MINISTERSTVO ZA PRAVDA · Web viewStatusot, jurisdikcijata, organizacionata struktura i drugi...

MINISTERSTVO ZA PRAVDA

I Z V E [ T A J

ZA REZULTATITE OD JAVNITE DISKUSII PO NACRT- AMANDMANITE XX, XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI, XXVII, XXVIII,

XXIX, XXX, XXXI, XXXII, XXXIII I XXXIV NA USTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, noemvri 2005 godina

Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata odràna na 04 avgust 2005 godina, gi utvrdi Nacrt- amandmanite XX, XXI, XXII, XXIII,

XXIV, XXV, XXVI, XXVII, XXVIII, XXIX, XXX, XXXI, XXXII, XXXIII i XXXIV

na Ustavot na Republika Makedonija i gi stavi na javna diskusija koja trae{e do 05 oktomvri 2005 godina.

Istovremeno, Sobranieto ja zadolì Vladata na Republika Makedonija kako predlaga~ na izmenite na Ustavot na Republika Makedonija, da ja sledi i sumira javnata diskusija i najdocna 30 dena po zavr{uvaweto na javnata diskusija da mu dostavi na Sobranieto Izve{taj za rezultatite od javnata diskusija i tekst na Predlogot na amandmanite na Ustavot na Republika Makedonija.

Zaradi po{iroko informirawe na gra|anite, Nacrt-amandmanite na Ustavot na Republika Makedonija se objavi vo site dnevni vesnici vo Republika Makedonija.

Vo javnata diskucija po Nacrt-amandmanite na Ustavot na Republika Makedonija u~estvuvaa golem broj na dràvni organi, politi~ki patii, zdruènija na gra|ani, univerzitetski profesori i poedinci, kako i eksperti angaìrani od me|unarodni institucii (Venecijanska komisija pri Sovet na Evropa, OBSE, Regionalen proekt KARDS 2003, USID/DPK, Ocenska ekspertska misija na Evropskata komisija vo RM odràna od 3-9 juli 2005 godina) koi do Ministerstvoto za pravda dostavija svoi mislewa, zabele{ki, sugestii i konkretni predlozi*.

Vo periodot od 05 avgust do 05 oktomvri 2005 godina bea odràni 8 javni raspravi, i toa: 3 javni raspravi za sudiite na trite apelacioni sudovi i osnovnite sudovi od nivnite podra~ja; edna javna rasprava za sudiite na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija i Republi~kiot sudski sovet; stru~na rasprava so u~estvo na sudii na Ustavniot sud na Republika * Listata na institucii i poedinci {to dostavija pismeni mislewa i predlozi vo tekot na Javnata diskusija po Nacrtot na Amandmanite na Ustavot na Republika Makedonija e sostaven del na ovoj izve{taj

Makedonija, eksperti, univerzitetski profesori i pretstavnici na Venecijanskata komisija; javna rasprava vo organizacija na Zdruènieto na sudiite na Republika Makedonija; javna rasprava vo organizacija na Forumot za evro-atlanska integracija na Republika Makedonija (FEIM) kako i javna rasprava vo organizacija na Advokatskata komora na Republika Makedonija.

Izve{tajot od javnata diskusija e sistematiziran vo pet dela:

I. Na~elni zabele{ki i konstataciiII. Konkretni zabele{kiIII. Mislewa od me|unarodni organizaciiIII. Konkretni predlozi po tekstot na amandmaniteIV. Predlozi za novi amandmani

I. NAÊLNI ZABELE[KI I KONSTATACII

Vo javnata diskusija po Nacrt-amandmanite bea dadeni opredeleni na~elni zabele{ki i konstatacii.

Na site odràni javni raspravi, skoro bez isklu~ok, be{e istaknato deka za ostvaruvawe na reformata na pravosudniot sistem se neophodni izmeni na Ustavot na Republika Makedonija vo delot na odredbite, koi{to se odnesuvaat na sudstvoto i javnoto obvinitelstvo, a zaradi obezbeduvawe na samostojnosta i nezavisnosta na sudovite i jaknewe na ustavnata pozicija na javnoto obvinitelstvo.

Be{e ukaàno deka izmenite na Ustavot na Republika Makedonija se uslov za ostvaruvawe na procesite za integracija na Republika Makedonija vo Evroatlanskite strukturi. Imeno, ~lenstvoto na Republika Makedonija vo Evropskata unija i NATO e usloveno so funkcionirawe na demokratskite institucii i pravnata dràva pri {to nezavisnoto i efikasno funkcionirawe na sudstvoto e eden od najzna~ajnite atributi, barawa koi se eksplicitno sodràni vo Kopenhagenskite kriteriumi za ~lenstvo vo Evropskata unija, i koi ja potenciraat stabilnosta na instituciite i garantiraweto na demokratijata, vladeeweto na pravoto, za{titata na ~ovekovite prava, kako i pravata na pripadnicite na zaednicite.

Naedno, so potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija, Republika Makedonija se obvrza, me|u drugoto, i na reforma na pravniot sistem vo pravec na harmonizacija na zakonodavstvoto i primenata na evropskoto pravo i na reformi vo postavenosta na sudskata vlast vo odnos na drugite dve vlasti i nejzino efikasno funkcionirawe. Obvrskata za reforma na pravosudniot sistem proizleguva i od na~elata, prioritetite i uslovite sodràni vo Evropskoto partnerstvo na Republika Makedonija so Evropskata unija, soglasno koi vo delot na demokratijata i vladeeweto na pravoto kako eden od prioritetite e navedeno jakneweto na sudskiot sistem preku negova

seopfatna reforma. So ovoj dokument Republika Makedonija se obvrza da go revidira postojniot sistem na izbor i imenuvawe na sudiite odnosno javnite obviniteli so cel da se obezbedi politi~ka nezavisnost, nemo`nost sudiite da se otstranat od funkcijata i napreduvawe vo karierata vrz osnova na nivnite sposobnosti; da gi podgotvi potrebnite ustavni i zakonodavni izmeni so koi }e se garantira nezavisnosta na telata koi se nadle`ni za izbor i napreduvawe na sudiite; da gi poednostavi sudskite postapki i da ja podobri primenata na sudskite odluki, kako i da gi zajakne institucionalnite kapaciteti za obuka na sudii i obviniteli preku formiraweto na dràvna institucija za obuka na sudii.

Od druga strana, vo tekot na javnata rasprava od mnogu mal broj na diskutanti be{e iskaàno i sprotivno mislewe spored koe pri~inite za lo{ite sostojbi vo sudstvoto ne treba da se baraat vo Ustavot na Republika Makedonija, koj spored niv dava dovolna ramka za obezbeduvawe na nezavisnost i samostojnost na sudstvoto, i deka za nadminuvawe na lociranite slabosti e potrebna izmena samo na soodvetnite zakoni.

Imaj}i predvid deka se raboti za mo{ne zna~ajni izmeni na Ustavot na Republika Makedonija, kako po obem taka i po sodrìna, a zaradi primena na ustavnite amandmani se oceni deka e potrebno da se izgotvi Ustaven zakon za sproveduvawe na amandmanite.

II. KONKRETNI ZABELE[KI

Vo javnata diskusija bea dadeni pogolem broj konkretni zabele{ki po Nacrt-amandmanite:

AMANDMAN XX

Vo vrska so ovoj amandman vo tekot na javnite raspravi bea pokrenati opredeleni pra{awa i dilemi od konceptualna priroda povrzani so na~eloto na podelba na vlasta, so ogled na toa {to so predloèniot amanman se predviduva prenesuvawe na del od sudskata nadle`nost za odlu~uvawe za opredeleni polesni vidovi prekr{oci na organite na upravata. Be{e ukaàno i na problemi od prakti~na priroda vo smisla na toa dali vrabotenite vo organite na upravata i drugite organizacii i institucii {to vr{at javni ovlastuvawa }e imaat kapacitet za vodewe na ovie postapki. Kako problemati~no be{e istaknato i pra{aweto za distinkcijata me|u utvrduvaweto vina i izrekuvaweto na kazna. Prviot segment e vo isklu~iva sudska nadle`nost i ne moè da bide preneseno na upraven organ. Vo odnos na izrekuvaweto kazna, be{e izneseno mislewe deka toa moè da bide i vo nadle`nost na upraven organ, no pritoa mora da se obezbedi kontrola na negovata odluka od strana na sudski organ.

Vo odnos na ovoj nacrt amandman be{e sugerirano ovaa materija da ne bide regulirana vo delot na prezumpcijata na nevinost (deka taa treba da ostane vo ramkite na sudovite, a ne i organite na upravata), tuku vo nov amandman vo koj }e bide sodràna formulacija deka vo slu~ai opredeleni so zakon, kazna ili drug vid sankcija za storen prekr{ok {to ne se sostoi vo li{uvawe od sloboda moè da izre~e upraven organ so toa {to negovata odluka bi podleèla na sudska kontrola.

Od druga strana, golem del od u~esnicite vo javnite raspravi go pozdravija ovoj amandman kako dolgo o~ekuvan i neophoden zaradi rastovaruvawe na sudovite od polesnite prekr{oci. Pritoa, bea dadeni sugestii za podobruvawe na predloènata formulacija so pojasnuvawe deka samo vo slu~ai opredeleni so zakon organite na upravata }e moàt da izrekuvaat kazni samo za opredelen polesen vid na prekr{oci kaznivi so pari~ni kazni i so obezbeduvawe na zadolìtelna sudska za{tita protiv odlukite na ovie organi.

Isto taka, vo tekot na javnata rasprava be{e iskaàno i mislewe spored koe distinkcijata na kaznivite dela ne treba da se pravi so Ustavot tuku so zakon, a deka e potrebno odredbata od ~lenot 13 stav 1 da se preformulira vo soglasnost so ~lenot 6 stav 2 od EK^P spored koj “sekoj obvinet za krivi~no delo }e se smeta za nevin se dodeka ne se dokaè deka e vinoven vo soglasnost so zakon”. Na toj na~in se smeta deka }e bidat opfateni i pravosilnite sudski odluki kako i odlukite na upravnite organi i drugite institucii so javni ovlastuvawa.

Javnata rasprava po ovoj amandman go otvori i pra{aweto za vra}aweto na starite re{enija so voveduvawe na specijalizirani sudovi (sudovi za prekr{oci ili novi administrativni sudovi). Imeno, vo konteks na predlozite da ne im se ovozmoì na organite na upravata da odlu~uvaat za prekr{ocite, be{e ukaàno deka pogolema efikasnost vo spravuvaweto so ovoj vid predmeti }e se obezbedi preku vostanovuvawe na sudovi za prekr{oci. Od druga strana, kako pre~ka za vostanovuvawe na specijalizirani sudovi se poso~i odredbata od ~lenot 98 stav 3 od Ustavot soglasno so koja “organizacijata na sudstvoto e edinstvena”. Taka se predloì ovaa odredba da se dekonstitucionalizira so {to }e se ovozmoì formirawe na specijalizirani sudovi vo Republika Makedonija.

Isto taka, imaj}i ja predvid i postojnata odredba na ~len 15 od Ustavot na Republika Makedonija soglasno koja se garantira pravoto na àlba protiv poedine~ni pravni akti doneseni vo postapka vo prv

stepen pred sud, upraven organ ili organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa, odnosno dvostepenost vo sudskata i upravnata postapka, se ukaà deka za obezbeduvawe na efikasnost kaj organite na upravata vo re{avaweto na predmetite od oblasta na prekr{ocite potrebna e izmena na ovoj ~len vo pravec na garantirawe na dvostepenosta vo postapkite so Ustavot na Republika Makedonija, no pod uslovi i vo postapka propi{ani so zakon. Argumenti za vakviot predlog bea ukaùvawata deka vtorostepenite komisii koi re{avaat po àlbi protiv poedine~ni akti nemaat dovolen kapacitet i nema da moàt efikasno da gi re{avaat predmetite za prekr{oci, so {to od neaùrni sudovi koi postapuvaat po prekr{ocite }e se proizvedat neaùrni organi na uprava koi }e postapuvaat po prekr{oci.

AMANDMAN XXI

Vo vrska so ovoj amandman vo tekot na javnata rasprava se postavi pra{aweto dali pravoto na sudewe vo razumen rok pred nezavisen i nepristrasen sud, garantirano so ~len 6 od Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, moè da se pro{iri i na organite na upravata, bidej}i tie po definicija ne se nezavisni, a naedno be{e sugerirano dokolku se vnesuva ~lenot 6 od EK^P, toj da bide prezemen vo celost soglasno Evropskata konvencija. Vo taa nasoka bea i iskaànite mislewa za potrebata od postoewe vakva odredba od ~isto pragmati~ni pri~ini poradi svoeviden pritisok vrz sudovite {to }e vlijae na zgolemuvaweto na nivnata efikasnost.

Od druga strana, be{e iskaàno i mislewe spored koe, imaj}i go predvid mestoto na me|unarodnite dogovori vo doma{noto pravo i ustavnite odredbi spored koi sudovite sudat vrz osnova na zakonite, Ustavot na Republika Makedonija i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot, nema potreba ~lenot 6 od Evropskata konvencija za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi da bide prezemen vo Ustavot, tuku toj direktno se primenuva.

Zabele{ki bea upateni i na faktot {to so predloèniot amandman ne se re{ava pra{aweto na za{titata na pravoto na sudewe vo razumen rok {to vsu{nost e intencija na predlaga~ot spored dadenoto obrazloènie. Od tie pri~ini be{e predloèno Ustavniot sud na Republika Makedonija da bide organot nadleèn da odlu~uva po podneseni tu`bi vo odnos na pravoto na fer sudewe vo razumen rok kako {to e slu~aj vo pove}e evropski zemji.

Isto taka, vo tekot na javnata rasprava be{e daden i predlog za vnesuvawe na pravoto na sloboda i sigurnost na li~nosta od ~lenot 5 od EK^P so obrazloènie deka konceptot “li{uvawe od sloboda” interpretiran vo doma{noto pravo ne e vo soglasnost so terminot

“li{uvawe od sloboda” spored Konvencijata i sudskata praktika na Evropskiot sud za ~ovekovi prava i ostanatite tela formirani vrz osnova na drugite me|unarodni dogovori za ~ovekovi prava.

Vo kontekst na pra{awata povrzani so implementacijata na me|unarodnite konvencii za ~ovekovi prava vo tekot na javnata rasprava be{e daden predlog so posebna odredba vo Ustavot da se regulira odnosot na doma{nite sudovi so me|unarodnite sudovi i konvenciskite tela za ~ovekovi prava, i nivnata jurisprudencija da bide izvor na pravoto vo Republika Makedonija.

AMANDMAN XXII

Vo vrska so ovoj amandman vo tekot na javnata rasprava be{e ukaàno deka i pokraj toa {to so predloèniot amandman se obezbeduva poednostavuvawe na postapkata za izbor na pretsedatel na Republika Makedonija vo su{tina so toa {to amandmanot ne predviduva minimalen prag na izlezenost na izbira~ite vo vtoriot izboren krug se “delegitimira” izborot na pretsedatelot. Na toj na~in se sozdava teoretska mo`nost izbraniot pretsedatel da ne go ima potrebniot legitimitet za vr{ewe na funkcijata, dokolku toj/taa bi bile izbrani so mal broj na glasovi. Od tie pri~ini be{e daden predlog vo Ustavot da se predvidi cenzus na izlezenost od najmalku 1/3 od izbira~ite zapi{ani vo Izbira~kiot spisok. Pokraj ovoj predlog, vo tekot na javnata rasprava be{e daden predlog pretsedatelot na dràvata da go izbira Sobranieto na Republika Makedonija.

Vo tekot na raspravata ovoj amandman be{e osporen so obrazloènie deka toj ne e opfaten so Predlogot za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija, deka ne spa|a vo delot na pravosudniot sistem i ne pridonesuva za reformata na ovoj sistem, a za koj vsu{nost izmenite na Ustavot se odnesuvaat.

Vo raspravata bea izneseni i mislewa, so ovie izmeni na Ustavot na Republika Makedonija da se vostanovi i funkcijata potpretsedatel na dràvata, so predlozi i pretsedatelot i potpretsedatelot da se izbiraat na neposredni izbori. Ima{e i predlog da se izbiraat od strana na Sobranieto, pri {to potpretsedatelot da bide pripadnik na zaednica vo Republika Makedonija koja e zastapena so nad 20% od naselenieto vo Republikata.

AMANDMAN XXIII

Vo tekot na javnata rasprava od strana na stru~nata i nau~na javnost nema{e diskusii po tekstot na ovoj amandman.

Vo diskusiite po ovoj amandman {to se vodea vo ramkite na sobraniskite komisii bea izneseni mislewa deka predloènoto re{enie vo amandmanot treba da se razgleduva vo korelacija so amandmanot XXII od pri~ina {to so amandmanot XXIII se pro{iruvaat nadle`nostite na pretsedatelot, a so amandmanot XXII se “delegitimira” izborot na pretsedatelot poradi nepredviduvawe na minimalen prag na izleznost na glasa~ite vo vtoriot izboren krug pri sproveduvaweto na izborite za pretsedatel na dràvata.

Be{e ukaàno i na toa deka dopolnitelnite nadle`nosti za pretsedatelot predloèni vo amandmanot doveduvaat do me{awe na nadle`nostite na pretsedatelot na dràvata so onie na zakonodavnata i izvr{nata vlast, pa za da se izbegne vakvata sostojba se predloì vo Ustavot da ostane postojnoto re{enie so koe pretsedatelot samo bi predlagal kandidati za ~lenovi na Sovetot (vo idnina i na Sovetot na dràvnite obviniteli), a za da se izbegne postojnata praktika Sobranieto na Republika Makedonija da gi odbiva predlozite na pretsedatelot bez obrazloènie, da se vgradi mehanizam spored koj dokolku pretsedatelot i po vtor pat predloì isti kandidati Sobranieto da e obvrzano i da gi izbere.

AMANDMAN XXIV

Vo vrska so ovoj Amandman, vo tekot na javnata rasprava bea iskaàni mnogu razli~ni mislewa i od gledna to~ka na tolkuvaweto na preporakite na GREKO zaradi ~ija implementacija se predlaga ovoj amandman. Be{e iskaàno mislewe spored koe osnovnata poraka na preporakite na GREKO e da se namali brojot na nositeli na dràvni funkcii {to uìvaat imunitet, i ograni~uvawe na imunitetot samo na t.n. funkcionalen imunitet odnosno imunitet pri vr{ewe na funkcijata, a ne celosna krivi~no-pravna neodgovornost na nositelite na javni funkcii, {to bi pretstavuvalo nivno neopravdano privilegirawe i stavawe na ovie lica nad zakonot. Vo taa smisla be{e predloèno ukinuvawe na imunitetot na pretsedatelot na Vladata i na ministrite po primerot na nekoi zapadnoevropski zemji (Germanija, Italija).

Bea iskaàni i poinakvi mislewa, spored koi pretsedatelot na Vladata i ministrite treba da uìvaat imunitet identi~en so imunitetot na pratenicite, a za odzemaweto na nivniot imunitet da odlu~uva Ustavniot sud na Republika Makedonija. Diskutantite koi go poddràa predloèniot nacrt- amandman smetaa deka e potrebno i negovo dorazrabotuvawe vo pravec na ureduvawe i na sodrìnata za imunitetot so {to bi se postignala konzistentnost na tekstot na Ustavot vo odnos na ova pra{awe kako za pratenicite, sudiite, obvinitelite i drugite nositeli na javni funkcii {to uìvaat imunitet, taka i za pretsedatelot i ministrite na Vladata na Republika Makedonija.

AMANDMAN XXV

Imaj}i ja predvid povrzanosta na ovoj amandman (nadle`nost na Vladata na Republika Makedonija da go predlaga Vrhovniot dràven obvinitel na Republika Makedonija) so amandmanite koi se odnesuvaat na ustavnata polo`ba na javnoto obvinitelstvo, zabele{kite dadeni vo tekot na javnata rasprava po ovoj amandman se sumirani vo ramkite na zabele{kite po Amandman XXX.

AMANDMAN XXVI

Vo vrska so ovoj amandman najmnogu diskusii vo tekot na javnata rasprava predizvika predloènoto re{enie za ograni~en mandat pri prviot izbor za sudija vo prvostepen sud, odnosno re{enieto za t.n. proben mandat. Vo taa smisla, mnozinstvoto u~esnici vo javnite raspravi se zaloìja za zadrùvawe na postojnoto ustavno re{enie za izbor na sudiite so neograni~en mandat. Vo tekot na diskusiite preovladuva{e misleweto deka neograni~eniot mandat pretstavuva najzna~ajna demokratska pridobivka vo izgradbata na sudskiot sistem po osamostojuvaweto na Republika Makedonija, od koja dràvata ne treba da se otkaè bidej}i toa bi zna~elo vra}awe na sudstvoto ~ekor nazad. Neograni~eniot mandat pretstavuva osnoven preduslov za nezavisnost na sudijata. Diskutantite smetaat deka iako vo princip, probniot mandat ne e vo sprotivnost so me|unarodnite standardi, Makedonija bi bila edna od retkite zemji {to imaat vakov mandat.

