0,06 % zafa}a kategorijata park na prirodata.
6.5.3. Kulturno nasledstvo
Dinamikata so koja vo tekot na 2010god. se odviva procesot na za{tita na nedvi`nite kulturni dobra, zasileno se artikulira preku procesot na revalorizacija na nedvi`noto kulturno nasledstvo soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo. So pogolema dinamika prodol`uva i procesot na valorizacija na neza{titeni nedvi`ni kulturni dobra i utvrduvawe na idniot status na za{tita. Izraboteni se golem broj na Za{titno-konzervatorski osnovi, koi pretstavuvaat dokumentaciska osnova za tretmanot na kulturnoto nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi, kako i drugi zna~ajni planski i programski dokumenti i strategii.
Realizirani se aktivnosti od "Programata za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija" soglasno nadle`nostite na relevantnite institucii i dr`avnite organi (Ministerstvo za kultura, Uprava za za{tita na kulturno nasledstvo i Javnite ustanovi za za{tita na kulturnoto nasledstvo- Konzervatorskite centri), vo smisla na izgotvuvawe dokumenti od tipot na regulativi, strategii, planski programi, proekti i elaborati, me|unarodni dogovori i programi, koi se odnesuvaat na aspektot na za{titata
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 298
na kulturno nasledstvo vo korelacija so strategijata za za~uvuvawe i za{tita na kulturnoto nasledstvo zacrtana vo Prostorniot plan na R. Makedonija.
6.5.4. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori
Osnovnata vrednost na makedonskiot prostor od aspekt na razvojot na turizmot se postojnite potencijali i izvonredni uslovi {to gi poseduva Republikata vo odnos na geostrate{kata postavenost, raznovidnosta na prirodni i sozdadeni vrednosti na koi se nadovrzuva ~ovekoviot resurs kako osnova za novi vlo`uvawa vo ovaa profitabilna dejnost koja {to i vo 2010 godina ne zabele`a zadovolitelni rezultati vo odnos na mo`nostite i potencijalite so koi raspolaga makedonskiot prostor.
Prostorot na R. Makedonija soglasno turisti~kata valorizacija se karakterizira so isklu~itelno bogatstvo na prirodni i antropogeni atraktivni turisti~ki vrednosti. So konceptot za razvoj i organizacija na turisti~kite prostori utvrden so Prostorniot plan na R. Makedonija, definirani se deset turisti~ki regioni so 54 turisti~ki zoni. Vo ramkite na turisti~kite prostori utvrdeni se okolu 200 turisti~ki lokaliteti so lokalno, regionalno, nacionalno, me|unarodno i tranzitno zna~ewe.
Raspolo`ivite podatoci od Dr`avniot zavod za statistika bazirani na objavenite procenki za ostvareniot bruto doma{en proizvod vo Republika Makedonija za 2010 godina uka`uvaat na sî u{te malite efekti {to se postignuvaat vo razvojot na turisti~kata dejnost koja {to vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod na makedonskata ekonomija ostvaruva namaluvawe za 0,2 strukturni poeni vo odnos na 2009 godina.53
Spored objavenite podatoci54, brojot na turistite vo R. Makedonija vo 2010 godina iznesuvaat 586241, odnosno za 0,2 % pomalku vo odnos na 2009 godina. Brojot na doma{nite turisti e namalen za 1.2% i dostigna brojka od 324545, a brojot na stranskite posetiteli e zgolemen za 0.95 % i dostigna 261696 stranski turisti.
Vrz osnova na ova brojot na no}evawata za 2010 god. iznesuva okolu 2.020 217 ili za 4 % pomalku vo odnos na prethodnata godina.
Vo odnos na planskite opredelbi definirani so konceptot za Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija mo`e da se zaklu~i deka obemot i nivoto na turisti~ata ponuda zaostanuva zad realnite receptivni mo`nosti i potencijali vo prostorot. Namesto brziot porast predviden so Prostorniot plan vo koj bea planirani do krajot na 2020 godina okolu 110000 legla, vo 2009 godina vo site vidovi smestuva~ki kapaciteti evidentirani se vkupno 69561 legla, {to pretstavuva 63,2% od vkupno planiranite do krajot na planskiot period. Vo odnos na 2008 godina brojot na legla e zgolemen za 0,67% ili 464 legla pove}e. Vo 2010 se evidentirani vkupno 69102 legla koi pretstavuvaat 62,8% od vkuno planiranite do krajot na planskiot period. Vo odnos na 2009 godina brojot na legla e namalen za 0,65% ili 459 legla pomalku.