Vo prilog na zadrùvawe na postojnoto re{enie za neograni~eniot mandat bea dadeni pove}e argumenti. Imeno, u~esnicite vo javnite raspravi smetaat deka so probniot mandat }e se ostavi u{te pogolem prostor za politi~ki pritisoci vrz sudiite koi }e ~ekaat da bidat izbrani so neograni~en mandat. Ponatamu, ne treba da se zanemari i psiholo{kiot moment i izloènosta na stres na sudijata vo o~ekuvawe na negoviot izbor, {to direktno }e ima vlijanie na kvalitetot na negovata rabota i sudskite odluki. Sudiite smetaat deka na ovoj na~in se sozdava neramnopravnost pome|u sudiite so traen i proben mandat, imaj}i predvid deka tie }e postapuvaat po predmeti od ist vid i ista teìna. Probniot mandat bi moèl da sozdade kaj strankite negativen odnos i nedoverba kon sudijata i sudstvoto vo celina, a vo slu~aj na neizbor na sudijata vo traen mandat bi moèlo da ja dovede vo pra{awe i zakonitosta na negovite odluki.

Ima{e ukaùvawa, so ogled na izmenite vo na~inot na obukata na idnite sudii i osnovaweto na Akademijata za obuka na sudiite koja }e sproveduva inicijalna obuka na kandidatite za sudii, deka probniot mandat e nepotreben zaradi toa {to Akademijata }e pretstavuva filter i nema da ima potreba rabotata na novoizbranite sudii povtorno da podleì na ocenka. Kako argument protiv ograni~eniot mandat be{e istaknat i faktot {to Dràvniot sudski sovet kako organ nadleèn za ocenka na rabotata na sudiite sekoga{ ima mo`nost da go razre{i sudijata koj nestru~no i nesovesno ja vr{i sudiskata funkcija.

Be{e iskaàno mislewe deka postojnite kriteriumi za izbor na sudiite se visoki i deka tie ne treba i natamu da se zaostruvaat so voveduvawe na proben mandat. Namesto toa treba da se zajaknat mehanizmite za sledewe i ocenka na nivnata stru~nost zasnovani na objektivni kriteriumi, kako i mehanizmite za nivnata odgovornost. Daden e predlog vo idnina sudiite {to }e pokaàt natrpose~ni rezultati vo raboteweto da bidat i materijalno stimulirani.

Vo tekot na javnite raspravi, diskusii, isto taka, se vodea okolu pra{aweto dali sudiite koi }e bidat pozitivno oceneti po istekot na periodot od tri godini avtomatski prodolùvaat da ja vr{at funkcijata so negorani~en mandat ili e potrebno povtorno da bidat izbrani za sudii so traen mandat. Vo ovaa smisla se predloì da se precizira to~kata 1 od ovoj amandman.

Se pobara pojasnuvawe vo odnos na formulacijata “prvostepen sud”, dali toa zna~i sudewe vo prv stepen, so ogled na razmisluvawata za voveduvawe na vi{i sudovi koi }e imaat prvostepena nadle`nost za opredeleni predmeti.

Vo kontekst na diskusiite po to~kata 1 od ovoj amandman, be{e postaveno i pra{aweto za toa dali postojnite sudii, imaat neograni~en mandat, bidej}i spored misleweto na nekoi diskutanti, toa ne proizleguva jasno od predloènata formulacija na amandmanot. Poradi

toa be{e predloèno zadrùvawe na postojnata odredba vo Ustavot spored koja sudiite se izbiraat so neograni~en mandat kako osnovno pravilo, a probniot mandat da se predvidi kako isklu~ok od praviloto. Vo ovaa smisla be{e daden predlog za negativna formulacija na tekstot na amandmanot, spored koja samo onie sudii koi nema da gi dadat o~ekuvanite rezultati nema da bidat izbrani so neograni~en mandat, a sekoj onoj {to pokaùva dobri rezultati po avtomatizam da dobie traen mandat.

Vo tekot na javnata rasprava bea iskaàni i poinakvi razmisluvawa vo prilog na probniot mandat, me|utoa vo zna~itelno pomal broj. Za nekolkumina u~esnici vo javnite raspravi predlogot sudiite pri prviot izbor da se izbiraat so ograni~en mandat e prifatliv, so toa {to dokolku po istekot na ovoj period se utvrdi deka sudijata e stru~en i kvaliteten, toj da ne se izbira povtorno, tuku mandatot po avtomatizam da se transformira vo traen mandat. Vo taa smisla, be{e ukaàno deka nezavisnosta na sudijata zavisi od negoviot karakter i ~ove~ki kvaliteti, a ne od obrazovanieto ili obukata. So drugi zborovi “nezavisen sudija se ra|a, a ne se sozdava”. Sudiite {to go poddràa ova re{enie istaknuvaat deka sudiite {to se stru~ni i kvalitetni ne treba da stravuvaat deka nema da bidat izbrani so ogled na toa {to vo idnina izborot }e go vr{i organ vo koj }e dominiraat ~lenovi od strukata, odnosno od redot na sudiite. Kako argumenti vo prilog na ova re{enie be{e naveden faktot deka so ova re{enie }e se ovozmoì namaluvawe na brojot na nekvalitetnite sudii i vr{eweto na sudiskata funkcija }e im bide dovereno samo na najstru~nite, najsovesnite i najodgovornite sudii, {to e i cel, koja treba da se ostvari so ovoj amandman. Me|utoa, se naglasi deka predloèniot period od 3 godini e prekratok za da moè da se oceni kvalitetot vo rabotata na sudijata i se zaloìja za negovo prodolùvawe na 5 ili 6 godini.

Vo vrska so osnovite za prestanok na sudiite be{e izneseno mislewe spored koe e potrebno disciplinskata odgovornost da bide

jasno poso~ena vo amandmanot kako osnova za razre{uvawe na sudiite, a vo soodvetniot zakon precizno da se definiraat pove}e disciplinski merki. Daden e predlog pri razre{uvaweto na sudiite zadolìtelno da se pribavuva mislewe i od drugite sudii od istiot sud, a celata postapka da bide regulirana so akt na Zdruènieto na sudiite na Republika Makedonija.

Vo vrska so predlogot sudiskata funkcija da prestanuva so ispolnuvawe na uslovi za starosna penzija, be{e predloèno da se napu{ti ova re{enie so {to }e se ovozmoì sudiite da rabotat i po navr{uvawe na 64 godi{na vozrast (re{enie koe ve}e bilo prifateno vo Slovenija i Hrvatska kade {to sudiite moàt da rabotat do 70 godi{na vozrast). Vo taa nasoka, be{e naglaseno deka ovaa predloènata odredba upatuva na re{enijata od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe kade {to e predvideno deka pravoto na penzija se ostvaruva so 64 godini vozrast za maì i 62 za èni so {to se sozdava neednakvost me|u sudiite pri nivnoto penzionirawe. Zaradi nadminuvawe na ovoj problem be{e predloèno namesto ovaa odredba vo Nacrt-amandmanot da se predvidi starosna granica za penzionirawe na sudijata, kako uslov za prestanok na negovata funkcija (65 ili 70 godini starost).

Vo odnos na razre{uvaweto na sudiite vo delot koj se odnesuva na povreda na Ustavot ili pote{ka povreda na zakon, be{e izneseno deka ovaa odredba e protivre~na, prvo, od aspekt na definiraweto na toa {to pretstavuva povreda na Ustavot i pote{ka povreda na zakonot, i vtoro, od aspekt na organot {to bi ja utvrduval ovaa povreda. Vo vrska so vtoroto, be{e daden predlog povredata na Ustavot da ja utvrduva Ustavniot sud na Republika Makedonija. Kako posoodvetno re{enie be{e predloèno da bide vnesen uslovot “povreda na sudiskata funkcija”.

Vo tekot na javnite raspravi e iskaàno i mislewe spored koe od predloèniot amandman ne proizleguva jasno deka i disciplinskata

povreda pretstavuva osnova za razre{uvawe na sudijata. Vo ovaa smisla, se istakna deka disciplinskata odgovornost na sudiite treba da ima osnova vo Ustavot, poradi {to be{e predloèno zadrùvawe na postojnoto re{enie vo Ustavot za disciplinskata odgovornost na sudiite, osobeno vo delot na nedostojnosta za vr{ewe na sudiskata funkcija {to bi trebalo da se uredi so zakon i kodeks na profesionalnata etika.

Vo Nacrt-amandmanot koj se odnesuva na razre{uvawe na sudijata poradi toa {to e osuden za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci, be{e predloèno da se dodade kako uslov deloto da e storeno so umisla.

Vo vrska so ovoj amandman, isto taka, be{e predloèno, ne samo postapkata za razre{uvawe, tuku i postapkata za prestanok i postapkata za izbor na sudii da se uredi so zakon.

AMANDMAN XXVII

Amandmanot za imunitet na sudiite be{e podràn od sudiite kako amandman koj e zna~aen za statusot i polo`bata na sudijata i za obezbeduvawe na nezavisnost vo vr{ewe na sudiskata funkcija.

Stru~nata javnost vo Nacrt-amandmanot gleda re{enie so koe se zajaknuva integritetot na sudijata so ogled na toa {to sodrìnata na imunitetot na sudijata se definira na ustavno nivo i na na~in identi~en kako onoj na pratenicite. Be{e ukaàno deka e potrebno sudiite da imaat imunitet, so {to }e se zajakne i nezavisnosta na sudstvoto, bidej}i sudiite }e bidat za{titeni od neosnovani i neargumentirani postapki protiv niv. Sudijata bez imunitet nema da bide nezavisen tuku naprotiv toj }e bide izloèn na politi~ki pritisoci i neosnovani pritvorawa. Bea dadeni pojasnuvawa deka vo predloèniot amandman se raboti za funkcionalen imunitet, a ne celosno izzemawe na sudijata od odgovornost pred zakonite.

Me|utoa bea dadeni i predlozi sodrìnata na imunitetot na sudiite da se uredi so zakon, a vo Ustavot da se precizira deka stanuva zbor za imunitet vo vr{ewe na sudiskata funkcija (funkcionalen imunitet).

Vo diskusiite od nau~nata javnost, preovladaa mislewata spored koi i za sudiite imunitetot treba da bide funkcionalen imunitet vo materijalna smisla, odnosno imunitet za dadeno mislewe i glasawe pri donesuvaweto na sudski odluki. Vo vrska so procesno-pravniot imunitet pak, be{e naglaseno deka e potrebno negovo celosno napu{tawe, dodeka pak materijata za gra|ansko-pravniot imunitet treba da se uredi so zakon.

Vo raspravata po sobraniskite komisii be{e iskaàna dilemata vo vrska so predloènoto dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na Sovetot potrebno pri odlu~uvaweto za imunitetot na

sudiite so predlog ova mnozinstvo da se izedna~i so mnozinstvoto glasovi potrebno pri odlu~uvaweto za imunitetot na pratenicite.

Od druga strana, stru~nata i nau~nata javnost go poddrà predlogot za potrebata od dvotretinsko mnozinstvo glasovi za odzemawe na imunitetot na sudiite so ukaùvawe deka re{enieto vo Nacrt amandmanot XXVII pretstavuva dopolnitelen garant za nezavisnosta na sudijata.

AMANDMAN XXVIII

Vo javnata diskusija po ovoj nacrt-amandman bea izneseni pove}e zabele{ki i sugestii i bea izkaàni mnogu razli~ni mislewa.

Razli~nite mislewa se odnesuvaa glavno na sostavot na Dràvniot sudski sovet, posebno od gledna to~ka na ~lenovite po funkcija. Nekoi u~esnici vo javnata rasprava smetaa deka vo Sovetot ne treba da ima ~lenovi po funkcija, tuku celiot organ da se konstituira so izbor i vo taa smisla deka ministerot za pravda i pretsedatelot na Vrhovniot sud ne treba da bidat ~lenovi vo Sovetot. Vo prilog na ova be{e naglasena zgolemenata nadle`nost na ova telo vo delot na izborot na sudiite, a imaj}i gi predvid postojnite ustavni i zakonski re{enija spored koi ministerot za pravda kako pretstavnik na izvr{nata vlast, nikoga{ nemal u~estvo vo izborot na sudiite. Ova re{enie spored diskutantite ne pridonesuva za ostvaruvawe na ona {to pretstavuva cel na reformata, imeno depolitizacija na sudstvoto, tuku vodi kon u{te pogolemo vlijanie na izvr{nata vlast vrz izborot na sudiite.

Me|utoa, se iskaàa mislewa i vo pravec na poddr{ka na predloèniot amandman. Imeno, be{e ukaàno deka predloènoto re{enie za sostavot na Dràvniot sudski sovet e vo funkcija na samostojnosta i nezavisnosta na sudstvoto, so ogled na toa {to vo noviot Sovet dominantno mesto }e imaat sudiite. Ministerot za pravda i pretsedatelot na Vrhovniot sud so svoeto ~lenstvo vo Sovetot moàt samo da pridonesat za podobruvawe na polo`bata na sudstvoto – pretsedatelot na Vrhovniot sud kako najavtoritetna li~nost vo sudstvoto, a ministerot za pravda kako edinstven pretstavnik na izvr{nata vlast vo Sovetot koj }e go obezbeduva potrebniot balans na trite vlasti zastapeni vo Sovetot. Ministerot za pravda treba da bide

zastapen vo Dràvniot sudski sovet i so ogled na nadle`nosta na Ministerstvoto za pravda vo delot na pravosudnata uprava i podgotovkata na zakonite od oblasta na sudstvoto i toj po silata na svojata funkcija sekoga{ }e gi {titi interesite na sudstvoto. Vo vrska so ministerot za pravda, vo tekot na javnata rasprava moèa da se slu{nat i predlozi toj da u~estvuva vo rabotata na Sovetot, no bez pravo na glas.

[to se odnesuva do pretsedatelot na Vrhovniot sud i negovoto ~lenuvawe vo Sovetot, be{e istaknato deka toj kako pretsedatel na najvisokiot sud vo Republika Makedonija treba, isto taka, da bide zastapen vo Dràvniot sudski sovet i toj, iako ima avtoritet, ne }e moè da se nametne vo procesot na odlu~uvawe na ova telo, so ogled na brojot na ostanatite ~lenovi od redot na sudiite koi se vo mnozinstvo.

Prisustvoto na ~lenovi {to }e gi izbira odnosno imenuva zakonodavnata i izvr{nata vlast be{e podràno kako re{enie koe e potrebno zaradi kontrola i spre~uvawe ovoj organ da se otu|i i korumpira.

Vo vrska so brojot i soodnosot na ~lenovite vo Sovetot bea iskaàni, isto taka razli~ni mislewa. Za predloèniot broj od 15 ~lena na Sovetot se ukaà deka e pregolem i deka treba da se namali so predlog toj da iznesuva 11 ~lena, od koi mnozinstvoto ({estmina) da se sudii.

Vo vrska so ova pra{awe be{e ukaàno deka soodnosot na ~lenovite izbrani od strana na sudiite vo odnos na ~lenovite izbrani od Sobranieto, odnosno imenuvani od pretsedatelot na Republikata e nedovolen, poradi {to be{e predloèno da se zgolemi brojot na ~lenovi izbrani od site sudii od 8 na 10, za smetka na ~lenovite po funkcija (ministerot za pravda i pretsedatelot na Vrhovniot sud) ili za smetka na izbranite odnosno imenuvanite ~lenovi.

Vo tekot na javnata rasprava e daden i predlog vo sostavot na Sovetot zadolìtelno da bidat zastapeni i advokatite i javnite obviniteli,

a pretsedatelot na Advokatskata komora na Republika Makedonija da bide ~len vo Sovetot po funkcija.

Vo vrska so ovoj amandman se naglasi deka e potrebno odredbata za izbor na ~lenovite na Dràvniot sudski sovet od redot na sudiite da se preformulira so precizirawe na na~inot na nivniot izbor. Pritoa be{e predloèno izborot da se vr{i od strana na site sudii so tajno glasawe, so pove}e kandidati, kako i da se vodi smetka za regionalnata zastapenost, i toa da bide regulirano so Ustavot na Republika Makedonija.

Za pravi~nata i soodvetna zastapenost na pripadnicite na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija, be{e predloèno taa da se odnesuva na organot vo celina, a ne za sekoja od strukturite vo negoviot sostav, bidej}i na toj na~in se optovaruva tekstot na amandmanot. Isto taka se ukaà deka pra{aweto za pravi~na i soodvetna zastapenost na gra|anite pripadnici na zaednicite vo organite na dràvnata vlast i drugi javni institucii na site nivoa e ve}e krenato na rang na ustavno na~elo i temelna vrednost na ustavniot poredok soglasno Amandman VI od Ustavot na Republika Makedonija i negovata ponatamo{na primena treba da bide predmet na zakonsko ureduvawe. Pove}e diskutanti vo javnata rasprava izrazija stravuvawe deka spored predloèniot amandman postoi golema verojatnost vo sostavot na Dràvniot sudski sovet da dominiraat, odnosno da bidat mnozinstvo ~lenovite pripadnici na zaednicite.

Vo odnos na ~lenovite na Sovetot {to gi izbira Sobranieto na Republika Makedonija, odnosno {to gi imenuva pretsedatelot na Republikata, bea dadeni pove}e predlozi. Taka, be{e predloèno i ovie ~lenovi da moàt da bidat od redot na sudiite, a ne samo od redot na advokatite, univerzitetskite profesori i drugi istaknati pravnici. Be{e predloèno precizirawe na terminite “istaknat pravnik” i “univerzitetski profesori po pravo”. Vo vrska so vtoriot, be{e predloèno amandmanot da se pojasni vo smisla deka samo onie profesori koi predavaat

predmeti povrzani so sudska praktika i sudski postapki da moàt da bidat ~lenovi na Dràvniot sudski sovet.

Vo vrska so pra{aweto za pretsedatelot na Dràvniot sudski sovet vo tekot na javnata rasprava se iskaàa razli~ni mislewa.

Za del od u~esnicite vo javnata rasprava predloènoto re{enie so Sovetot da pretsedava pretsedatelot na Vrhovniot sud na Republika Makedonija e prifatlivo so ogled na toa {to pretsedatelot na Vrhovniot sud e pretsedatel na najvisokiot sud vo Republikata i toj treba da bide najavtoritetnata li~nost vo sudstvoto. Pretsedatelot na Vrhovniot sud po silata na svojata funkcija ima uvid vo rabotata na site sudii i na toj na~in negovoto u~estvo vo Sovetot moè samo da pridonese za popravilna i poobjektivna ocenka na kandidatite za izbor za sudii.

Ima{e i poinakvi mislewa spored koi pretsedatelot na Vrhovniot sud ne treba da bide i pretsedatel na ova telo so ogled na golemata koncentracija na funkcii vo edna li~nost. Kumulacijata na funkciite na pretsedatelot na Vrhovniot sud bi moèlo da go dovede vo pra{awe uspe{noto vr{ewe na negovata osnovna funkcija, a toa e rakovodewe so Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Od tie pri~ini be{e predloèno pretsedatelot na Sovetot da se izbira od redot na ~lenovite vo Sovetot. Vo takov slu~aj, spored nekoi diskutanti potrebno e vo Ustavot da se precizira deka za pretsedatel na Sovetot moè da bide izbran samo ~len od redot na ~lenovite na Sovetot koi se sudii.

Pokraj ovoj predlog vo tekot na javnata rasprava be{e daden i predlog so Dràvniot sudski sovet da pretsedava ministerot za pravda.

Vo vrska so mandatot na Dràvniot sudski sovet vo javnata rasprava se postavi pra{aweto za pravoto na u{te eden izbor na ~lenovite na ova telo, imaj}i go predvid postojnoto re{enie vo Ustavot na Republika Makedonija.

[to se odnesuva do imunitetot na ~lenovite na Dràvniot sudski sovet, bea iskaàni razli~ni mislewa. Del od diskutantite go poddràa predloènoto re{enie vo Amandmanot so obrazloènie deka na toj

na~in }e se pridonese za pogolema nezavisnost na sudstvoto. Bea iskaàni stavovi spored koi i imunitetot na ~lenovite na Sovetot treba da bide samo funkcionalen imunitet vo materijalna smisla, a ima{e i gledi{ta spored koi ~lenovite na Dràvniot sudski sovet voop{to ne treba da imaaat imunitet so ogled na toa {to ovoj organ vo su{tina }e vr{i administrativni funkcii, a za tie organi ne e karakteristi~en imunitetot. Dadeni bea i predlozi spored koi dokolku ostane re{enieto za imunitet na ~lenovite na Sovetot poinaku da se uredi pra{aweto za organot nadleèn za odlu~uvawe za imunitetot. Vo toj kontekst ima{e razli~ni predlozi (za imunitetot da odlu~uva Sobranieto na Republika Makedonija, ili za sekoja od strukturite vo sostavot na Sovetot da odlu~uva organot {to gi izbira odnosno imenuva).

Vo vrska so osnovite za prestanok na funkcijata ~len na Dràvniot sudski sovet vo tekot na javnata rasprava od strana na pove}emina diskutanti be{e predloèno dopolnuvawe na ovie osnovi so ispolnuvawe na uslovi za starosna penzija.

Vo odnos na nespojlivosta na funkcijata ~len na Dràvniot sudski sovet so vr{ewe na drugi javni funkcii i profesii, be{e predloèno taa odredba da otpadne, so {to bi se ovozmoìlo sudiite {to }e bidat ~lenovi na Sovetot istovremeno da bidat i aktivni sudii. Ova isto bi se odnesuvalo i na univerzitetskite profesori i advokatite. So ova vo tekot na javnata rasprava vo su{tina se otvori pra{aweto za toa dali Dràvniot sudski sovet treba da bide profesionalno ili ad-hok telo. Iskaàni bea mislewa deka imaj}i gi predvid zgolemenite nadle`nosti na Sovetot, toj organ treba da bide postojan i profesionalen so {to }e se zajakne i negovata nezavisnost i odgovornost, a istovremeno vo tekstot na ovoj amandman jasno da se regulira pra{aweto za miruvawe na sudiskata funkcija na sudijata izbran za ~len na Sovetot.

Vo kontekst na diskusiite po ova pra{awe vo javnata rasprava e daden predlog za t.n. dvoen sostav na Sovetot (potesen i po{irok). Potesniot sostav bi go so~inuvale opredelen broj na sudii kako i

~lenovi izbrani od Sobranieto na Republika Makedonija, odnosno imenuvani od pretsedatelot na Republikata, i toj sostav bi bil profesionalen. Pro{ireniot sostav bi go so~inuvale dopolnitelen broj na sudii, i ovoj sostav zaedno so potesniot sostav bi odlu~uval isklu~ivo za pra{awata za izbor i razre{uvawe na sudiite i pretsedatelite na sudovite i pra{awata povrzani so imunitetot.

Vo tekot na javnata rasprava bea dadeni nekolku predlozi za imeto na ovoj organ:

Sudski sovet na Republika Makedonija; Sudsko-dràven sovet; i Visok sovet na sudstvoto.

Be{e daden i predlog da se formira edinstveno telo (Dràven sovet na pravdata) koe }e bide nadle`no za imenuvawe i razre{uvawe i na sudiite i na obvinitelite.

AMANDMAN XXIX

Vo javnata rasprava bea dadeni nekolku predlozi za dopolnuvawe na ovoj amandman.

Taka vo vrska so izborot na sudiite be{e poddràno predloènoto re{enie niv da gi izbira Dràvniot sudski sovet, pri {to be{e predloèno dopolnuvawe na odredbata, taka {to izborot na sudiite vo Vrhovniot sud da se vr{i po prethodno mislewe od op{tata sednica na Vrhovniot sud.

Pokraj toa bea dadeni predlozi sudiite na Vrhovniot sud na Republika Makedonija da gi izbira Sobranieto na Republika Makedonija, kako i predlog sudiite vo prvostepenite sudovi da se izbiraat na neposredni izbori od strana na gra|anite.

Nekoi od diskutantite iskaàa mislewe deka bi bilo posoodvetno izborot na sudiite da bide potvrden so formalna odluka na pretsedatelot na Republika Makedonija.

Vo vrska so nadle`nosta na Dràvniot sudski sovet pri odlu~uvawe za disciplinskata odgovornost na sudiite be{e predloèno bri{ewe na zborot “disciplinska”, so ogled na toa {to pra{aweto za odgovornosta na sudiite e po{iroko i opfa}a i drugi vidovi na odgovornost osven disciplinskata (na pr. materijalna odgovornost).

Vo vrska so ovoj amandman be{e daden predlog za vremenoto upatuvawe na sudija vo drug sud da odlu~uva Vrhovniot sud na Republika Makedonija, a ne Dràvniot sudski sovet. Pri~inite za ovoj predlog bea obrazloèni kako pri~ini od prakti~na priroda so ogled na toa {to Vrhovniot sud kako najvisok sud ja sledi rabotata na site sudovi i ima celosen uvid za toa vo koj sud }e treba dopolnitelno angaìrawe na sudii od drugi sudovi.

Isto taka, be{e daden predlog dvajcata sudii na Ustavniot sud na Republika Makedonija {to gi predlaga Dràvniot sudski sovet da bidat od redot na sudiite.

Vo javnata rasprava po ovoj nacrt-amandman najmnogu diskusija predizvika predloènoto re{enie Dràvniot sudski sovet za svojata rabota da podnesuva godi{en izve{taj do Sobranieto na Republika Makedonija. I vo kontekst na ova pra{awe vo javnata rasprava bea izneseni razli~ni gledi{ta.

Be{e ukaàno deka e potrebno voveduvawe mehanizam, odnosno ustaven osnov so koj }e se obezbedi transparentna i javna kontrola vrz rabotata na Sovetot na na~in so koj bi se spre~ila i onevozmoìla pojava na deformacii i slabosti vo funkcioniraweto na ova telo i spre~uvawe na negovoto otu|uvawe i zatvorawe, so ogled na toa {to so predloènite ustavni izmeni ovoj organ ima isklu~itelno golema i odgovorna uloga i kone~no odlu~uva za su{tinskite pra{awa povrzani so samostojnosta i nezavisnosta na sudiskata funkcija. Me|utoa, be{e izneseno i mislewe deka godi{niot izve{taj treba da se dostavuva ne samo do Sobranieto, so ogled na toa {to Sobranieto vo idnina nema da gi izbira sudiite, tuku i do sudovite. Vo vrska so obvrskata za dostavuvawe na izve{tajot se postavi pra{aweto za posledicite dokolku Sobranieto na Republika Makedonija ne go usvoi izve{tajot.

Od druga strana, pak, vo predloènoto re{enie golem del od sudiite gledaat obid sudstvoto da bide staveno pod kontrola na vlasta, so ogled na zadolìtelniot karakter na odredbata za dostavuvawe na izve{taj. Poradi toa be{e predloèno odredbata da se ublaì na toj na~in {to }e se predvidi Dràvniot sudski sovet da podnesuva izve{taj dokolku samiot smeta deka toa e potrebno, ili pak vo odredbata da stoi deka izve{tajot se dostavuva do Sobranieto za zapoznavawe. Spored drugi, transparentnosta vo raboteweto na Dràvniot sudski sovet treba da se obezbedi na drug na~in, a ne so podnesuvawe na izve{taj do

Sobranieto (preku izvestuvawe na javnosta ili objavuvawe na izve{taj za rabotata na veb stranica i sl.).

Vo vrska so ovoj amandman se pokrena i pra{aweto za odgovornosta na ovoj organ kako telo, nezavisno od odgovornosta na sekoj negov ~len oddelno. Se predloì vo amandmanot da se vnesat mehanizmi i vo ovaa smisla.

AMANDMAN XXX

Vo vrska so ovoj amandman vo tekot na javnata rasprava bea dadeni pove}e zabele{ki.

Be{e iskaàna rezerva vo vrska so pro{iruvaweto na nadle`nosta na javnoto obvinitelstvo i vo sferata na otkrivaweto na kriminalitetot, od pri~ina {to javnoto obvinitelstvo ne e edinstven organ {to ja vr{i ovaa funkcija (toa go pravi i MVR, finansiskata policija itn). Vo prilog na ova be{e ukaàno deka se u{te ne se napraveni dovolno analizi za toa dali javnoto obvinitelstvo ima dovolno kapaciteti za vr{ewe na ovaa funkcija za da moè taa da bide vnesena vo Ustavot.

Isto taka, be{e predloèno vo ovoj amandman da se vnesat i principite na hierarhija i subordinacija vo rabotata na javnite obviniteli so dopolnuvawe na to~kata 3 od Nacrt-amandmanot.

Bea upateni pove}e kritiki na predloènoto re{enie za na~inot na imenuvawe na Vrhovniot dràven obvinitel koe, spored pove}emina diskutanti, ne obezbeduva dovolno garancii za za{tita od nesoodvetni pred se politi~ki pritisoci i vlijanija vo vr{ewe na obvinitelskata funkcija. Od tie pri~ini vo javnata rasprava be{e predloèno Vrhovniot dràven obvinitel da go imenuva i razre{uva Sobranieto po predlog na Sovetot na javnite obviniteli, a ne po predlog na Vladata.

Iskaàni bea i poinakvi mislewa spored koi, imaj}i ja predvid funkcijata na krivi~no gonewe {to vo osnova e izvr{na funkcija, samoto predlagawe na Vrhovniot dràven obvinitel od strana na Vladata na Republika Makedonija ne e sporno i deka toa re{enie treba i natamu da se zadrì. Me|utoa, be{e ukaàno deka e potrebno da se sozdaat garancii {to }e mu ovozmoàt po negovoto imenuvawe toj {to ponezavisno da ja vr{i svojata funkcija kako i za{tita od razre{uvawe pred istekot na negoviot mandat od politi~ki pri~ini . Poradi toa be{e predloèno razre{uvaweto na Vrhovniot dràven obvinitel da se vr{i po

predlog na Sovetot na dràvni obviniteli, a za takviot predlog da odlu~uva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo.

Vo vrska so mandatot na dràvnite obviniteli be{e predloèno toj da se uredi na ist na~in kako i onoj na sudiite odnosno neograni~eniot mandat da bide pravilo, a probniot mandat od 3 godini isklu~ok, koj }e se odnesuva samo na prviot izbor.

Vo vrska so ovoj amandman be{e ukaàno deka so Ustavot treba da se uredi samo statusot na obvinitelstvoto vo sistemot kako i organot nadleèn za imenuvawe na obvinitelite, a site drugi pra{awa {to se odnesuvaat na obvinitelstvoto treba da se reguliraat so zakon. Od ovie pri~ini e daden predlog ovoj amandman da otpadne, odnosno ~lenot 106 od Ustavot da ostane nepromenet.

AMANDMAN XXXI

Vo vrska so imunitetot na dràvnite obviniteli be{e predloèno toj da se uredi na ist na~in kako i imunitetot na sudiite vo smisla na obezbeduvawe samo na funkcionalen imunitet.

AMANDMAN XXXII

Vo vrska so ovoj amandman najmnogu zabele{ki bea dadeni vo odnos na sostavot na Sovetot na dràvnite obviniteli.

Od strana na pove}e pretstavnici na javnoto obvinitelstvo be{e ukaàno deka ministerot za pravda kako pretstavnik na izvr{nata vlast ne treba da ~lenuva vo Sovetot, imaj}i go predvid faktot {to spored Nacrt- amandmanot Vrhovniot obvinitel }e go predlaga Vladata. Vo tekot na javnata rasprava be{e uka`no deka so predloènoto re{enie za sostavot na Sovetot na dràvnite obviniteli nema da se obezbedi nezavisnost na javnoto obvinitelstvo, tuku naprotiv }e ima u{te pogolemo politi~ko vlijanie bidej}i od 11 ~lenovi 6 }e bidat “lu|e na vlasta”.

Bea dadeni predlozi brojot na ~lenovite vo Sovetot na dràvnite obviniteli da se namali na 9 i vo nego po funkcija da ~lenuvaat i vi{ite javni obviniteli od pri~ina {to tie po slu`bena dol`nost ja sledat rabotata na poniskite obviniteli.

Zabele{ki bea upateni i vo odnos na odredbata od amandmanot koj predviduva nespojlivost na funkcijata ~len na Sovetot so vr{ewe na drugi javni funkcii i profesii. Be{e ukaàno deka i postojniot Sovet na dràvni obviniteli funkcionira kako neprofesionalno telo i deka toa treba i ponatamu taka da ostane.

AMANDMAN XXXIII

Vo vrska so ovoj amandman vo tekot na javnata rasprava ne bea dadeni zabele{ki.

Vo raspravata na sobraniskite komisii vo vrska so odredbata koja predviduva Sovetot na dràvnite obviniteli da odlu~uva za napreduvawe na dràvnite obviniteli, be{e ukaàno deka osnovna nadle`nost na ovoj organ e da gi imenuva i razre{uva dràvnite obviniteli, a nadle`nosta za napreduvaweto treba da se uredi so zakon.

AMANDMAN XXXIV

Vo javnata rasprava vo odnos na ovoj amandman koj se odnesuva na Ustavniot sud bea iskaàni razli~ni mislewa i sugestii.

Golem broj od diskutantite go poddràa predloènoto re{enie so amandmanot, no so izvesni sugestii za negovo preformulirawe ili dopolnuvawe. Taka, be{e predloèno tekstot na Nacrt-amandmanot da se dopolni so odredba koja }e go uredi rokot do koga Ustavniot sud }e mora da se proiznese po podnesenite barawa za ocenka na ustavnosta na zakonite so obrazloènie deka e nedopustlivo vo eden praven poredok Ustavniot sud po pet ili deset godini da se proiznese za barawe, {to vo praktikata generira pravno “i nesigurnost i neednakvost” pred zakonite.

Vo tekot na raspravata be{e otvoreno i pra{aweto za potreba od izmena na ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot vo pravec na pro{iruvawe na nadle`nosta na Ustavniot sud za za{tita na site prava i slobodi na gra|aninot garantirani so Ustavot, a povredeni so poedine~ni akti.

Se iskaà i mislewe deka vidovite odluki na Ustavniot sud ve}e se utvrdeni vo ~len 112 od Ustavot, i deka ovoj amandman bi moèlo da se odnesuva samo na nivnoto pravno dejstvo i izvr{uvawe, iako vo princip vo pravnata teorija e poznato kakvo e dejstvoto na poni{tuva~kite odnosno ukinuva~kite odluki.

So ogled na pra{awata {to bea otvoreni so javnata rasprava i koi se odnesuvaat na vidot na aktite za koi Ustavniot sud moè da pokrenuva postapka na ocenuvawe, krugot na pravata za koi moè da se bara za{tita pred Ustavniot sud, kaj nekoi diskutanti preovladuva{e misleweto deka poradi potrebata od poseopfatna analiza na site odredbi od Ustavot {to ja ureduvaat materijata povrzana so Ustavniot sud i potrebata za pogolemi zafati za izmena na pove}eto odredbi od ovaa glava od Ustavot, vo ovaa faza na izmeni predloèniot Nacrt-amandman da otpadne.

PRETSEDATEL NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Pretsedatelot na Republika Makedonija, g-din. Branko Crvenkovski go poddrà procesot na izmena na Ustavot na Republika Makedonija, no pri toa ukaà na potrebata nekoi od Nacrt-amandmanite da se preciziraat, a del od niv i su{tinski da se izmenat.

Amandmani XX i XXI

Pretsedatelot na Republika Makedonija za ovie amandmani ukaà deka e potrebno da se razgrani~i sudskata od upravnata postapka i nadle`nost, pri {to jasno da se razgrani~at ovlastuvawata na upravnite organi da izrekuvaat merki od ovlastuvaweto da re{avaat za storeni prekr{oci. Naedno, ukaà i deka ne treba da se poistovetuva pravoto na sudewe vo razumen rok so odlu~uvaweto na upravnite organi.

Amandman XXVI

Vo odnos na ovoj amandman pretsedatelot na Republika Makedonija smeta deka e potrebno da se otstrani probniot mandat na sudiite od dve pri~ini. Prvata pri~ina e voveduvaweto na zadolìtelna edukacija na sudiite koja podrazbira deka e potreben podolg period za osposobuvawe i steknuvawe na funkcijata sudija, kako i kontinuirano vloùvawe na dràvata vo edukacijata na sudiite, za potoa po istekot na periodot od tri godini da se pojavi mo`nost odredeno lice da ne bide izbrano za sudija bez ograni~uvawe na mandatot. Kako vtora pri~ina se poso~eni postojnite ustavni mehanizmi za prestanok na mandatot na sudijata koj ne ja vr{i svojata funkcija vo soglasnost so Ustavot ili zakonite, {to e dovolna garancija za kvalitetno vr{ewe na sudiskata funkcija.

Amandman XXVIII

Za ovoj amandman pretsedatelot ukaùva deka treba da se preispita vo nekoi delovi, a vo drugi da se precizira.

za osumte ~lena na Dràvniot sudski sovet koi se izbiraat od redot na site sudii, da se precizira deka se izbiraat na neposredni izbori od strana na site sudii od pri~ina {to odredbata ostava prostor so zakon da se predvidat razli~ni varijanti za na~inot na niven izbor koi moè da zna~at neispolnuvawe na celta na reformite.

da se preispita dali u~estvoto na ministerot za pravda vo ovoj organ, }e bide vo nasoka na zgolemuvawe na nezavisnosta na sudstvoto ili pak }e zna~i zgolemuvawe na politi~koto vlijanie na parlamentarnoto mnozinstvo vo odlu~uvaweto na Dràvniot sudski sovet. DSS e organ koj treba da bide garancija na nezavisnosta na sudstvoto.

da se preispita i u~estvoto na pretsedatelot na Vrhovniot sud vo ovoj organ bidej}i toa moè da dovede od edna strana do kumulacija na mnogu funkcii vo racete na isto lice. Od druga strana, ako se imaat vo predvid nadle`nostite na Dràvniot sudski sovet i da gi razre{uva sudiite, da ja ocenuva nivnata rabota, da odlu~uva za disciplinskata odgovornost na sudiite i da gi izbira i razre{uva pretsedatelite na sudovite, pretsedatelot na Vrhovniot sud, vo uloga na pretsedatel na Dràvniot sudski sovet }e bide vo isto vreme i kontrolor i kontroliran, {to samo po sebe se kosi so na~eloto na odgovornost.

Amandmani XXX, XXXI i XXXII

Vo ovie amandmani pretsedatelot na Republika Makedonija smeta deka e potrebno da se preispita mo`nosta za ograni~uvawe na vlijanieto na Vladata vo postapkata za izbor na Vrhovniot dràven obvinitel na Republika Makedonija i vo Sovetot na dràvni obviniteli.

Potrebno e da se precizira i na~inot na koj se izbiraat ~lenovite na Sovetot na dràvnite obviniteli koi poteknuvaat od redot na dràvnite obviniteli vo Republika Makedonija.

III. MISLEWA OD ME\UNARODNI ORGANIZACII

1. REGIONALEN PROEKT KARDS 2003 – “VOSPOSTAVUVAWE NA NEZAVISNO, SIGURNO I FUNKCIONIRA^KO SUDSTVO I ZAJAKNUVAWE NA SUDSKATA SORABOTKA VO ZAPADNIOT BALKAN” - (nezavisen ekspert d-r Iva Dimitrova-Pu{karova-izvr{en direktor na Zdruènieto na sudiite na Bugarija, asistent i predava~ po predmetot krivi~no pravo na Sofiskiot univerzitet “Sveti Kliment Ohridski”)

AMANDMANI XX-XI

Za ovie dva amandmani misleweto na d-r Iva Dimitrova-Pu{karova e pozitivno so zabele{ka deka ne e jasno opredelena polo`bata na upravnite organi koi bi odlu~uvale za prekr{ocite vo smisla na nepostoewe na garancii koi bi obezbedile nezavisnot i nepristrasnost vo odlu~uvaweto i na ovie organi kako kaj sudovite, na {to obvrzuva ~lenot 6 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi. Od tie pri~ini taa predlaga da se izbri{at zborovite “kako i pred” od Nacrt- amandmanot XXI so {to formulacijata “nepristrasen i nezavisen” bi se odnesuvala i na upravniot organ koj eventualno bi odlu~uval.

AMANDMAN XXII

Pozitivnata ocenka i poddr{kata za ovoj nacrt-amandman, koj go regulira izborot na pretsedatelot, proizleguva od re{enieto koe dava mo`nost za izbor na pretsedatel koj bi bil personifikacija na gra|anskiot, a ne na etni~kiot koncept na vospostavuvawe na instituciite.

AMANDMAN XXIII

Misleweto za ovoj nacrt-amandman e pozitivno, bidej}i vospostavuva ednakvi, simetri~ni i izbalansirani odnosi na dvata organi - Dràven sudski sovet i Sovetot na javnite obviniteli so pretsedatelot na dràvata.