53 Soop{tenie br. 3.1.11.04 Bruto-doma{en proizvod, juni 2011, DZS; 54 Turizam vo Republika Makedonija, 2006-2010 DZS
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 299
Emitivni sferi koi imaat zna~itelno u~estvo vo vkupniot broj doa|awa na stranski turisti vo 2010 godina se: Srbija, Bugarija, Grcija, Albanija, Kosovo, Slovenija, Hrvatska, Turcija, Holandija, SAD i drugi.
Nacionalnata Razvojna Strategija za turizmot 2009-2013, izrabotena vo 2008, ima{e za cel da im ja obezbedi ramkata i neophodnata doverba za postojnite akteri, stranskite i doma{nite investitori, kako i na me|unarodnite donatorski agencii, da mu se posvetat na turizmot vo Republika Makedonija, kako i da gi opfati razvojnite elementi na nacionalno, regionalno i lokalno nivo.
Spored informativnite listovi na godi{nite izve{tai dobieni od lokalnata samouprava za 2010 godina vo oblasta na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori evidentirani se promeni vo prostorot vo nekolku op{tini. Objektite koi se vo gradba ili se ve}e izgradeni od oblasta na turizmot i ugostitelstvoto se locirani vo op{tinite Kavadarci, Zrnovci, i drugi.
Dobienite podatoci uka`uvaat na aktiviraweto na lokalnite samoupravi vo prevzemaweto inicijativi za pottiknuvawe na razvojot na turizmot vo svoite podra~ja. No ostanuva potrebata za vospostavuvawe proaktivna politika na Dr`avata vo site segmenti koi imaat vlijanie vrz porast i unapreduvawe na turisti~kata ponuda i zgolemuvaweto na vkupnite efekti od ovaa stopanska dejnost vrz vkupnata ekonomija na R. Makedonija.
6.6. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi
6.6.1. Za{tita od voeni zagrozuvawa
Trgnuvaj}i od procenkite za stepenot na zagrozenosta na odelni segmenti na teritorijata na Republikata od eventualnite voeni dejstva, evidentno e soznanieto deka na najgolemite razornuvawa }e bidat izlo`eni Gradot Skopje i drugite gradovi i naseleni mesta, a toa zna~i deka najgolemite zagubi i `rtvi }e ima vo civilnoto naselenie, {to vpro~em i se slu~ilo vo site dosega{ni sovremeni vojni od globalen i lokalen karakter.
Procenkata na stepenot na zagrozenosta na oddelnite lokalni urbani strukturi, zasnovana vrz op{tata ocenka i zonite na zagrozenosta na Republikata i spored konstatiranite potrebi, kako i opredeluvawe na natamo{na politika (i konkretni lokacii) za izgradba na novi zasolni{ta ja izgotvuva i ja sproveduva Direkcijata za za{tita i spasuvawe.
6.6.1.1. Osnov za izgradba na zasolni{ta
So odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe e propi{ana obvrskata, prostornite i urbanisti~kite planovi da sodr`at planski merki za za{tita od voeni razornuvawa, {to podrazbira analiza na sostojbata so zasolni{tata vo urbaniot opfat i nivnata valorizacija.
Zasolnuvaweto opfa}a planirawe, izgradba, odr`uvawe i koristewe na zasolni{tata i drugi za{titni objekti i zasolnuvawe na naselenieto, materijalnite i kulturnite dobra na Republikata. Potrebite za zasolni{ta i
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 300
drugi za{titni objekti, se planiraat spored propisite za prostorno i urbanisti~ko planirawe, a se predviduvaat vo prostornite i urbanisti~kite planovi. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti za za{tita na naselenieto se gradat spored mestoto na `iveewe, mestoto na rabota, a na javni mesta kako javni zasolni{ta. Spored otpornosta zasolni{tata se gradat kako zasolni{ta za osnovna, dopolnitelna i zajaknata za{tita. Obvrska za izgradba na zasolni{ta za osnovna za{tita imaat investitorite na objektite nameneti za telekomunikacii, televiziski, radio i pe~ateni mediumi, zna~ajni industriski i energetski objekti, zna~ajni soobra}ajni objekti i objekti nameneti za javni zdravstveni slu`bi, obrazovanieto i kulturata. Uredba za sproveduvawe na zasolnuvaweto (Sl.vesnik na RM,br.93/2005).
Obvrska za izgradba na zasolni{ta za dopolnitelna za{tita imaat investitorite na stanbeni i stanbeno delovni objekti. Ova e uredeno so Uredba za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled (Sl.vesnik na RM,br.105/2005).
Spored podatocite od informativnite listovi dobieni od edinicite na lokalnata samouprava, vo tekot na 2010 godina ne e izgradeno niedno javno zasolni{te.
6.6.2. Za{tita od prirodni katastrofi
Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od prirodni i elementarni katastrofi vo procesot na urbanisti~ko planirawe potrebno e da se prevzemat soodvetni merki za za{tita od po`ari, odnosno eventualnite ~ove~ki i materijalni zagubi da bidat {to pomali vo slu~ai na po`arite.
Vo procesot na planirawe potrebno e da se vodi smetka za konfiguracija na terenot, stepen na zagrozenost od po`ari i uslovi koi im pogoduvaat na po`arite: klimatsko-hidrolo{kite uslovi, ru`ata na vetrovi i sli~no koi imaat vlijanie vrz zagrozenost i za{tita od po`ari.
Za{titata od po`ari opfa}a merki i dejnosti od normativen, operativen, organizacionen, tehni~ki, obrazovno-vospiten i propaganden karakter, koi se uredeni so Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl.v. na RM br. 36/04, br. 49/04, br. 86/08, br. 124/10 i br. 18/11) koj e vo soglasnost so direktivite na Evropska Unija, kako i Uredbata za sproveduvawe na za{titata i spasuvaweto od po`ari.
Vo tekot na 2010 godina, soglasno dobienite informativni listovi od edinicite na lokalnata samouprava, bea registrirani po`ari vo 9 op{tini i svle~i{ta vo op{tinite Ara~inovo, Kriva Palanka i Makedonska Kamenica.
Spored podatocite od Informativniot list popolnet od Direkcijata za za{tita i spasuvawe, vo tekot na 2010 godina bile registrirani 662 po`ari na povr{ina od 1497,189 ha i svle~i{te na povr{ina od 2 ha vo s. Smilevo vo op{tina Demir Hisar.
6.6.3. Za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi
Edno od mo`nite i neophodno potrebni preventivni merki za za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi e planiraweto, koe preku osoznavawe i
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 301
analiza na sostojbite i opasnostite od mo`nite incidenti, vo odr`uvaweto na instalaciite i opremata, treba da sozdade prifatliv odnos kon `ivotnata sredina.
Zaradi postignuvawe na celosna za{tita na lu|eto, materijalnite dobra i potesnata i po{irokata `ivotna sredina postojat tri nivoa na prezemawe na sigurnosni, preventivni merki:
Prvo nivo: gi vklu~uva site merki koi se prezemaat vo odr`uvaweto na opremata i instalaciite, zaradi sigurno koristewe na opasni materijali vo tehnolo{kite procesi i odbegnuvawe na tehnolo{ki katastrofi.
Vtoro nivo: se odnesuva na site merki koi treba da obezbedat ograni~uvawe na emisijata kako posledica od po`ar, eksplozija ili osloboduvawe na hemikalii.
Treto nivo: vklu~uva merki koi se prezemaat za za{tita na `ivotnata sredina vo smisol na ograni~uvawe na efektite od emisija na opasni materii, ili posledici od po`ar i eksplozii.
Spored podatocite od dostasanite informativni listovi, vo 2010 godina nema evidentirano tehni~ko-tehnolo{ka havarija.