AMANDMANI XXIII, XXVI-XXIX

Amandmanite XXIII, XXVI-XXIX pozitivno se oceneti, osobeno Amandman XXVI koj predviduva mo`nost za razre{uvawe na sudija poradi povreda na Ustavot na Republika Makedonija i pote{ka povreda na zakonite za {to odlu~uva Dràvniot sudski sovet so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na ~lenovi. Spored d-r Pu{karova na ovoj na~in se postignuva ocenkata dali opredeleno odnesuvawe pretstavuva povreda na ustavna ili zakonska odredba da zavisi od objektivni kriteriumi, za razlika od postojnoto re{enie koe dava mo`nost za subjektivno tolkuvawe na toa {to pretstavuva pote{ka disciplinska povreda i nestru~no i nesovesno vr{ewe na funkcijata. Nejzinata edinstvena zabele{ka se odnesuva na upotrebata na svrznikot “i” za koj predlaga da bide zamenet so “ili” so {to ispolnuvaweto na ovie dva uslovi (povreda na Ustavot ili pote{ka povreda na zakonite) ne bi bilo kumulativno.

AMANDMAN XXVII

Vo odnos na ovoj nacrt amandman misleweto na d-r Pu{karova e isklu~itelno pozitivno poradi toa {to sudiskiot imunitet se definira kako

klasi~en funkcionalen imunitet so precizno ustavno opredeluvawe na negovata sodrìna i so prenesuvawe na nadle`nosta za odlu~uvawe od politi~ko vrz nezavisno telo - Dràvniot sudski sovet koj odlukata ja nosi so dvotretinsko mnozinstvo glasovi, so {to se eliminira mo`nosta za politi~ko vlijanie preku manipulacija na Sovetot.

AMANDMAN XXVIII

Na ovoj nacrt-amandman d-r Pu{karova mu posvetuva posebno vnimanie pri {to posebno gi istaknuva negovite prednosti vo odnos na postojnata odredba od ~len 104 na Ustavot na Republika Makedonija (dvojno zgolemuvawe na brojot na negovite ~lenovi {to ja zajaknuva institucijata i nejzinata ustavna teìna, zastapenosta na pove}e razli~ni profesionalni podgrupi so {to se zajaknuva demokratizacijata na sudstvoto). Izmenetiot na~in za negovoto konstituirawe ja zajaknuva politi~kata nezavisnost na Dràvniot sudski sovet, bidej}i ustavnata polo`ba na Sovetot vo odnos na drugite institucii e izbalansirana, zasnovana na usoglasenost pome|u razli~nite vlasti i ne dozvoluva politi~ki pritisok {to moè da se vidi od faktot deka pretsedatelot na dràvata i Sobranieto na Republika Makedonija opredeluvaat 5 od negovite ~lenovi, dodeka povrzanosta na Sovetot so izvr{nata vlast e samo preku ministerot za pravda.

Pozitivno e vrednuvano i re{enieto so koe se po~ituva demokratskiot princip na pravi~na zastapenost i na etni~kite zaednici koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija, so ogled na zastapenosta na interesite na malcinstvata vo tekot na negovoto konstituirawe, dodeka pak izborot na Sovetot so kvalificirano mnozinstvo od strana na Sobranieto go garantira personalniot sostav na Sovetot vo odnos na slu~ajnata prezastapenost na malcinskite interesi. Pozitivno se vrednuvani i re{enijata za na~inot na

konstituiraweto na Sovetot vo pogled na zastapenosta na brojot na sudiite vo nego, vospostavuvaweto na realna unija pome|u pretsedatelot na Vrhovniot sud i pretsedatelot na Dràvniot sudski sovet, podolgo traewe na mandatot na ~lenovite na Sovetot vo odnos na ~lenovite na Sobranieto na Republika Makedonija. Site ovie re{enija se vo polza na onevozmoùvawe na politi~kite vlijanija vo sudstvoto i podignuvawe na javnata doverba vo sudstvoto.

Zabele{kite na d-r Pu{karova na ovoj nacrt-amandman se sodràt vo preporakite Ustavot da gi opredeli izbornite tela i op{tite principi za izbor na sudiite vo Sovetot, pokraj principot na zastapenost na malcinstvata, na toj na~in {to vo nego jasno }e se opredeli deka ~lenovite od redot na sudiite }e gi izbiraat samite sudii ili deka izbornite sobranija }e se sostojat samo od sudii. Potoa, zabele{kite se sostojat i vo toa {to Nacrt-amandmanot ne go opredeluva teloto koe bi odlu~uvalo za utvrduvawe na trajnata nesposobnost za vr{ewe na funkcijata ~len na Dràvniot sudski sovet, nitu pak upatuva na zakon koj bi gi utvrduval kriteriumite. Vo vrska so nespojlivosta na funkcijata ~len na Dràvniot sudski sovet d-r Iva Pu{karova predlaga nejzino preispituvawe so ogled na toa {to striktnoto tolkuvawe na predloènoto re{enie bi zna~elo deka ~lenovite na Sovetot po nivniot izbor, odnosno imenuvawe ne bi moèle da rabotat pove}e kako univerzitetski profesori ili nau~nici.

AMANDMAN XXV, XXX-XXXIII

Ovie nacrt-amandmani, koi se odnesuvaat na ustavnata polo`ba na obvinitelstvoto se isto taka pozitivno oceneti od strana d-r Pu{karova so poseben osvrt na zgolemeniot legitimitet, demokratizacija i politi~ka nezavisnost na javnoto obvinitelstvo vo odnos na postojnoto re{enie. Taa smeta deka so predloènoto re{enie

se limitiraat vo razumna merka mehanizmite na izvr{nata vlast da se me{aat vo personalniot sostav na javnoto obvinitelstvo preku ograni~uvawe na nadle`nosta na Vladata samo vo odnos na Vrhovniot javen obvinitel, izzemaj}i gi site ostanati javni obviniteli vodej}i smetka za neraskinlivata vrska {to postoi pome|u izvr{nata vlast kako nositel na politi~kata odgovornost za sostojbata so kriminalitetot i javnoto obvinitelstvo kako nositel na ustavnata nadle`nost za krivi~no gonewe. Kako najzna~ajna izmena vo odnos na nezavisnosta na obvinitelstvoto se istaknuva nadle`nosta za imenuvawe na javnite obviniteli koja vo celost i isklu~ivo e doverena na samoto javno obvinitelstvo (preku Sovetot na javnite obviniteli) so {to se garantira negovata vnatre{na avtonomija od nadvore{ni pritisoci.

AMANDMANI XXX- XXXIII

Za ovie nacrt-amandmani, vo vrska so ustavnata polo`ba na Vrhovniot javen obvinitel, se istaknuva pozitivnoto re{enie vo polza na principite na stabilnost na statusot i politi~ka nezavisnost po analogija so ~lenovite na Dràvniot sudski sovet osobeno vo pogled na vremetraeweto na mandatot koj za polovina e podolg od mandatot na organot {to go imenuva (Sobranieto na Republika Makedonija), osnovite za prestanok i razre{uvawe od funkcijata, zabrana na vtor posledovatelen mandat i pravilata za nespojlivost na funkcijata. Isto taka, pozitivno se ocenuva i re{enieto za polo`bata na javnite obviniteli koja e re{ena na simetri~en i analogen na~in kako i za sudiite vo pogled na osnovite za prestanok i za razre{uvawe od funkcija, zabrana na ~lenuvawe vo politi~ka partija i zabrana na politi~ka aktivnost vo obvinitelstvoto. So ova na javnoto obvinitelstvo mu se garantiraat istite standardi kako i za sudstvoto vo pogled na nezavisnost od nadvore{ni vlijanija, profesionalizam i stabilnost na

statusot, postavuvaj}i gi istovremeno istite visoki standardi za odnesuvawe na javnite obviniteli kako i za sudiite.

Identi~no e misleweto i vo odnos na imunitetot na obinitelite, bidej}i vo pogled na celta i sodrìnata e ureden analogno kako i sudiskiot imunitet.

Vo odnos na ustavnoto regulirawe na Sovetot na dràvnite obviniteli koe e uredeno na simetri~en na~in kako i Dràvniot sudski sovet istaknata e poddr{kata za vakvoto re{enie bidej}i toa e vo soglasnost so op{tiot pristap na nacrt-amandmanite za izbalansirani ustavni osnovi na sudstvoto i javnoto obvinitelstvo preku nivno ureduvawe kako stolbovi na dràvnite funkcii na administrirawe na pravdata i na za{tita na zakonitosta. So voveduvawe na Sovetot na dràvnite obviniteli kako najvisok administrativen organ na javnoto obvinitelstvo, Ustavot spre~uva strukturalniot i funkcionalniot princip na hierarhija i subordinacija, sodràn vo ~lenot 7 od Zakonot za javnoto obvinitelstvo da stane opravduvawe za pot~inuvawe na obvinitelstvoto na li~nata vlast na Vrhovniot javen obvinitel.

AMANDMAN XXXIV

Vo odnos na nacrt-amandmanot koj se odnesuva na funkcioniraweto na Ustavniot sud na Republika Makedonija se iskaùva poddr{ka za vakviot tip na ustavno re{enie, bidej}i amandmanot ja ograni~uva nadle`nosta na Ustavniot sud za donesuvawe na propisi koi se odnesuvaat samo na negovata vnatre{na organizacija i na~in na rabota {to e dovolna ustavna garancija za negovata nezavisnost. Amandmanot ja usoglasuva ustavnata osnova na Ustavniot sud so barawata na principot na podelbata i ramnoteàta na vlasta, vladeeweto na pravoto i me|unarodnite standardi za za{tita na gra|anskite prava i ustavnoto regulirawe na op{tite pra{awa koi se

odnesuvaat na vidovite odluki na Ustavniot sud, nivnoto pravno dejstvo i izvr{uvawe. Za ureduvawe na ovie pra{awa amandmanot upatuva na zakon koj go donesuva Sobranieto {to e vo soglasnost so principot na vladeewe na pravoto i pretstavuva garancija deka principite za pravi~no sudewe soglasno Evropskata konvencija za ~ovekovi prava se po~ituva, bidej}i takvata garancija moè da bide obezbedena samo so zakon. Od ovie pri~ini ovoj amandman moè isto taka da se smeta kako amandman koj e naso~en kon natamo{na implementacija na principite na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava.

2. MISLEWE NA OCENSKATA EKSPERTSKA MISIJA NA EVROPSKATA KOMISIJA (3-9 JULI 2005 GODINA) VO VRSKA SO REFORMITE VO PRAVOSUDSTVOTO- (ekspert Ginter Miler)

Vo vrska so reformite vo pravosudstvoto, ekspertot Ginter Miler vo delot na nezavisnosta na sudstvoto pred se ja istaknuva slabosta na postojnoto ustavno re{enie spored koe Sobranieto gi izbira i razre{uva sudiite, poradi {to bitno e namalena nazavisnosta na sudstvoto. Spored nego so postojnoto ustavno re{enie postoi dvojno vlijanie na Sobranieto so ogled na faktot {to Sobranieto gi izbira sudiite po predlog na Republi~kiot sudski sovet koj, pak, od svoja strana isto taka go izbira Sobranieto. Zatoa nacrt-amandmanite od strana na ekspertot se isklu~itelno pozitivno oceneti, osobeno faktot {to so na~inot na konstituiraweto i funkcioniraweto na Dràvniot sudski sovet bitno }e se namali politi~koto vlijanie vrz sudstvoto i }e se zgolemi negovata nezavisnost na rang na italijanskoto sudstvo, kon {to se stremat mnogu zemji koi ve}e se ve}e ~lenki na Evropskata unija.

Za u~estvoto na ministerot za pravda vo Dràvniot sudski sovet, vo ekspertskoto mislewe se naglasuva deka sli~ni iskustva vo odnos na ova pra{awe postojat vo nekolku zemji-~lenki na Evropskata unija ili zemji- kandidati za ~lenstvo. Toj smeta deka ~lenstvoto na ministerot za pravda po slu`bena dol`nost ne moè da se smeta za povreda na nezavisnosta na sudskata vlast, tuku naprotiv, vklu~uvaweto na ~len koj ovozmoùva povrzuvawe so Sobranieto, poradi negovoto ~lenstvo vo izvr{nata vlast moè da bide od korist za Sudskiot sovet. Pozitivno e oceneto i re{enieto pretsedatelot na Vrhovniot sud da bide pretsedatel na Sovetot kako i re{enieto vo odnos na razre{uvaweto na sudiite - odlukata da ja donesuva Dràvniot sudski sovet so 2/3 mnozinstvo namesto Sobranieto.

Vo vrska so javnoto obvinitelstvo vo ekspertskoto mislewe se ukaùva deka ogromnoto politi~ko vlijanie e namaleno so donesuvaweto na Zakonot za javno obvinitelstvo vo 2004 godina so {to nezavisnosta na javnoto obvinitelstvo vo Republika Makedonija e pogolema od pove}eto javni obvinitelstva vo zemjite-~lenki na Evropskata unija.

Vo vrska so imunitetot na sudiite, poa|aj}i od evropskite iskustva po ova pra{awe, ekspertot predlaga negovo ukinuvawe so obrazloènie deka na sudiite ne im e potreben imunitet dokolku go po~ituvaat zakonot i Kodeksot na etika usvoen od Zdruènieto na sudii. Na ovoj na~in toj smeta deka }e se namali i korupcijata vo sudstvoto.

3. KOMENTARI NA NABQUDUVA^KATA MISIJA NA OBSE VO SKOPJE/ODDEL NA VLADEEWE NA PRAVOTO

AMANDMANI XX i XXI

Misijata na OBSE predlaga vostanovuvawe na stopanski oddelenija vo sudovite so cel da se zgolemi doverbata na potencijalnite investitori vo Republika Makedonija. Vo misleweto, isto taka, se ukaùva na potrebata od predviduvawe na pravo na àlba za prekr{ocite koi nikoga{ nema da bidat raspravani od strana na sud kako i obezbeduvawe na na~eloto na nepristrasnost i nezavisnost na organot {to bi re{aval po ovie àlbi. Vo vrska so Amandmanot XXI se predlaga toj da bide preformuliran so cel da se obezbedi nepristrasnost i nezavisnost i na upravnite organi koi vo prv stepen bi odlu~uvale po opredeleni vidovi prekr{oci. Isto taka, se istaknuva potrebata od razgrani~uvawe na prekr{ocite za koi bi se odlu~uvalo vo sudska i onie za koi bi se vodela upravna postapka kako i distinkcija na prekr{ocite spored nivnata teìna. OBSE - misijata predlaga i formirawe na specijalizirani oddelenija vo sudovite za pote{ki krivi~ni dela.

AMANDMANI XXII

Vo vrska so ovoj amandman se ukaùva deka so nego se implementira preporakata dadena vo taa nasoka vo april 2004 godina od strana na Nabquduva~kata misija na ODIHR po pretsedatelskite izbori.

AMANDMAN XXVI

Vo vrska so ovoj amandman i predvideniot proben mandat za sudiite pri prviot izbor, vo komentarite na Misijata na OBSE se ukaùva na potrebata ocenuvaweto na podobnosta na kandidatite za traen mandat da se vr{i vo ramkite na Akademijata za obuka na sudiite koja

bi traela 2 godini. Vo slu~aj na pokratko traewe na obukata vo Akademijata, probniot mandat bi trebalo da bide vo eden razumno kratok period koj bi se propi{al so materijalen zakon (kako na primer so Zakonot za sudovi).

AMANDMAN XXVIII

Vo vrska so ovoj amandman, Misijata na OBSE ukaùva deka sostavot i na~inot na konstituirawe na Dràvniot sudski sovet e vo soglasnot so relevantnite preporaki na Evropskata povelba za statusot na sudiite, obezbeduvaj}i gi na toj na~in site mo`ni uslovi za silno nezavisno sudstvo, nezavisno od izvr{nata i zakonodavnata vlast, no sepak preku u~estvoto na ministerot za pravda vo Dràvniot sudski sovet bi se obezbedila kontrola i soodvetna informiranost na izvr{nata vlast i Sobranieto za rabotata na sudstvoto. So ogled na koncentracijata na pove}e funkcii kaj pretsedatelot na Vrhovniot sud se sugerira da se razmisli za eventualno pretsedatelstvuvawe so Sovetot od strana na ministerot za pravda ili pak da se izvr{i diverzifikacija na ovie funkcii so opredeluvawe na drug ~len od Vrhovniot sud koj bi bil izbran od negovite kolegi. Pozitivno e oceneto i re{enieto za primenata na principot na pravi~na i soodvetna zastapenost na pripadnicite na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

AMANDMAN XXIX

Vo vrska so ovoj amandman zabele{kite se odnesuvaat na toa deka vo opredeluvaweto na nadle`nostite na Dràvniot sudski sovet ne se navedeni onie {to se odnesuvaat na razre{uvawe na ~len na

Sovetot i za odzemawe na nivniot imunitet, kako i pra{aweto za toa koj bi pretsedaval so Sovetot vo otsustvo na pretsedatelot na Sovetot, potrebnoto mnozinstvo za da moè Sovetot da rasprava i da odlu~uva. Se predlaga ovie pra{awa da bidat uredeni so materijalnite zakoni.

Vo odnos na razre{uvaweto na sudiite upateni se zabele{ki na ovoj amandman vo smisla na toa deka funkcijata za izbor na sudiite i disciplinskata funkcija ne treba da gi vr{i ist organ. Se predlaga voveduvawe na razli~ni disciplinski sankcii koi bi bile podeleni na administrativni kazni i disciplinski merki vo zavisnost od intenzitetot na povredata, kako i vostanovuvawe na posebni disciplinski sudovi, dodeka pak eventualnite àlbi bi bile razgleduvani od plenarniot sostav na noviot Dràven sudski sovet.

OBSE - misijata dava zabele{ka na ovoj amandman deka vo nego ne e predvideno deka sudijata bi moèl da bide razre{en kako rezultat na disciplinska merka, i zatoa smeta deka odlukata na Dràvniot sudski sovet deka sudijata gi povredil Ustavot i zakonite mora da bide donesena kako rezultat na disciplinska postapka vo koja pravoto na pravi~no sudewe na sudiite }e mora celosno da bide po~ituvano.

AMANDMANI XXV, XXX-XXXIII

Vo vrska so amandmanite koi se odnesuvaat na obvinitelstvoto, vo komentarite na Misijata na OBSE se ukaùva na razli~nite re{enija i razli~niot status koj go uìva obvinitelstvoto vo razli~ni evropski zemji i koj se dviì od celosna avtonomija na ovoj organ do negova subordiniranost na zakonodavnata i izvr{nata vlast. Posobeno se ukaùva na potrebata od postoewe na sistem na odgovornost vo odnos na rabotata na Dràvniot obvinitel vo slu~aj na kr{ewe na Ustavot i zakonot. Zabele{kite na ovie amandmani se odnesuvaat na toa {to spored OBSE - misijata, Vladata i Sobranieto zadrùvaat odredeno

vlijanie kako vo odnos na imenuvaweto i razre{uvaweto na Vrhovniot dràven obvinitel taka vo odnos na imenuvaweto i razre{uvaweto na drugite obviniteli, a osobeno poradi na~inot na izbor na ~lenovite na Sovetot na dràvni obviniteli. Poradi toa OBSE - misijata predlaga kvalifikuvano mnozinstvo i za imenuvaweto i za razre{uvaweto na Vrhovniot dràven obvinitel. Vo odnos na ostanatite obviniteli se predlaga sistem koj bi bil sli~en na onoj {to e predviden za sudiite.

Vo vrska so ratifikuvanite me|unarodni dokumenti OBSE - misijata predlaga dopolnuvawe na ~lenot 118 od Ustavot so vgraduvawe na odredba spored koja vo slu~aj koga ratifikuvanite me|unarodni dogovori se vo sudir so doma{noto zakonodavstvo, tie da imaat primat vo odnos na doma{nite zakoni.

4. MISLEWE NA EVROPSKATA KOMISIJA ZA DEMOKRATIJA PREKU PRAVO (“VENECIJANSKA KOMISIJA”) PRI SOVETOT NA EVROPA

AMANDMAN XX

Zabele{kite na Venecijanskata komisija vo odnos na ovoj nacrt- amandman, se odnesuvaat na nedostatok na izri~na odredba vo Amandmanot vo vrska so toa koj dràven organ bi bil nadleèn za utvrduvawe na vinata na obvinetiot i poradi toa predlagaat obvinetiot za prekr{ok da ima pravo da ja obàli odlukata na upravniot organ pred sud. Komisijata predlaga Amandmanot da se dopolni so slednava formulacija “kaznite izre~eni od upravnite organi ne se odnesuvaat na krivi~nata odgovornost na liceto koe ima pravo da podnese àlba protiv donesenata odluka pred sudot. Dokolku ne bide podnesena àlba, donesenata odluka stanuva izvr{na”.

AMANDMAN XXI

Vo vrska so ovoj amandman, Venecijanskata komisija predlaga i ostanatite prava koi se predvideni vo ~lenot 6 od Evropskata konvencija za ~ovekovi prava da bidat negov sostaven del so {to ovoj ~len od EK^P bi bil implementiran vo celost.

AMANDMAN XXII

Amandmanot koj go regulira izborot na pretsedatelot na Republikata, Komisijata go smeta za razumna reforma.

AMANDMAN XXVI

Zabele{kite na Venecijanskata komisija vo odnos na ovoj amandman se odnesuvaat na probniot mandat na sudiite so obrazloènie deka toj e vo sprotivnost so na~eloto na nezavisnost na sudstvoto i gi stava sudiite pod pritisok vo tekot na probniot mandat i ja doveduva vo pra{awe nivnata objektivnost vo odlu~uvaweto, poradi {to Komisijata predlaga neograni~en mandat. Vo prilog na toa se naveduvaat me|unarodnite standardi koi go reguliraat ova pra{awe kako {to se Evropskata povelba za statusot na sudiite, Odredbata 12 od Osnovnite principi na OON za nezavisnost na sudstvoto, Univerzalnata deklaracija za nezavisno sudstvo, usvoena vo Montreal vo juni 1983 godina na svetskata konferencija na nezavisno sudstvo.

Vo odnos na odredbite za uslovite za razre{uvawe na sudiite Komisijata smeta deka se vo prilog na pogolema za{tita na nezavisnosta na sudiite so predlog da se dodeli pravoto na àlba do najvisokiot sud po odlukata na Dràvniot sudski sovet vo vrska so

disciplinskata odgovornost na sudiite, {to e vo soglasnost so odredbata 22 od Osnovnite principi za nezavisnost na sudiite na Obedinetite nacii.

AMANDMAN XXVII

Vo vrska so ovoj amandman, Venecijanskata komisija e na mislewe deka ovoj amandman na pojasen na~in go utvrduva imunitetot na sudiite otkolku postojniot tekst, so ogled na toa {to istiot go ograni~uva vo ramkite na izvr{uvaweto na sudiskata funkcija.

AMANDMAN XXVIII

Venecijanskata komisija smeta deka so predloèniot sostav na Dràvniot sudski sovet se obezbeduva depolitizacija na izborot i razre{uvaweto na sudiite. Nejzinite zabele{ki se vo nasoka na razrabotuvawe na tekstot vo smisla na utvrduvawe na postapkata za izbor na ~lenovite na Sovetot od redot na sudiite, otstranuvaweto na principot na inkompatibilnost na funkciite i razgleduvawe na u~estvoto na ministerot za pravda vo ova telo, pri {to kako sugestija se naveduva deka toj bi trebalo da u~estvuva bez pravo na glas.

AMANDMAN XXIX

Re{enieto so koe izborot i razre{uvaweto na sudiite go vr{i Dràvniot sudski sovet e oceneto kako zna~aen ~ekor kon zacvrstuvawe na nezavisnosta na sudstvoto i negova za{tita od politi~ki vlijanija.

Zabele{kite se odnesuvaat na faktot {to spored Venecijanskata komisija Dràvniot sudski sovet e zatvorena institucija, vrz koja moè da se vlijae samo preku procesot na izbor na negovite ~lenovi, no i toa vo mnogu ograni~eni razmeri. Komisijata ukaùva na iskustvata vo nekoi od evropskite zemji vo koi sudskite soveti stanale birokratizirani organi poradi {to Komisijata vo svoeto mislewe ukaùva na potrebata od postoewe na kontrola vrz Sovetot, kako i na potrebata od postoewe na balans na vlastite.

Ponatamu, Komisijata predlaga Dràvniot sudski sovet da ne bide organot koj }e ja dade kone~nata ocenka za disciplinskata odgovornost na sudijata, tuku da postoi disciplinski sud, a dokolku toa

ne e mo`no toga{ da se ovozmoì podnesuvawe na àlba protiv odlukata za disciplinska odgovornost, donesena od Sovetot.

AMANDMAN XXX

Vo vrska so ovoj amandman, Venecijanskata komisija smeta deka so nego se obezbeduva garancija deka obvinitelite }e bidat politi~ki neutralni i deka site odredbi se vo soglasnost so Preporakata 19 (2000) od Sovetot na Evropa za ulogata na javniot obvinitel. Komisijata ukaùva deka prirodata na obvinitelskata funkcija bitno se razlikuva od sudiskata funkcija so ogled na toa {to obvinitelite ne uìvaat nezavisnost tuku se del od hierarhiskata struktura pod ovlastuvawe na glavniot obvinitel. Od tie pri~ini Komisijata smeta deka ne e neophodno Sovetot na obvinitelite da se vostanovuva celosno na ist na~in kako i Sudskiot sovet so ukaùvawe deka sovetite na obvinitelite retko se institucii koi imaat ustavna osnova, tuku se regulirani so zakon.

Komisijata dava zabele{ki i vo odnos na probniot mandat predviden za obvinitelite, kako i na faktot {to ocenkata za ispolnuvawe na uslovite za razre{uvawe na Vrhovniot dràven obvinitel e ostavena na Parlamentot a ne na nekoj drug nezavisen organ, kako na primer Dràvniot sudski sovet, Ustavniot sud ili nekoj drug organ sostaven od sudii, koj }e bide formiran samo za taa cel.

AMANDMAN XXXI

Vo vrska so ovoj amandman, zabele{kite na Komisijata se odnesuvaat na re{enieto spored koe za odzemawe na imunitetot na Vrhovniot dràven obvinitel odlu~uva Sobranieto. Spored

Venecijanskata Komisija ovaa zada~a bi trebalo da pripadne na drug organ. Odredbite na ovoj nacrt- amandman isto taka zabranuvaat politi~ka aktivnost na obvinitelite {to spored Komisijata e sosema razbirlivo so ogled na toa {to politi~kata aktivnost vo obvinitelstvoto e nespojlivo so obezbeduvaweto na nezavisnost na obvinitelskata funkcija.

AMANDMAN XXXIV

Se istaknuva deka ovoj nacrt - amandman e vo celosna soglasnost so evropskite standardi vo oblasta na ustavnoto pravo.

5. PROEKT ZA MODERNIZACIJA NA SUDSTVOTO VO MAKEDONIJA (USAID/DPK) - nezavisen ekspert Geri [o, prof. Praven centar Turo, Wujork

AMANDMAN XX

Vo vrska so ovoj amandman, vo ekspertskoto mislewe se upatuva zabele{ka spored koja predloènoto re{enie ne e dobro so obrazloènie deka za pra{aweto za vina ili nevinost treba da odlu~uva samo sud. Se ukaùva i na problemi povrzani so na~eloto na podelba na vlasta so ogled na toa {to na izvr{ni organi im se dodeluvaat sudski funkcii, kako i na problemi od prakti~na priroda povrzani so kapacitetot na licata vraboteni vo organite na upravata da odlu~uvaat za prekr{oci, pra{aweto za nivnata nepristrasnost i izloènosta na vlijanija od strana na nivnite pretpostaveni ili politi~ki pritisoci.

AMANDMAN XXI

Vo vrska so ovoj amandman vo ekspertskoto mislewe se prepora~uva pravoto na javno sudewe da ne se sfati kako apsolutno pravo so ogled na toa {to vo odredeni postapki e potrebno negovo ograni~uvawe. Vo odnos na “razumniot rok” se istaknuva deka frazata e neodredena i ovozmoùva zloupotrebi i prepora~uva zakonodavcite da donesat zakon koj }e postavi odredena vremenska ramka vo koja sudeweto treba da se zavr{i.

AMANDMAN XXII

Vo vrska so izborot na pretsedatelot, predloèniot amandman se ocenuva kako dobar, bidej}i }e se onevozmoì odolùvaweto na izbornata postapka, no od druga strana se ukaùva na nedostatokot deka pri mal odyiv na izborite moè da se dovede vo pra{awe politi~kiot legitimet na izbraniot pretsedatel.

AMANDMAN XXIII

Komentarite po ovoj amandman se dadeni vo ramkite na analizata na amandmanite XXVIII i XXXII.

AMANDMAN XXIV

Vo vrska so ovoj amandman vo ekspertskoto mislewe se davaat dve zabele{ki. Prvata se odnesuva na faktot {to istoto telo koe ja

pokrenuva postapkata za otpovikuvawe odlu~uva dali navodite vrz osnova na koi e pokrenata postapkata za odlu~uvawe za imunitetot za pretsedatelot i ministrite se to~ni ili ne, {to moè da dovede do golemo vlijanie na politi~kite interesi. Drugata zabele{ka se odnesuva na potrebnoto mnozinstvo za odlu~uvawe za imunitetot za pretsedatelot i ministrite, koe spored ekspertskoto mislewe bi trebalo da bide 2/3, a ne prosto.

AMANDMAN XXV

Predloènoto re{enie spored koe Vladata samo }e go predlaga Vrhovniot dràven obvinitel se ocenuva deka }e pridonese za jaknewe na nezavisnosta na obvinitelstvoto vo krivi~noto goneweto, me|u drugite i na nositelite na javni funkcii.

AMANDMAN XXVI

Predloènoto re{enie za probniot mandat na sudiite pri prviot izbor e oceneto kako re{enie koe ne bi moèlo da dade efikasni rezultati dokolku ne e prosledeno so porigorozen proces na proverka na kvalitetot na kandidatite za sudii.

Predloènoto re{enie za prestanok na sudiskata funkcija poradi ispolnuvawe na uslovi za penzionirawe, spored ekspertot treba da se preispita so cel da se dade mo`nost sudiite koi se i ponatamu rabotosposobni da moàt da se iskoristat kako stru~ni kadri, so {to bi se popolnil eventualniot nedostig na kvalifikuvani sudii vo Makedonija.

Vo vrska so razre{uvaweto od funkcijata poradi osuda za storeno krivi~no delo se prepora~uva kako kriterium da bide zemena visinata na potencijalnata kazna za storenoto krivi~no delo, a ne izre~enata

kazna, so obrazloènie deka vo praktikata nositelite na javni funkcii, vklu~uvaj}i gi i sudiite, ~estopati se poblago kaznuvani duri i za seriozni dela.

Re{enieto spored koe Dràvniot sudski sovet odlu~uva so 2/3 mnozinstvo glasovi za storena povreda na Ustavot ili zakonot od strana na sudija, ovozmoùva da se namali politi~kiot pritisok so {to se jakne nezavisnosta na sudstvoto.

AMANDMAN XXVII

Vo odnos na ovoj amandman vo ekspertskoto mislewe se ukaùva deka e od isklu~itelno zna~en za sudstvoto, so posebno naglasuvawe deka sudiskiot imunitet treba da se dviì isklu~ivo vo ramkite na funkcionalen imunitet na sudiite vo odnos na postapkite koi gi prezemaat po slu`bena dol`nost. Ekspertot smeta deka eden sudija storitel na krivi~no delo ne treba da bide poinaku tretiran od drugite gra|ani.

AMANDMAN XXVIII

Predloènoto re{enie za sostavot na Dràvniot sudski sovet spored misleweto na ekspertot }e ovozmoì ostvaruvawe na krajnata cel - namaluvawe na politi~koto vlijanie vrz Dràvniot sudski sovet, a so toa i vrz sudstvoto.

Kako pozitivno i logi~no se ocenuva re{enieto za ~lenstvoto na pretsedatelot na Vrhovniot sud i na ministerot za pravda vo Sovetot. Predloèniot sostav na Sovetot }e obezbedi pogolema raznovidnost na gledi{ta, ote`nuvaj}i ja pritoa dominacijata na pomala grupa na istomislenici vo nego. Vo ekspertskoto mislewe pozitivno se oceneti

re{enijata za zgolemeniot broj na ~lenovi na Sovetot od 7 na 15, zgolemeniot procent na ~lenovite od redot na sudiite, prisustvo na odreden broj na ~lenovi vo Sovetot koi se pretstavnici na nemnozinskite zaednici vo Makedonija, kako i funkcionalniot imunitet na ~lenovite na Sovetot.

Vo ekspertskoto mislewe dadeni se pove}e predlozi za podobruvawe na nekoi od predloènite re{enija. Taka, se predlaga edna tretina od ~lenovite na Sovetot da bidat izbirani, odnosno imenuvani na sekoi dve godini so {to bi se postignala izbalansirana uloga na sekoj pretsedatel na dràvata i na sekoj sostav na Sobranieto, a bi se namalila i mo`nosta za radikalni promeni vo politikata.

Vo vrska so imunitetot na sudiite se ukaùva deka toj izleguva nadvor od ramkite na negovata funkcionalnost i gi doveduva sudiite vo privilegirana polo`ba so {to se sozdava opasnost sudstvoto da go zagubi politi~kiot legitimitet za{to na sudiite bi se gledalo kako na elita koja e nad zakonot.

Zabele{ki se upatuvaat i na re{enieto spored koe za razre{uvawe na ~len na Sovetot odlu~uva samiot Sovet so obrazloènie deka odlukata moè da bide neobjektivna so ogled na faktot {to se raboti za odluka koja se odnesuva na niven kolega.

AMANDMAN XXIX

Nadle`nosta na Sovetot za izbor na sudiite vo ekspertskoto mislewe se ocenuva kako re{enie koe zna~itelno }e go namali vlijanieto na politikata pri izborot na sudiite. Predvidenite nadle`nosti na Sovetot vo delot za sledeweto i ocenkata na rabotata na sudijata, odlu~uvaweto za nivnata disciplinska odgovornost korespondiraat so preporakite na Amerikanskata advokatska komora za sistemot na selekcija na sudiite vo Amerika.

Zabele{ki se upatuvaat vo odnos na nadle`nosta na Sovetot da predlaga dvajca ~lenovi za sudii na Ustavniot sud. Imeno, so ogled na toa {to sudiite na Ustavniot sud gi izbira Sobranieto, toa sekoga{ bi moèlo da gi otfrli predloènite kandidati od Dràvniot sudski sovet dokolku tie ne se politi~ki podobni, so {to ovaa nadle`nost na Dràvniot sudski sovet bi izgubila od svojata smisla.

AMANDMAN XXX

Nacrt-amandmanot so koj se predlagaat promeni vo javnoto obvinitelstvo vo osnova e poddràn vo ekspertskoto mislewe posebno vo delot za imenuvaweto i razre{uvaweto na javnite obviniteli koe }e go vr{i Sovetot na dràvnite obviniteli namesto Vladata, koja sega ja ima taa nadle`nost. So re{enieto za prviot mandat so ograni~eno traewe od 3 godini za obvinitelite se ovozmoùva evaluacija za kandidatite pred da bidat imenuvani bez ograni~uvawe na mandatot. Ekspertot predlaga postapkata za ocenuvawe na obvinitelite da bide postojana i rigorozna za da ne dojde do namaluvawe na efikasnosta kaj obvinitelite po odreden vremenski period. Zabele{kite vo odnos na ovoj nacrt-amandman se odnesuvaat na toa {to spored odredbite Sobranieto go razre{uva Vrhovniot dràven obvinitel so {to se ostava prostor za "odmazda" od strana na Sobranieto i potkopuvawe na negovata nezavisnost do kolku toj na primer bi trebalo da sprovede istraga vo Sobranieto. Zabele{kite se naso~eni i kon toa {to so odredbite ne se predviduva razre{uvawe na obvinitelot koj e imenuvan bez ograni~uvawe na traeweto na mandatot, dokolku ve}e ne ja izvr{uva efikasno svojata rabota.

AMANDMAN XXXI

Isto kako za imunitetot na sudiite, taka i za imunitetot na obvinitelite se predlaga toj da se dviì vo ramkite na prezemaweto na postapki i odluki vo ramkite na slu`benata dol`nost.

AMANDMAN XXXII

Vo vrska so ovoj amandman vo ekspertskoto mislewe se ukaùva deka predloèniot sostav na Sovetot na dràvnite obviniteli e vo pravec na jaknewe na nezavisnosta vo odlu~uvaweto. Vo odnos na imunitetot koj izleguva od ramkite na funkcionalniot, vo misleweto se ukaùva deka toj e nepotreben bidej}i gi privilegira obvinitelite vo odnos na drugite gra|ani. Zabele{kite se upateni na re{enieto Sovetot da odlu~uva za imunitetot na ~lenovite na Sovetot i vo taa smisla se predlaga za toa da odlu~uva Vrhovniot ili Ustavniot sud za da se izbegne konfliktot na interesi vo Sovetot na dràvni obviniteli pri noseweto na vakvite odluki.

AMANDMAN XXXIII

Vo vrska so funkciite na Sovetot na dràvnite obviniteli vo ekspertskoto mislewe se predlaga napreduvaweto na obvinitelite da se vr{i po preporaka na vi{ite obviniteli.

AMANDMAN XXXIV

Vo vrska so ovoj amandman so koj se predviduva deka vidovite odluki na Ustavniot sud, nivnoto pravno dejstvo i izvr{uvawe se ureduvaat so zakon, vo ekspertskoto mislewe se upatuvaat zabele{ki

so obrazloènie deka ovlastuvaweto na Sobranieto da donesuva odluki koi se odnesuvaat na Ustavniot sud moè da predizvika da ja ograni~i nadle`nosta na Sudot.

III. KONKRETNI PREDLOZI NA TEKSTOT NA AMANDMANITE

AMANDMAN XX

Tekstot na amandmanot da glasi:„Vo slu~ai opredeleni so zakon za polesen prekr{ok sankcija

moè da izre~e upraven organ ili organizacija, ili drug organ ili telo {to vr{i javni ovlastuvawa, ~ija{to pravosilna odluka podleì na sudska kontrola pod uslovi i postapka opredeleni so zakon.”

Obrazloènie: Toa zna~i deka ostanuva postojniot stav 1 od ~l.13 i se zadrùva poimot “kaznivo delo” (namesto predloèniot poim-krivi~no delo), zatoa toj poim gi pokriva dvete kategorii - krivi~ni dela i prekr{oci, pri {to i prekr{ocite ostanuvaat vo sudska nadle`nost. Poimot na “polesen prekr{ok” ne moè da bide definiran so Ustavot. Ostanuva takva definicija da predvidi Zakonot za prekr{oci (na primer: “prekr{ok za koj e predvidena globa do-------denari” itn.). So toj zakon na organite na upravata ne moè da im bide prepu{teno i izrekuvawe na drugi sankcii {to se sostojat vo pote{ko ograni~uvawe na opredeleni prava (na primer, trajna ili podolgotrajna zabrana za vr{ewe na dejnost) itn.

Forum za evro-atlantska integracija na Republika Makedonija - FEIM

Tekstot na amandmanot da glasi:„1. Nikoj ne moè da se smeta za vinoven za kaznivo delo

dodeka toa ne bide utvrdeno so pravosilna sudska presuda vo zakonita i spravedliva postapka.

2. Za polesnite vidovi na povredi (prekr{oci na javniot poredok) so zakon moè da se predvidi izrekuvawe na mandatna pari~na kazna od organ na uprava.”

Obrazloènie: Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Republika Makedonija smeta deka ovoj amandman e od su{tinsko zna~ewe bidej}i predviduva sudska nadle`nost na organi na upravata za izrekuvawe na kazni. So vakvata nadle`nost se dava odgovor vo pogled na zazemeniot stav vo Strategijata za reforma na sudstvoto, sudovite da se oslobodat od pomalku va`nite kaznivi dela (prekr{ocite). Dokolku, a toa e sigurno celta, ovoj amandman pred se treba prekr{okot da go definira kako povreda na javniot poredok i so ovlastuvawe vo zakon za pomalku zna~ajnite krivi~ni dela odnosno za prekr{ocite za koj so zakon e predvidena mandatna pari~na kazna taa da moàt da ja izrekuvaat soodvetni organi na upravata (MVR, pazarna inspekcija i.t.n).

Vrhoven sud na Republika Makedonija

Tekstot na amandmanot da se izmeni:Zborovite “ili organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni

ovlastuvawa” se bri{at.

Obrazloènie: Novopredloènoto ustavno re{enie za oddelni prekr{oci da moàt da odlu~uvaat i upravni organi, sosema e prifatlivo, so {to sudovite }e se oslobodat od najgolemiot broj na prekr{o~ni predmeti. Toa se t.n. “evidentni” prekr{oci, koi {to se

nesporni, a koi vo najgolemiot broj pripa|aat na soobra}ajnite prekr{oci, za ~ie utvrduvawe i dokaùvawe na vinata sudovite i nemaat nekoja zna~ajna mo`nost i uloga, osven za opredeluvaweto na vidot na sankcijata koja treba da se izre~e.