6.7. Informaciski sistem za prostorno planirawe
Vo izminatata 2010 god. zapo~nati se nekolku zna~ajni aktivnosti za realizacijata na planskite opredelbi od oblasta na prostorniot informaciski sistem, zacrtani so Prostorniot plan na R. Makedonija. Po va`nost najzna~aen e proektot za NIPP so koj treba da se definiraat zakonskite ramki i standardite za proizvodstvo i spodeluvawe na prostornite podatoci pome|u dr`avnite institucii i ministerstvata i da se oformi dr`avniot geo-portal. Aktivnostite za realizacija na NIPP otpo~nati se vo 2010 godina me|utoa va`nite fazi za kompletna realizacija na proektot treba da se slu~at vo narednite dve godini.
Edinicite za lokalna samouprava so retki isklu~oci najmnogu zaostanuvaat vo procesot na implementacija na prostorno informaciskiot sistem. Vo izminatata 2010 godina, vo op{tinite, najmnogu se realizirani proekti od oblasta na on-line veb servisite i e-uslugi za gra|anite.
Gradot Skopje kako posebna edinica za lokalna samouprava, vo tekot na 2010 godina realizira{e niza aktivnosti od proektot za voveduvawe na organiziran GIS vo ramkite na site sektori od gradskata administracija, kako i obezbeduvawe na on-line servisi za pristap do podatocite od strana na gra|anite. Vo tekot na 2010 godina se realizira{e vtorata faza od proektot. Od celokupniot proekt zavr{eni se slednite komponenti:
‡ instaliran i konfiguriran GIS hardver, GIS serverski i desktop softver;
‡ izrabotena e geo-baza na prostorni podatoci, (definiran e modelot, nekoi od tematskite sloevi se popolneti, ostanuva bazata da se nadopolni so vektorskite podatoci za site tematski sodr`ini);
‡ izrabotena e veb aplikacija za pristap do prostornite podatoci so licenca za neograni~en broj korisnici;
‡ izrabotena e aplikacija za odr`uvawe na adresen model;
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 302
‡ izrabotena e aplikacija za uvid na GUP i ostanatite prostorni sodr`ini preku internet;
‡ izrabotena e aplikacija GIS za gra|anite koja ozmo`uva uvid vo prostornite podatoci so koi raspolaga centralnata geobaza na gradot preku internet;
‡ izrabotena e aplikacija Gra|anska inicijativa koja ovozmo`uva internet komunikacija so gra|anite i gradskata uprava.
Agencijata za katastar na nedvi`nosti vo 2010 godina prodol`i so aktivnostite koi se del od pove}egodi{nite proekti i toa:
‡ izrabotka na kartografskata i topografskata karta na dr`avata pri {to zaklu~no so 2010 godina zavr{eni se 90% od kartite i ostanuvaat da se izrabotat u{te 26 topografski sekcii;
‡ izrabotka na digitalni katastarski planovi; ‡ elektronski sistem za registracija na nedvi`nosti, e-katastar, e
staven vo oficijalna upotreba vo centarot za KN Skopje i oddelenijata za KN vo Negotino i Kavadarci,
i ednogodi{ni proekti koi bea celosno realiziran minatata godina: ‡ veb servis za internet pregled na katastarski podatoci; ‡ preglednik na imotni listovi koj pokraj podatocite za sopstvenikot
ovozmo`uva uvid i vo eventualnite hipoteki i drugi tovari koi se odnesuvaat na konkretnata katastarska parcela;
‡ 3D kartografski preglednik koj ovozmo`uva pregled na karti so visinska predstava na objektite na ortofoto podloga za delovite od Republika Makedonija kade postoi vektorski digitalen podatok za grade`nite objekti.
Agencijata za planirawe na prostorot vo 2010 godina realizira{e dva zna~ajni planski dokumenti:
‡ Prostoren plan na Ohridsko-Prespanskiot region ‡ Prostoren plan na Skopskiot region - nacrt faza. Dokumentite se obraboteni vo GIS tehnologija i kako rezultat na {to
prostornata baza na podatoci e zbogatena so kvaliteten vektorski i atributen podatok.
Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 godina
Agencija za planirawe na prostorot 303
7. KARTOGRAFSKI PRILOZI
Karta br.1 "Izraboteni uslovi za planirawe na prostorot" Karta br.2 "Novoizgradeni i objekti vo gradba so proizvodna i uslu`na namena" Karta br. 3 "Urbanisti~ka dokumentacija" (usvoena i vo procedura)