Me|utoa, smetame deka so davaweto na mo`nost da za oddelni prekr{oci da odlu~uvaat i “organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa”, bi se zagrozile pravata na gra|anite vo ovie postapki i voop{to pravnata dràva, bidej}i }e imame situacii koga razni takvi javni organizacii i institucii }e izre~uvaat prekr{o~ni sankcii, koi {to kako takvi se nestru~ni za primena i sproveduvawe na procesnite pravila pri vodeweto na taa postapka, pa i pri primenata na materijalnite zakoni. Zna~i li toa deka, na primer, razni obrazovni ili zdravstveni organizacii, razni fondovi ili agencii, pa duri i javni pretprijatija koi nemaat pravno zna~ewe za vodewe na ovie postapki, }e moàt da presuduvaat za prekr{oci. Ova, osobeno {to terminite organizacii i institucii pretstavuvaat {irok poim.

Apelacionen sud [tip

Tekstot na amandmanot da se izmeni:"2. Liceto obvineto za prekr{ok }e se smeta za nevino s# dodeka

negovata vina, vrz osnova na zakon ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka, kako i vo drugi slu~ai opredeleni so zakon so koj na organite na dràvnata uprava ili na javnite ustanovi i slu`bi i drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa im se dadeni takvi ovlastuvawa (nadle`nost)."

Obrazloènie: So to~ka 2 na Amandman 20 se predlaga krupna novina vo pogled na organite koi moàt da utvrduvaat vina za storen prekr{ok. Pokraj sudovite, za ova sega se ovlastuvaat i kako {to stoi vo

tekstot na ovoj amandman – upraven organ ili organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.

Ovie najvoop{teni termini, a koi se i nedovolno to~no opredeleni (upraven organ ili organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa), se prezemeni od ~len 15 od Ustavot na Republika Makedonija. Poradi nivnata nedovolna su{tinska opredelenost od edna strana, kako i poradi krupnata nadle`nost {to im se dava za utvrduvawe na vina za prekr{ok, vo amandmanot mora mnogu precizno da bidat opredeleni. Isto taka, ovaa to~ka 2 na ovoj amandman mora da bide to~no opredeleno i za koi prekr{oci sudovite so odluka re{avaat za postoewe na vina za storen prekr{ok.

Doksim Dirlev, gra|anin Skopje

AMANDMAN XXI

Tekstot na amandmanot da glasi:„1.Sekoj ima pravo na sloboden i ednakov pristap pred sud zaradi

za{tita na negovite slobodi i prava i ostvaruvawe na pravno zasnovanite interesi.

2.Sekoj ima pravo na pravi~no sudewe vo razumen rok pred nezavisen i nepristrasen sud pri re{avawe na gra|anski i drugi sporovi ili obvinuvawe za kaznivo delo.”

Obrazloènie: Ovoj amandman ima poop{to zna~ewe vo odnos na amandmanot XX, poradi {to treba da se sistematizira pred amandman XX.

Vo dosega{nata javna rasprava e izrazena dilemata - dali voop{to ovoj amandman da se vnesuva vo Ustavot, so ogled na toa pravoto na sudewe vo razumen rok pred nepristrasen i nezavisen sud e izre~no statuirano so Evropskata konvencija za ~ovekovite prava (EK^P, ~l.6), koja pak so nejzinata ratifikacija stanala del od doma{niot praven poredok. Koga bi se prifatilo takvoto mislewe, istoto bi trebalo da povle~e napu{tawe na drugi ustavni odredbi koi se sodràni vo EK^P i koi ne sekoga{ se doslovno usoglaseni so nea (na~eloto na zakonitost, presumpcijata na nevinost, pritvorot itn.). Od druga strana, ovaa odredba e potrebno izre~no da se predvidi vo Ustavot i zaradi {to pobrzo usoglasuvawe na zakonodavstvoto i sudskata praktika so odredbite na EK^P, posebno vo odnos na predviduvaweto na efikasni instrumenti za ostvaruvawe na pravoto na sudewe vo razumen rok. Odredbava treba da se pro{iri i na na~eloto na sloboden i ednakov pristap pred pravdata, koe e sodràno vo EK^P i drugite standardi na Sovetot na Evropa i EU i koe ima pove}e institucionalni (mreà na sudovi itn.) i procesni konsekvencii (“siroma{ko pravo” itn.).

Od tekstot treba da se napu{ti spomenuvaweto na upravni i drugi organi, na koi ne se odnesuvaat ovie na~ela, rezervirani so EK^P za sudskite postapki.


Tekstot na amandmanot da se izmeni:Vo stavot 1 od Amandmanot XXI, po zborovite: „nepristrasen

sud”, da se stavi to~ka, a tekstot do krajot na re~enicata da se bri{e.

Obrazloènie: Afirmiraweto na principot za pravi~no i javno sudewe vo razumen rok i odlu~uvawe pred nezavisen i nepristrasen sud se odnesuva na postapuvaweto na sudovite i ne moè da se poistovetuva so postapuvawe pred drugi upravni organi, organizacii ili institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.

Dràvna komisija za spre~uvawe na korupcijata

Tekstot na amandmanot da glasi:„Sekoj ima pravo na pravi~no i javno sudewe vo razumen rok

pred nezavisen i nepristrasen sud osnovan so Zakon.”

Obrazloènie: Op{tata sednica na Vrhovniot sud na Republika Makedonija go podrùva so izmenet tekst kako {to e predloèno.

Vrhoven sud na RepublikaMakedonija

Tekstot na amandmanot da se izmeni:Zborovite “ili organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni

ovlastuvawa” se bri{at.

Obrazloènie: Obrazloènieto e identi~no kako za Amandman XX.

Apelacionen sud [tip

Tekstot na amandmanot da glasi:“Sekoj ima pravo na zakonito, pravi~no, ~esno, javno i vo

razumen rok sudewe od nezavisen i nepristrasen sud osnovan so zakon.”

Obrazloènie:Se podiga i utvrduva na ustavno nivo pravoto na sekoj na pravi~no, javno i vo na razumen rok sudewe od nezavisen i nepristrasen sud (nacrt amandman 21).

Ova pravo dosega be{e utvrdeno i podetalno uredeno so Zakonot za sudovite (od ~len 1 do 23 – osnovni na~ela). Isto taka, Republika Makedonija gi ima ratifikuvano Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava i Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava na Obedinetite Nacii, kako i Evropskata konvencija na ~ovekovite prava i osnovni slobodi zaedno so protokolite. Spored ovie me|unarodni dogovori vo niv e utvrdeno kako osnovno ~ovekovo pravo – pravoto na sekoj na pravi~no i javno sudewe vo razumen rok od nezavisen i nepristrasen sud osnovan so zakon, pa i sudovite vo Republika Makedonija bea dol`ni da gi po~ituvaat i neposredno da go primenuvaat vo praktikata i odlu~uvaweto, imaj}i predvid deka sudovite vo Republika Makedonija sudat vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani soglasno Ustavot.

Me|utoa, poznato e deka postoi razli~na praktika vo zemjite vo vrska so prezemaweto na obvrskite od ratifikuvanite me|unarodni dogovori: nekoi zemji gi inkorporiraat normite od me|unarodnite dogovori vo nacionalnite zakoni, a drugi neposredno gi primenuvaat, vo zavisnost od nivniot ustav. Pritoa, isto taka e poznato deka ovaa kratka no mnogu va`na norma so koe se garantira edno od osnovnite ~ovekovi prava, iako e op{to prifateno, vo praktikata mnogu te{ko se ostvaruva, odnosno mnogu ~esto se naru{uva, povreduva ili ne se po~ituva.

Zatoa ovoj ustaven amandman treba da se prifati i da zna~i: - pred s# garancija na ova pravo i mo`nost na sekoj gra|anin

vo Republika Makedonija da bara da go ostvari toa pravo spored principite kako {to e definirano;

- jaknewe na dol`nosta na dràvata da obezbedi uslovi za ostvaruvawe na ova pravo na sekoj gra|anin i ~ovek vo dràvata;

- jaknewe na nezavisnata pozicija, no i odgovornosta na sudovite i sudiite vo vr{eweto na sudskata funkcija, so koja vo sekoj poedine~en slu~aj treba da se obezbedi nezavisno i nepristrasno pravi~no i javno i vo razumen rok sudewe.

Sepak nacrt ustavniot amandman 21 ne e jasen i deciden zatoa {to vo nego se pome{ani dva instituta nespoivi: sudewe od nezavisen i nepristrasen sud i administrativno odlu~uvawe od upraven organ ili institucija so javno ovlastuvawe. Principite i pravilata na postapkata na ednoto i drugoto odlu~uvawe se razli~i i ne moàt da se povedat pod edna ista ustavna norma. Takvata norma }e predizvika problemi i vo nejzinoto tolkuvawe vo praktikata.

D-r. Fidan~o Stoev, sudijana Vrhovniot sud na RM vo penzija

Skopje

Tekstot na amandmanot da se izmeni:

"1. Sekoj ima pravo na pravi~no i javno sudewe i odlu~uvawe vo razumen rok pred nezavisen i nepristrasen sud, kako i pred organ na dràvnata uprava ili javna ustanova ili slu`ba i drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa koga so zakon im e opredelena takva nadle`nost, vrz na~elata na ednakvost, nepristrasnost i objektivnost."

Obrazloènie: Tekstot na to~kata 1 na Nacrt-amandmanot 21, poradi razli~nosta na organite koi odlu~uvaat za prekr{oci i realnite konsekvencii od toa, treba soodvetno da se preformulira.


Tekstot na amandmanot da se izmeni:Zborovite "nezavisen i nepristrasen sud" da se bri{at.

Obrazloènie: Od predloèniot tekst moè da se zaklu~i deka vo Republika Makedonija postojat i takvi sudovi koi ne se nezavisni i nepristrasni, a toa ne odgovara na fakti~nata situacija. Da se vidi i ~len 98 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija.

primarius d-r Velimir Jovanovski, gra|anin Skopje

AMANDMAN XXII

Tekstot na amandmanot da se dopolni: „ ...,ako na glasawe izlegle najmalku edna tretina od glasa~ite zapi{ani vo Edinstveniot izbira~ki spisok.”

Obrazloènie: Predlogot se obrazloùva so potrebata od obezbeduvawe na pogolem legitimitet na institucijata pretsedatel na RM.


Tekstot na amandmanot da glasi:“Za Pretsedatel e izbran kandidatot koj dobil mnozinstvo glasovi

od vkupniot broj na pratenici na Sobranieto na Republika Makedonija, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od pratenicite koj pripa|aat na zaednicite koj ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.”

Obrazloènie:Smetame deka Pretsedatelot na Republika Makedonija treba da go izbira Sobranieto na Republika Makedonija, poradi slednite pri~ini:

- Tro{ocite za izbor na Pretsedatel preku slobodni izbori (mnozinskiot model) se mnogu pogolemi odkolku so predloènite izmeni;

- Nepravilnostite pri odrùvaweto na slobodnite izbori (mnozinskiot model) }e se otstranat so predloènite izmeni;

- So primenata na takanare~eno Badinterovoto mnozinstvo }e se za~uva multietni~nosta na dràvata.

Demokratska Unija zaIntegracija (DUI)

Tekstot na amandmanot da se izmeni:"1. Za pretsedatel e izbran kandidatot koj dobil mnozinstvo

glasovi od izbira~ite koi glasale, dokolku glasale pove}e od 1/3 od izbira~ite.

2. So ovoj Amandman se zamenuva stavot 5 na ~lenot 81 od Ustavot na Republika Makedonija."

Obrazloènie: Predloèniot Nacrt-amandman e neprifatliv, neosnovan, pa duri i non-sens, ako se ima predvid za kakva dràvna funkcija se raboti. Od tie pri~ini, a sepak na linija na barawe na prakti~no re{enie, kako {to stoi vo obrazloènieto na ovoj Nacrt-amandman, se predlaga mo`no re{enie kako da glasi izneseniot tekst na ovoj Amandman, so cel da se relativizira re{enieto i da se odgovori na prakti~kata potreba vo razumni ramki za konkretnoto pra{awe.


Tekstot na amandmanot da se dopolni:“3. Nastapuvawe na uslovite za trajna spre~enost /traen

prestanok/ za vr{ewe na funkcijata pretsedatel na Republikata, go utvrduva Ustavniot sud na Republika Makedonija po slu`bena dol`nost.

4. So to~ka 4 se zamenuva stav 2 od ~len 82 od Ustavot na Republika Makedonija.”

Obrazloènie: Sega{nata formulacija upatuva na toa deka Ustavniot sud utvrduva nastapuvawe na uslovi za prestanok na funkcijata Pretsedatel, {to de fakto ne e to~no. Funkcijata pretsedatel ne prestanuva nitu pak moè da prestane, prestanuva samo mo`nosta izbranoto lice istata da ja vr{i.


AMANDMAN XXIV

Tekstot na amandmanot da se dopolni:

„1. Pretsedatelot i ministrite ne moè da bidat povikani na krivi~na odgovornost za izrazeno mislewe ili daden glas pri odlu~uvawe vo Vladata.

2. Pretsedatelot i ministrite ne moè da bidat pritvoreni ili li{eni od sloboda bez odobrenie na Sobranieto, osven ako se zate~eni pri izvr{uvawe na krivi~no delo za koe e predvidena kazna zatvor od najmalku pet godini.”

Obrazloènie: So predloènoto re{enie samo donekade se izleguva vo presret na preporakite na GREKO i primenata na konvenciite za korupcijata i organiziraniot kriminal. Nivnata smisla e ne samo opredeluvawe na efikasni instrumenti za odlu~uvawe, tuku i restriktiven pristap kon imunitetot na nositelite na izvr{nata vlast. So ovaa odredba treba da se opredeli ne samo organot koj odlu~uva, tuku i sodrìnata na imunitetot.


Tekstot na amandmanot da se izmeni:Vo stavot 1, zborovite: „i ministrite” da se bri{at.

Obrazloènie: Stavot na Dràvnata komisija e deka ministrite ne treba da uìvaat imunitet, {to e i edna od preporakite na Dràvnata programa. Vakvata preporaka e vo kontekst na Preporakite na GREKO sodràni vo nivnite izve{tai, vo koi vo odnos na izmenata na

legislativata po pra{aweto na imunitetot na ministrite se vo nasoka na toa deka toj treba da bide ograni~en, odnosno da ne gi opfa}a ministrite.

Se predlaga ovoj amandman da bide izmenet taka {to so nego }e se izbri{e imunitetot na ministrite.


AMANDMAN XXV

Tekstot na amandmanot da se izmeni:Zborot: „Vrhoven” da se zameni so zborot: „Glaven”.

Obrazloènie: Dràvnata komisija ostanuva na stavot i preporakite od Dràvnata programa, deka sostojbata koga javniot obvinitel se imenuva od strana na Sobranieto, a po predlog na Vladata, objektivno se javuva somnenie vo negovata nezavisnost.

Imenuvaweto na nositelot na vakvata funkcija so „Vrhoven” ne soodvetstvuva na sevkupnata postavenost na obvinitelstvoto kako organ i samoto ne se imenuva kako vrhovno. I postavenosta, odnosno imenuvaweto na obvinitelite vo drugite zemji ne poznava imenuvawe so „vrhoven”.

Predlagaweto na dràvniot obvinitel da se izzeme od nadle`nosta na Vladata.


AMANDMAN XXVI

Tekstot na amandmanot da glasi:„1. Sudijata pri prviot izbor za sudija vo prvostepen sud se izbira

za vreme od {est godini. Po istekot na {est godini sudijata prodolùva da ja vr{i sudiskata funkcija bez ograni~uvawe na mandatot, osven ako Dràvniot sudski sovet utvrdi deka postoi osnova za negovo razre{uvawe.

2. Vo stavot 2 tretata alinea se menuva i glasi:- so napolnuvawe na sedumdeset godini ìvot êtvrtata alinea se bri{e.3. Alineata 1 i 2 od stavot 3 se menuvaat i glasat:

ako e osuden za umisleno krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci; i

poradi pote{ka povreda vo vr{eweto na sudiskata funkcija, propi{ana so zakon ili so kodeks na profesionalnata etika, za {to odlu~uva Dràvniot sudski sovet so dvotretinsko mnozinstvo od vkupniot broj ~lenovi na po{irokiot sostav.

4. Postapkata za razre{uvawe na sudija se ureduva so zakon. So zakon se garantira sudska za{tita protiv odlukata za razre{uvawe.”

Obrazloènie: Stav 1 od predloèniot amandman nema potkrepa vo evropskite standardi za nezavisnosta na sudiite i sodrì brojni prikrieni mo`nosti za nejzino fakti~ko ograni~uvawe. Pokraj toa, i brojni prakti~ni argumenti povrzani so noviot sistem na regrutirawe na sudii (dolgogodi{na praktika zavr{uvawe na posebna {kola za sudii itn.) zboruvaat protiv predloènoto re{enie. Pogolemiot del od u~esnicite vo raspravata bea protiv probniot mandat na sudiite. Probniot mandat na sudiite ne e re{enie koe odi vo nasoka na

zajaknuvawe na nezavisnosta na sudstvoto, dotolku pove}e {to rezervi kon probniot mandat s# pove}e se iskaùvaat i od strana na Sovetot na Evropa. Imeno, soglasno zaklu~ocite za garanciite za nezavisnosta na sudiite od pretsedatelite na zdruènijata na sudiite “instituciite sudija na probna rabota kako i sudija na opredeleno vreme, koi postojat vo nekoi zemji, treba vnimatelno da bidat preispitani od gledna to~ka na nezavisnosta na sudstvoto“1. Vo nasoka na neprifa}awe na probniot mandat odi i op{toto pravilo za nezavisnosta na sudiite sodràno vo Preporakata br. 12 od Sovetot na Evropa, koe veli deka “sudiite se postojani vo svojata funkcija s# do zadolìtelnata vozrast za penzionirawe ili istek na mandatot”. Predlogot na amandmanot e vo prilog na predloèniot Nacrt amandman ako pretegne misleweto deka, po primerot i na nekoi drugi dràvi, pri prviot izbor vo osnovniot sud sudijata treba da ima ograni~en mandat, toga{ mnogu poblisko do na~eloto na sudiska samostojnost i nezavisnost bi bilo predloènovo re{enie.


Tekstot na amandmanot da se izmeni:Stavot 1, 2 i 3 od amandmanot se bri{at.

Obrazloènie: Dràvnata komisija ne go podrùva re{enieto za proben mandat na sudiite, i smeta deka vremenskoto ograni~uvawe na mandatot na sudiite pri nivniot prv izbor, ne e vo funkcija na zacvrstuvaweto na nezavisniot status na sudiskata funkcija.

1 Vidi: Rezolucii i Preporaki na Sovetot na Evropa, Nezavisnost, nepristrasnost i odgovornost na sudiite, Skopje, 2000, (str.58)

Pri~inite za prestanok na funkcijata na sudijata kako i razre{uvaweto, se pra{awa {to treba da se ureduvaat so zakon i ne bi trebalo da se sodrìna na Ustavot.

So vakviot pristap se naru{uva dikcijata na postojniot Ustav i se otvora mo`nost i drugi pra{awa, ~ie ureduvawe e isklu~ivo zakonsko, da se vnesuvaat vo Ustavot.


Tekstot na amandmanot da glasi:Alineja 2 vo stavot 2 od amandmanot 26:“Koga sudijata so umisla stori povreda na Ustavot i pote{ka

povreda na zakonite vo vr{ewe na sudiskata funkcija ili poradi pote{ka disciplinska povreda utvrdena so zakon.

To~ka 4: Uslovite za izbor na sudii i postapkata za izbor i razre{uvawe na sudii se ureduva so zakon.”

Obrazloènie:Pretpostavenata kompetentnost i stru~nost na sudijata se potvrduva i so imunitetot pri vr{eweto na sudiskata funkcija (nacrt amandman 27) no povrzano i so edna od pri~inite poradi koi moè da bide razre{en sudijata (predviden vo amandman 26) i toa: ako go povredi Ustavot na Republika Makedonija ili ako stori pote{ka povreda na zakonite. Poslednata odredba e zamena na odredbata od ~len 99 stav 3 alineja 4 i 6 od Ustavot na Republika Makedonija spored koj se predviduva razre{uvawe na sudija poradi pote{ka disciplinska povreda propi{ana so zakon {to go pravi nedostoen za vr{ewe na sudiskata funkcija, pri {to taa odredba be{e vo ~len 69 od Zakonot za sudovite utvrdeno koi se tie pote{ki disciplinski povredi i zaradi nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija, koe isto taka

be{e razraboteno i definirano vo ~len 21 od Zakonot za Republi~kiot sudski sovet.

Nesomneno vo praktikata se pokaà problemati~no pra{aweto za ocena koga nekoj sudija nestru~no i nesovesno ja vr{i funkcijata, ne zatoa {to zakonot ne be{e jasen, tuku zatoa {to vo praktikata nema{e edinstven pogled za toa koi kriteriumi i podatoci treba da se zemat za validni pri ocenka na stru~nosta (na primer ukinati odluki bez ogled i so ogled na obàlenite odluki na eden sudija) ili gruba povreda na zakonot vo eden ili pove}e slu~ai, potoa koga postoi nesovesnost, od aspekt na aùrnost, rabotno angaìrawe i disciplina vo uslovi koga postojat orientacioni normi za mese~no re{avawe na predmeti od eden sudija, no fakt e deka od predmet do predmet, mo`noto angaìrawe na sudijata e sosema razli~no.

I sega{noto predloèno re{enie sepak ne e dovolno jasno: {to zna~i povredata na Ustavot i pote{ka povreda na zakonite od aspekt na imunitetot na sudiite odnosno na sudiskoto uveruvawe pri odlu~uvawe? Dali se misli tuka "namerno" so "umisla" povreda na Ustavot ili zakonite ili i koga postoi sudisko ubeduvawe deka na ovoj ili onoj na~in treba da se tolkuva ili primenuva eden zakon vo eden konkreten slu~aj.

Ako se misli na nesru~no vr{ewe na funkcijata toga{ ne e potreben nitu proben mandat nitu posebna edukacija na sudiite {to treba da se vovede i primenuva vo naredniot period. Moè da postoi gre{ka i selekcija vo izborot na sudiite, no toa bi bilo sosema poedine~no, vo situacija koga izborot na novite sudii }e se vr{i posle izvr{ena podgotovka odnosno edukacija vo period od najmalku 15 – 16 meseci pri {to }e se ocenuva negovata sposobnost za vr{ewe na sudiska funkcija.

Vo ovie ustavni amandmani se predviduva odredba za kriteriumi i uslovi za izbor na sudii iako kako {to e navedeno pogore toa proizleguva od ustavniot amandman 21.


Skopje

Tekstot na amandmanot da se izmeni:“1. Sudijata pri prviot izbor za sudija vo prvostepen sud se izbira

za vreme od tri godini. Po istekot na periodot od 3 godini i ispolnuvawe na uslovite utvrdeni so zakon, sudijata moè da bide izbran bez ograni~uvawe na traewe na mandatot.”

Obrazloènie: So vospostavuvaweto so Ustavot institucija – proben sudija za period od 3 godini, se pravi u{te eden ustaven eksperiment. Pritoa, za vakvoto re{enie ne e daden nitu eden empiriski podatok, vo smisla dali e merena rabotata na pomladite sudii vo odnos, na primer, dva indikatora – obemot na izvr{uvawe na sudskite zada~i preku re{eni predmeti i kvalitetot na donesenite odluki. Isto taka, nema empiriski sogleduvawa kolku od razre{enite sudii zaradi nesovesnost i nestru~nost na sudskata funkcija se od redovite na t.n. mladi sudii. Od druga strana pak, so drugite dopolnuvawa, sodràni vo ovoj Nacrt-Amandman, kako mo`nost za razre{uvawe na sudiite, na primer zaradi povreda na Ustavot na Republika Makedonija i pote{ka povreda na zakonite vo vr{eweto na sudiskata funkcija, se sozdava efikasen mehanizam za osloboduvawe od sudiite koi ne se dokaàle vo vr{eweto na sudiskata funkcija.


Tekstot na amandmanot da se izmeni:Vo to~ka 1 po zborot "moè", da e dodade zborot "no ne

mora", a po zborot "izbran" da se dodadat zborovite "za vreme od {est godini so pravo na reizbor" i zborovite do krajot na re~enicata da se bri{at.

Vo to~ka 2 alineja 7 zborot "dvotretinsko" da se izbri{e.Vo to~kata 3 zborot "bezuslovna" da se bri{e.

Da se dodade nova to~ka 6, {to }e glasi;"Po vleguvawe vo sila na ovie amandmani na Ustavot na

Republika Makedonija, da se izvr{i reizbor na site sudii kako prv izbor."

Obrazloènie: (za to~ka 1) Izborot na sudiite ne smee da bide bez ograni~uvaweto na traewe na mandatot, a so toa i pri prviot izbor za sudija po probnata rabota od 3 godini, ne mora da bide izbran i ponataka za sudija – so predlog od 6 godini.

Imeno, so trajniot mandat na sudiite, bi se zgolemila neaùrnosta, bi se zgolemila i korupcijata, a so toa i nezavisnosta se stava pod znak na pra{awe. Nezavisnosta na sudiite se postignuva so samo eden segment – nagradata za izvr{enata rabota – platata, a ne plus i traen mandat. Dràvniot sudski sovet nema so sigurnost da bide ne{to porazli~it organ od dosega{niot Republi~kiot sudski sovet vo pogled na negovata rabota vo smisla na pratewe na rabotata na poedine~nite sudii. Sudiite }e bidat ponezavisni, poaùrni i posovesni samo ako na sekoi 6 godini im pretstoi reizbor.

(Za to~ka 3) Sudijata ne moè da bide pove}e sudija dokolku bide oglasen za vinoven so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo, a ne samo dokolku bide osuden so bezuslovna kazna zatvor od najmalku 6 meseci. [to }e bide so onie sudii koi {to }e bidat osudeni na zatvorski bezuslovni kazni do 6 meseci? Kakov sudija }e bide toj {to Ustavot na Republika Makedonija }e go {titi, koj {to redovno se nao|a na izdrùvawe na zatvorski kazni za krivi~ni dela do {est meseci!?

(Za nova to~ka 6) Reizbor na site sudii e potrebno da se izvr{i zatoa {to postoe~kite i novite sudii za izbor se stavaat vo neramnopravna polo`ba, ednite zasnovale traen raboten odnos od samiot po~etok na izbor, dodeka drugite se usloveni so probna rabota od 3 godini.

Vuka{in Stojkoski, gra|anin

Makedonski Brod

Tekstot na amandmanot da se izmeni:a/ kon to~ka 1 zborovite "i ispolnuvawe na uslovite

utvrdeni so zakon" da se bri{at.

Obrazloènie: tekstot e suvi{en od pri~ina {to i pri prviot izbor sudijata moral da gi ispolnuva propi{anite uslovi. Da se vidi i mojata primedba, odnosno predlog na to~ka 4 od ovoj Amandman.

b/ kon to~ka 3 alineja 2 zborovite "pote{ka povreda" da se bri{at.

Obrazloènie: Pri faktot koga so ovie odredbi ne se na deciden na~in propi{ani i opi{ani pojmovite {to se podrazbira pod terminot pote{ka odnosno polesna povreda na zakonite, postoi opravdano somnevawe deka predloènata formulacija moè da bide predmet na razni manipulacii.

v/ kon to~ka 4 posle zborovite "postapka za" da se dodadat zborovite "izbor i".

Obrazloènie: smetam deka ne e potrebno.


AMANDMAN XXVII

Tekstot na amandmanot da glasi:„1. Sudija ne moè da bide krivi~no gonet, nitu povikan na gra|

ansko-pravna ili drug vid odgovornost za izrazeno mislewe ili daden glas pri donesuvawe na sudska odluka.

2. Protiv sudija ne moè da bide pokrenata krivi~na postapka za krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost storeno vo vr{eweto na negovata funkcija bez odobrenie na Dràvniot sudski sovet.

3. Sudija ne moè da bide pritvoren ili li{en od sloboda bez odobrenie na Dràvniot sudski sovet, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od najmalku pet godini.

4. Za imunitetot na sudiite odlu~uva Dràvniot sudski sovet so dvotretinsko mnozinstvo od vkupniot broj ~lenovi na po{irokiot sostav vo postapka uredena so zakon”.

Obrazloènie: Vo duhot na drugite konfuzni ustavni odredbi za imunitetot, predloènoto re{enie ne vnesuva nikakva preciznost vo odnos na granicite na imunitetot na sudiite, koi treba da se postavat vrz osnovnoto razlikuvawe na: apsolutniot materijalno-praven imunitet, ograni~eniot funkcionalen imunitet i ograni~eniot procesen imunitet vo odnos na prezemaweto na opredeleni procesni dejstvija. Uvaùvaj}i go takviot kriterium, se predlaga pogore navedeniot tekst na amandmanot.


Tekstot na amandmanot da se izmeni: Stavot 1 se bri{e.

Obrazloènie: Ednakvo kako i ministrite, taka i sudiite ne treba da uìvaat imunitet. Ova ne zadira vo za{titata na sudiite vo vr{eweto na sudiskata funkcija za iskaàno mislewe ili odlu~uvawe pri donesuvawe na sudskite odluki, {to vo su{tina e zagarantirano so odredbata od stavot 2 na ovoj amandman.


Tekstot na amandmanot da glasi:“Sudiite uìvaat imunitet. Sudija ne moè da bide povikan na

odgovornost za mislewe i odlu~uvawe pri donesuvawe na sudskite odluki.”

Obrazloènie: Ustavno se utvrduva obemot i sodrìnata na imunitetot na sudiite i noviot organ Dràvniot sudski sovet koj }e odlu~uva za eventualno odzemawe na imunitetot na oddelen sudija (nacrt ustaven amandman 27).

Pritoa, sosema osnovano i opravdano so ovoj ustaven amandman decidno se utvrduva krivi~no-pravniot i gra|ansko-pravniot imunitet na sudiite, kako i postapkata za odzemawe pod odredeni uslovi na imunitetot na odreden sudija. Posebno e vaèn faktot deka so "prenesuvaweto" na nadle`nosta za odlu~uvawe za odzemawe na imunitetot i na odobrenie za pritvor, na Dràvniot sudski sovet, se zajaknuva nezavisnata pozicija na sudstvoto od zakonodavnata vlast odnosno Sobranieto koe dosega be{e nadle`no da odlu~uva za imunitetot na sudiite.

Pritoa za ~udo, (ako ne e tehni~ka gre{ka) vo stavot 1 na ovoj nacrt ustaven amandman ne e opredelena sodrìnata na imunitetot na sudiite kako {to toa se pravi za ~lenovite na Dràvniot sudski sovet ili kako {to toa e utvrdeno za sudiite porotnici vo ~len 109 od Ustavot.


Skopje

Tekstot na amandmanot da se izmeni:To~kite 2 i 3 na Nacrt-Amandmanot 27 da se izostavat, a

to~kata 3 koja sega }e stane to~ka 2 da se preformulira i da glasi:"Za imunitetot na sudiite odlu~uva Dràvniot sudski sovet so 2/3

mnozinski glasovi od vkupniot broj na ~lenovi na Dràvniot sudski sovet, vo postapka i so sodrìna na imunitetot utvrdena so zakon."

To~kata 5 koja sega stanuva to~ka 3 od Nacrt-amandmanot, se predlaga da glasi:

"3. So to~kata 1 se zamenuva stavot 1 na ~lenot 100 od Ustavot na Republika Makedonija, a so to~kata 3 se zamenuva stavot 2 na ~lenot 100 od Ustavot na Republika Makedonija."

Obrazloènie: Tekstot na Nacrt-Amandmanot 27, nepotrebno e optovaren so sodrìnata na imunitetot na sudiite. Od gledi{teto na konceptot na Ustavot bi bilo dobro vo ovoj Amandman da se opredeli re{enie, spored koe so zakon se ureduva sodrìnata na imunitetot i postapkata za odlu~uvawe po nego.

Vo prilog na vakvoto re{enie za imunitetot odi i samoto obrazloènie na ovoj Nacrt-amandman vo koj se naglasuva postojnoto zakonsko re{enie, koe se dava kako argument za soodvetnoto amandmansko re{enie. Zna~i, ima obratna argumentacija namesto Ustavot da ostava prostor so zakon da se uredi ova pra{awe, sega ova

se pravi so predlagawe zakonskoto re{enie da stane ustavna materija, {to e neprifatlivo.


Tekstot na amandmanot da se izmeni:Vo to~ka 4 zborot "dvotretinsko" da se bri{e.

Obrazloènie: Dokolku se bara dvotretinsko mnozinstvo na Dràvniot sudski sovet za odlu~uvawe na imunitetot na sudiite ne }e bide mo`no da se odlu~uva kvalitetno i navremeno.

Vuka{in Stojkoski, gra|aninMakedonski Brod

AMANDMAN XXVIII

Tekstot na amandmanot da se izmeni:

Prv predlog: „To~kite 2- 6 treba da otpadnat i da se zamenat so slednite

to~ki:1. Potesniot sostav na dràvniot sudski sovet go so~inuvaat

edinaest (11) ~lenovi, {est (6) ~lenovi izbrani od redot na site sudii vo Republika Makedonija, tri (3) ~lenovi izbrani od Sobranieto na Republika Makedonija i dvajca (2) ~lenovi imenuvani od Pretsedatelot na Republika Makedonija. Dvajca ~lenovi izbrani od redot na sudiite i eden ~len imenuvan od Pretsedatelot na Republika Makedonija se pripadnici na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

2. ^lenovite na Dràvniot sudski sovet {to gi izbira Sobranieto na Republika Makedonija, odnosno {to gi imenuva Pretsedatelot na Republika Makedonija se od redot na univerzitetskite profesori po pravo i drugi istaknati pravnici.

3. Po{irokiot sostav na Dràvniot sudski sovet go so~inuvaat edinaesette ~lenovi na potesniot sostav na sovetot i dopolnitelni dvanaeset sudii izbrani od strana na sudiite vo site sudovi vo Republika Makedonija na na~in i vo postapka uredeni so zakon. Trojca sudii od dopolnitelnite dvanaeset sudii ~lenovi na po{irokiot sostav na Dràvniot sudski sovet se pripadnici na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

4. Sudiite ~lenovi na po{irokiot sostav na Dràvniot sudski sovet ostanuvaat na svoite sudiski mesta i ja vr{at svojata sudiska funkcija.

Za rabotata vo Dràvniot sudski sovet tie dobivaat soodveten nadomest.

To~kata 7 stanuva to~ka 3.To~kata 8 stanuva to~ka 6 i glasi: Mandatot na izbranite i imenuvanite ~lenovi na potesniot sostav

na Dràvniot sudski sovet iznesuva 6 godini.Se dodava nova to~ka 7 koja glasi: Sudiite ~lenovi na po{irokiot sostav na Dràvniot sudski sovet se

izbiraat na tri godini bez pravo na reizbor.To~kata 9 stanuva to~ka 8.To~kata 10 stanuva to~ka 9. Taa se dopolnuva i glasi:“Izbran i imenuvan ~len na Dràvniot sudski sovet ne moè da

bide pritvoren bez odobrenie na Dràvniot sudski sovet vo po{irok sostav, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini.”

To~kata 12 stanuva to~ka 10.To~kata 13 stanuva to~ka 11.To~kata 14 se bri{e.To~kata 15 stanuva to~ka 12 i se dopolnuva:“Funkcijata izbran i imenuvan ~len na potesniot sostav na

Dràvniot sudski sovet e nespojliva so vr{ewe na drugi javni funkcii i profesii.”

To~kata 14 stanuva to~ka 13.”

Vtor predlog: „ 1. Dràvniot sudski sovet ima potesen i po{irok sostav.

Potesniot sostav go so~inuvaat edinaeset ~lenovi. Po{irokiot sostav go so~inuvaat dvaeset i tri ~lenovi, vo koi vleguvaat i ~lenovite na potesniot sostav.

2. Od ~lenovite na potesniot sostav, {est se izbiraat od redot na sudiite so neposredni izbori od strana na sudiite, vo postapka uredena so zakon. Dvajca ~lenovi se pripadnici na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija, pri {to }e se zapazi soodvetnata i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici.

3. Trojca ~lenovi na potesniot sostav izbira Sobranieto na Republika Makedonija od redot na istaknati pravnici, so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

4. Dvajca ~lenovi na DSS gi imenuva pretsedatelot na RM od redot na istaknati pravnici, od koi eden e pripadnik na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

5. Devet ~lenovi, koi vleguvaat vo po{irokiot sostav, se izbiraat od redot na sudiite neposredno od strana na sudiite, vo postapka uredena so zakon. Trojca ~lenovi se pripadnici na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo RM, pri {to }e se zapazi soodvetnata i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici. ^lenovi na po{irokiot sostav po funkcija se i: pretsedatelot na Vrhovniot sud, ministerot za pravda i pretsedatelot na advokatskata komora.

6. Mandatot na ~lenovite na DSS vo potesen sostav trae {est godini. Mandatot na ~lenovite na po{irokiot sostav trae {est godini, pri {to pri prviot izbor polovina od ~lenovite se izbiraat so mandat od tri godini.

7. DSS vo po{irok sostav so dvotretinsko mnozinstvo izbira pretsedatel na DSS od redot na ~lenovite na potesniot sostav koi ne se sudii. Pretsedatelot se izbira so mandat od dve godini, so pravo na najmnogu u{te eden izbor.

8. ^len na DSS ne moè da bide krivi~no gonet nitu povikan na odgovornost za iskaàno mislewe ili daden glas pri odlu~uvawe vo DSS.

9. ^len na DSS ne moè da bide pritvoren ili li{en od sloboda bez odobrenie na DSS, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku ~etiri godini, za {to DSS odlu~uva vo po{irok sostav so dvotretinsko mnozinstvo vo postapka utvrdena so zakon.

10. Na ~len na DSS mu prestanuva funkcijata:- so napolnuvawe sedumdeset godini od ìvotot

- ako toa sam go pobara: i - ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na funkcijata ~len na DSS.

11. ^len na DSS se razre{uva:- ako e osuden za umisleno krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci; ili- poradi pote{ka povreda na funkcijata propi{ana so zakon, za {to po predlog na DSS, usvoen so dvotretinsko mnozinstvo, odlu~uva organot {to go izbral ili imenuval.

12. Funkcijata na ~len na DSS vo potesen sostav e nespojliva so vr{ewe na drugi javni funkcii i profesii, utvrdeni so zakon.”

Obrazloènie: Javnata rasprava ukaà na brojni slabi strani na predloènoto re{enie: profesionalniot sostav na Dràvniot sudski sovet (DSS), ~lenuvaweto vo nego na pretsedatelot na Vrhovniot sud i ministerot za pravda (edinstveni neprofesionalni ~lenovi vo profesionalniot sostav), pretsedatelstvuvawe od strana na pretsedatelot na Vrhovniot sud (so profesionalno telo treba da pretsedava neprofesionalen ~len po funkcija) itn. Osnovnata zabele{ka se sostoi vo toa deka predloèniot sostav na DSS ne obezbeduva dovolno garancii od strani~ni vlijanija vrz negovoto odlu~uvawe, osobeno vrz izborot i razre{uvaweto na sudiite.

Vo raspravata se diferencirani tri stojali{ta vo koi se predlaga modificirano re{enie koe razlikuva potesen i po{irok sostav na DSS, diferenciraj}i gi pra{awata za koi odlu~uva vo eden ili drug sostav. So takvata koncepcija doa|a do balansirawe me|u potrebata za profesionalnost i operativnost (na potesniot sostav), i potrebata za objektivnost i nepristrasnost pri odlu~uvaweto za osnovnite statusni pra{awa na sudijata (izborot, odgovornosta i razre{uvaweto, za {to odlu~uva po{irokiot sostav). Spored tretoto stojali{te, treba da se formira edinstveno telo (Dràven sovet na pravdata), koe }e bide nadle`no za imenuvawe i razre{uvawe na sudiite i dràvnite obviniteli.


Tekstot na amandmanot da se izmeni: Stavot 2 se bri{e.

Vo stav 3 zborot „osum” da se zameni so zborot „deset”.Stavot 6 da se preina~i i da glasi: „Pretsedatelot na Dràvniot

sudski sovet se izbira od ~lenovite na sudskiot sovet i toa od redot na sudiite”.

Stavovite 9 i 11 se bri{at.Stavovite 12 i 13 se bri{at.

Obrazloènie: Neprifatlivo e ~lenovi na Dràvniot sudski sovet po funkcija da bidat ministerot za pravda i pretsedatelot na Vrhovniot sud, od ednostavna pri~ina {to osobeno Dràvniot sudski sovet treba da bide nezavisen i bez vlijanija na izvr{nata vlast i vo funkcija na pravosudstvoto. Neprifatliv e i suprematot na Vrhovniot sud, preku ~lenuvaweto na pretsedatelot na sudot, a u{te pomalku so predlogot toj da bide i pretsedatel na sovetot. Vo ustavnite re{enija na nekoi od

evropski zemji, duri ima i izri~na zabrana za ~lenuvawe po funkcija na ministerot i pretsedatelot na Vrhovniot sud vo soodvetnoto telo, definiraj}i ja takvata sostojba kako nespojliva.

Brojot na sudiite vo Dràvniot sudski sovet treba da bide dominanten kako uslov za uspe{no ostvaruvawe na negovata uloga vo pravosudstvoto i voop{to vo sistemot na dràvata.

Dràvnata komisija e na mislewe deka, kako i ministrite i sudiite, taka i ~lenovite na Sovetot ne treba da uìvaat imunitet.

I vo odnos na odredbite {to gi ureduvaat pra{awata za prestanokot i razre{uvaweto na ~lenovite na Dràvniot sudski sovet, Dràvnata komisija smeta deka se materija {to se ureduva so zakon i treba da bidat sodrìna na posebniot zakon {to }e se odnesuva na Sovetot.


Tekstot na amandmanot da glasi:To~ka 15 od amandman 28 treba da otpadne.

Obrazloènie: Konstituirawe na Dràven sudski sovet za izbor i razre{uvawe na sudiite, so {to radikalno se menuva modelot na izbor i razre{uvawe na sudiite i se menuvaat odnosite i relaciite me|u sudskata, zakonodavnata i izvr{nata vlast, pri {to su{tinski se zajaknuva nezavisnosta na sudstvoto.

Ako vo dosega{nata praktika najmnogu kritiki, nezadovolstva i somnevawe vo nezavisnosta i samostojnosta na sudstvoto i sudiite se povrzuva{e so dosega{niot model i na~in na izbor i razre{uvawe na sudiite, noviot model so pravo se o~ekuva, treba da gi nadmine,

otstrani i popre~i dosega{nite, vo javnosta mnogu zacvrsteni mislewa, deka postoi silno i postojano politi~ko partisko vlijanie na sudstvoto i sudiite.

Vo sekoj slu~aj iako sosema ne se otstranuva u~estvoto i vlijanieto na zakonodavnata i izvr{nata vlast vo izborot i razre{uvaweto na sudiite, zatoa {to tie }e imaat svoi pretstavnici - ~lenovi vo Dràvniot sudski sovet, treba da se o~ekuva deka ovoj organ samostojno i kompetentno }e gi vr{i svoite funkcii i nadle`nosti vo dve nasoki:

- od edna strana }e bide garancija za nezavisnosta i samostojnosta na sudiite i sudstvoto vo celina,

- od druga strana }e ja prezeme na sebe odgovornosta za efikasno funkcionirawe na sudstvoto odnosno za nezavisno i nepristrasno pravi~no, javno i efektivno dostignuvawe i sproveduvawe na pravdata.

Sostavot na Dràvniot sudski sovet taka kako {to se predlaga, a u{te pove}e so adekvatniot negov personalen sostav, }e ima mo`nost uspe{no da gi izvr{uva svoite ovlastuvawa i dol`nosti vo imeto na gra|anite i drugite pravni subjekti na koi im sluàt sudovite i sudiite i nema da dozvoli novi oblici na vlijanija i me{awe vo nivnata rabota. Sepak za da ostane ~ista, izvornata ideja – re{ava~ko vlijanie na sudiite vo izborot, unapreduvaweto (ocenuvaweto na sudiite) i nivnoto razre{uvawe, treba ~lenovite na Dràvniot sudski sovet da ne ja vr{at taa funkcija profesionalno, tuku da ostanat da ja vr{at sudiskata i drugata funkcija {to ja imaat. Odvojuvaweto "od svojata baza", brzo moè da dovede do zanemaruvawe do ona {to se slu~uva i kakvi se rabotite i sostojbite vo "svojata sredina" {to e bitno za objektivnoto vrednuvawe na vr{eweto na sudiskite funkcii od svoite kolegi. Za da sepak uspe{no i navremeno Dràvniot sudski sovet gi vr{i svoite funkcii }e treba, se razbira, da formira soodvetni rabotni tela so toa {to ocenkata na rabotata na sudiite kako edna od nadle`nostite na sovetot

moè da se vr{i ne neposredno na ~lenovite na sovetot tuku od nego ovlasteni sudii.

[to se odnesuva do odgovornosta na Dràvniot sudski sovet za svojata rabota odnosno za izvr{uvawe na svoite funkcii, bi trebalo da se po~ituva logikata na negoviot izbor odnosno sostav toa zna~i izve{tajnosta treba da bide naso~ena kon "svojata" izborna baza, kon onie koi dale doverba za vr{ewe na ovaa va`na i ugledna funkcija, se razbira pritoa po~ituvaj}i ja i zdrùvaj}i ja kako kolektivno telo svojata samostojnost vo odnos na bilo koj dràven organ.

D-r Fidan~o Stoev, sudijana Vrhovniot sud na RM vo penzija

Skopje

Tekstot na amandmanot da se izmeni:To~ka 15 - “Platite i nadomestocite i na~inot na vr{ewe na

sudiskata funkcija se ureduva so zakon.”.

Obrazloènie: To~ka 15 apsolutno treba da otpadne bidej}i za mene e neprifatlivo profesionalno vr{ewe na takvata funkcija. Dolgi godini Republika Makedonija toa pra{awe ne go re{i na adekvaten na~in, sudiite se staveni vo kakva takva sostojba, koi {to trpat glavna i seriozna kritika od aspekt na korupcija ili sli~no, {to smetam deka ja izmestuva pozicijata za ona za koja {to tie se postaveni. No, ako nivniot materijalen status i ponatamu ostane taka na vojlata ili ~ekaweto na nekoi podobri vremiwa, smetam deka nie se dviìme vo ramkite samo na ustavna i normativna reforma, a ne na fakti~ka, realna i stvarna reforma.

M-r Dragan Tumanovskisudija na Vrhovniot sud na

Republika Makedonija

Tekstot na amandmanot da se izmeni:To~kite 3 i 4 na Nacrt-Amandmanot 28 da se preformuliraat vo

edinstven tekst so nova sodrìna koja kako to~ka 3 }e glasi:"3. Sobranieto na Republika Makedonija izbira 11 ~lenovi od

Dràvniot sudski sovet, od koj najmalku 8 se od redovite na sudiite vo Republika Makedonija. êtvorica od izbranite ~lenovi se pripadnici na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija. ^lenovite se izbiraat so 2/3 mnozinstvo od vkupniot broj pratenici."

Vtorata re~enica od to~ka 5 na Amandman 28 koja glasi: "od koi eden e pripadnik od zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija", da se izostavi.

Vo to~kata 9 na Amandman 28 vtorata re~enica koja glasi: "~len na Dràvniot sovet ne moè da bide krivi~no gonet, li{en od sloboda ili pritvoren, nitu povikan na odgovornost za iskaàno mislewe ili za glasawe na sednicata na Dràvniot sovet", da se izostavi - izbri{e vo celost.

To~ka 10 na Amandmanot 28 koja glasi: "izbran i imenuvan ~len na Dràvniot sudski sovet ne moè da bide pritvoren bez odobrenie na Dràvniot sudski sovet, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koja e propi{ana kazna zatvor vo traewe od 5 godini", da se izostavi, izbri{e vo celost.

To~ka 11 na Amandman 28 da glasi:"Za imunitetot na izbranite i imenuvanite ~lenovi na Dràvniot

sudski sovet odlu~uva Dràvniot sudski sovet so 2/3 mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na ~lenovi vo postapka utvrdena so zakon, so koj se ureduva i sodrìnata na imunitetot."

Obrazloènie: Ne e dobro re{enieto sudiite da go izbiraat Dràvniot sudski sovet. Sudiskata funkcija ne e nadle`nost kako {to se veli na felata na sudiite, tuku funkcija na dràvata. Ako podlaboko se razgleda, se gubi smislata na odgovornost, koja, po definicija se ostvaruva pred drug legitimen organ. Vo ovoj slu~aj, drasti~no ne se vodi smetka za ova univerzalno, no samo ustavno pravno pra{awe, tuku i filozofsko u~ewe i aksioma. Toa vsu{nost bi zna~elo, sudiite sami, pred sebe da odgovaraat {to bi bilo povreda i na staroto univerzalno na~elo – ne bis in idem. Zatoa, ovoj Nacrt-amandman, odnosno ovaa to~ka bi bilo dobro taka da se formulira {to Sobranieto na Republika Makedonija za prete`niot del go izbira Dràvniot sudski

sovet so toa {to najmalku pove}e od ~lenovite na Sovetot }e bidat od redovite na sudiite vo Republika Makedonija.

Od edno ~isto na~elo na Ustavot za soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici vo organite na dràvnata vlast i drugite javni institucii na site nivoa, se pravi hibrid koj se odnesuva na pripadnici na zaednica koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija, so {to se doveduva vo pra{awe ustavniot – gra|anski karakter na dràvata. Ova na~elo ne e ni podobno da se realizira vo ovaa to~ka, bidej}i prakti~no nudi sostav od 50 : 50% {to e vo sprotivnost so na~eloto za pravi~na i sodovetna zastapenost na pripadnicite na zaednicite {to ne se vo mnozinstvo vo Republika Makedonija.


Tekstot na amandmanot da se dopolni:Vo to~ka 12 po alinea 2 "- Ako gi ispolni uslovite za

starosna penzija".

Obrazloènie: Vo to~ka 2 alinea 3 na amandmanot 26 stoi:"Na sudijata mu prestanuva sudiskata funkcija ako gi ispolnuva

uslovite za starosna penzija."Spored ovaa odredba funkcijata sudija prestanuva ako sudijata gi

ispolnuva uslovie za starosna penzija, bez ogled dali e toj sudija na Osnoven, Apelacionen ili Vrhoven sud. Ako so ispolnuvawe na uslovite za starosna penzija prestanuva funkcijata sudija, toga{ sosema e logi~ki so ispolnuvaweto na uslovite za starosna penzija da prestane i funkcijata ~len na Dràvniot sudski sovet. Ako liceto ne moè pove}e da bide sudija poradi ispolnuvawe na uslovite za starosna penzija,

toga{ ne moè da bide i ~len na Dràvniot sudski sovet. Ako spored dadenoto re{enie vo to~ka 14 na amandman 28 na Pretsedatelot na Vhrovniot sud po ispolnuvaweto na uslovite za starosna penzija mu prestanuva funkcijata Pretsedatel na Vrhovniot sud, a avtomatski so toa i Pretsedatel na Dràvniot sudski sovet, toga{ se naru{uva principot na ednakvost bidej}i proizleguva deka toj so ispolnuvaweto na uslovie za starosna penzija ne moè da bide ~len, odnosno Pretsedatel na Dràvniot sudski sovet, a na drugite ~lenovi na Dràvniot sudski sovet bilo da se od redot na sudiite ili od redot na istaknati pravnici ne i prestanuva funkcijata ~len na Dràvniot sudski sovet iako gi ispolnuvaat uslovite za starosna penzija.

Za da se zapazi principot na ednakvost me|u ~lenovite na Dràvniot sudski sovet vo amandman 28, smetam deka mojot predlog treba da bide razgledan i prifaten, odnosno vo Ustavot se vnese sega{noto zakonsko re{enie za prestanok na funkcijata ~len na Republi~kiot sudski sovet so ispolnuvawe na uslovite za starosna penzija.

Jakim Iliev, gra|aninKo~ani

Tekstot na amandmanot da se izmeni:a/ kon to~ka 2 - da se bri{e.

Obrazloènie: Smetam deka postoi opravdano somnevawe deka predloènoto re{enie ne e vo soglasnost so ~len 100 stav 3, odnosno ~len 89 stav 5 od Ustavot na Republika Makedonija – sprema koi sudiskata funkcija, odnosno funkcijata minister e nespoiva so vr{ewe na druga javna funkcija ili profesija. A pretsedatelot na Vrhovniot sud e i sudija na toj sud.

Osven toa, smetam deka postoi opravdano somnevawe deka ovie odredbi se protivni i na ~len 9 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija, od pri~ina {to gi stava vo neednakva polo`ba ~lenovite na Dràvniot sudski sovet od to~ka 15 na ovoj Amandman vo odnos na ~lenovite od to~ka 2 na istiot Amandman.

b/ kon to~ka 3Predlagam da se navede organot koj gi izbira i koj gi predlaga

osumte ~lenovi na Dràvniot sudski sovet od ovaa to~ka. Jas pod poimot "postapka" go podrazbiram tehni~koto sproveduvawe na izborot.

v/ kon to~ka 6Vo kolku se prifati predlogot iznesen pod a) na ovoj

Amandman, vo toj slu~aj e upatno da se iznajde novo re{enie od toa predloèno vo ovaa to~ka.

g/ kon to~ka 13 alineja 2 zborovite "pote{ka povreda" da se bri{at.

Obrazloènie: isto kako vo to~ka 8, vo predlogot pod b).

d/ Vo kolku se usvoi predlogot na to~ka 2 od ovoj Amandman, da se bri{e to~ka 14.


AMANDMAN XXIX

Tekstot na amandmanot da glasi:“1. DSS vo potesen sostav:

utvrduva prestanok na sudiskata funkcija ja sledi i ocenuva rabotata na sudiite odlu~uva za disciplinskata odgovornost na sudiite; odlu~uva za vremeno upatuvawe na sudijata na rabota

vo drug sud vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon.

2. DSS vo po{irok sostav so dvotretinsko mnozinstvo: gi izbira i razre{uva sudiite i sudiite porotnici; gi izbira i razre{uva pretsedatelite na sudovite; odlu~uva za napreduvawe na sudiite; odlu~uva za odzemawe na imunitetot na sudiite; odlu~uva za odzemawe na imunitetot na DSS; i predlaga dvajca sudii na Ustavniot sud na RM.

3. DSS vo po{irok sostav, zaedno so Vrhovniot sud, Sobranieto i Vladata, na godi{na konferencija go razgleduva izve{tajot za svojata rabota.”

Obrazloènie: Ako se prifati prviot predlog vo odnos na prethodniot amandman, sodrìnata na ovoj amandman treba da se izmeni i da glasi kako pogore vo tekstot.


Predlog za amandmanot:Amandmanot XXIX se bri{e.

Obrazloènie: Site pra{awa {to se odnesuvaat na nadle`nosta i na~inot na rabota na Dràvniot sudski sovet se materija {to se ureduva so zakon i treba da bidat sodrìna na posebniot zakon {to }e se odnesuva na Sovetot, a Ustavot da sodrì samo upatna odredba.


Tekstot na amndmanot da se dopolni:“Pretsedatelite na Sudovite, sudiite i sudiite porotnici se izbiraat

so mnozinstvo glasovi od ~lenovite pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od ~lenovite koj pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.”

Demokratska Unija za integracija (DUI)

Tekstot na amandmanot da glasi:“Alineja 4 vo stavot 1 na amandmanot 29: ja sledi i ocenuva

rabotata na sudiite i sudovite.2. Dràvniot sudski sovet godi{niot izve{taj za svojata rabota go

dostavuva do Sobranieto, Pretsedatelot na Republikata, Vladata, Vrhovniot sud, apelacionite sudovi i osnovnite sudovi.”

Obrazloènie: Sepak centralno mesto za efikasnosta i osobeno za efektivnosta na pravorazdavaweto e usloveno od navremenoto, urednoto i uspe{no vr{ewe na sudiskata funkcija od sekoj sudija poedine~no i od site zaedno kako celina odnosno kako slika za op{tata sostojba vo sudstvoto.

Vrz osnova na ovaa na~elna odredba vo Ustavot vo Zakonot za sudovite bi se dimenzionirale odnosite i nadle`nostite me|u Dràvniot sudski sovet i Ministerstvoto za pravda i Vrhovniot sud na Republika Makedonija so osnovna nasoka: Vrhovniot sud kako najvisok sud vo dràvata da bide odgovoren pred s# za edinstvenata primena na zakonite od strana na sudovite i za edinstvenata sudska praktika; Ministerstvoto za pravda da bide odgovorno kako i dosega za sozdavawe na normativni i materijalni uslovi za rabota na sudovite i sudiite; Dràvniot sudski sovet da ja prezeme odgovornosta za funkcionirawe na nezavisno i nepristrasno, pravedno i efikasno sudstvo vo dràvata.

Povrzano so ova treba da se oceni dali kako vo mnogu zemji Dràvniot sudski sovet ne treba da go prezeme vo svoja nadle`nost i finansiraweto na sudstvoto so ogled deka Pretsedatelot na Vrhovniot sud istovremeno }e bide i Pretsedatel na Dràvniot sudski sovet koj e pretsedatel na Sovetot na Sudskiot buxet, a osven toa i mnozinstvoto na ~lenovi na dràvniot sudski sovet }e bidat sudii.


Skopje

Tekstot na amandmanot da se dopolni:Kon to~ka 2 zborovite "najkasno do 31 mart tekovnata za

prethodnata godina" da se dodadat.Obrazloènie: Smetam deka e potrebno da se odredi i rokot.


AMANDMAN XXX

Tekstot na amandmanot da se izmeni:„Vo stav 7 treba da se prifati identi~no re{enie kako za sudiite:

da nema ograni~uvawe na mandatot, ili pak {estgodi{niot privremen mandat avtomatski da se transformira vo traen, osven ako Sovetot na dràvnite obviniteli utvrdi deka postoi osnova za razre{uvawe.

Vo stav 9 vo odnos na razre{uvawe na Vrhovniot dràven obvinitel se predlaga slednava korekcija:

Vrhovniot dràven obvinitel se razre{uva: ako e osuden za umisleno krivi~no delo na bezuslovna

kazna zatvor od najmalku {est meseci: ili poradi pote{ka povreda na vr{eweto na funkcijata

propi{ana so zakon ili so kodeksot na profesionalnata etika, {to na Predlog na Sovetot na dràvni obviniteli gi utvrduva Sobranieto na RM so dvotretinsko mnozinstvo.

Vo stav 10 namesto ispolnuvawe na uslovite za starosna penzija se predlaga slednava formulacija: - so navr{uvawe na {eeset i pet godini od ìvotot.

Vo stav 11 vo odnos na razre{uvaweto na dràven obvinitel se predlaga identi~na fomulacija kako za Vrhovniot dràven obvinitel, so toa {to povredata na zakonite i kodeksot na profesionalnata etika gi utvrduva Sovetot na dràvnite obviniteli so dvotretinsko mnozinstvo.

Stav 12 se dopolnuva so slednava odredba: So zakon se obezbeduva sudska za{tita protiv odlukata za razre{uvawe.

Obrazloènie: Zaradi dosledno primenuvawe na evropskite standardi za nezavisno (ne i samostojno) dràvno obvinitelstvo treba da se izvr{at gorenavedenite intervencii.


Tekstot na amandmanot da se izmeni:To~kata 3: „Funkcijata na dràvnoto obvinitelstvo ja vr{at

Vrhovniot dràven obvinitel i dràvnite obviniteli organizirani po principite na hierarhija i subordinacija”.

Todor VitlarovVi{ javen obvinitel

[tip

Tekstot na amandmanot da se izmeni:Vo to~ka 7 po zborot "moè", da e dodade zborot "no ne

mora", a po zborot "imenuvan" da se dodadat zborovite "za vreme od {est godini so pravo na povtoren izbor" i zborovite do krajot na re~enicata da se bri{at.

Vo to~ka 11 zborot "bezuslovna" da se izbri{e.

Obrazloènie: Isto kako i za sudiite, vo pogled na mandatot reimenuvawe i razre{uvaweto.

Vuka{in Stojkoski, gra|anin

Makedonski Brod

Tekstot na amandmanot da se izmeni:a/ kon to~ka 1 zborovite "edinstven" i "otkriva" da se izbri{at.

Obrazloènie: Diskutabilni se zborovite "edinstven" i "otkriva". Imeno, kolku mi e poznato vo na{ata dràva postojat i drugi institucii i organi koi se zadolèni da gi otkrivaat storitelite na krivi~nite dela i na drugite so zakon utvrdeni kaznivi dela (policija, inspekciski slu`bi, vnatre{ni revizii i sl.). Smetam deka e upatno ovie dva zbora da bidat izbri{ani od ovaa to~ka.

b/ kon to~ka 12 po zborovite "postapkata za", da se dodade zborot "izbori".

Obrazloènie: Obrazloènie ne e potrebno.


AMANDMAN XXXI

Tekstot na amandmanot da glasi:„1. Protiv Vrhovniot dràven obvinitel ne moè da bide pokrenata

krivi~na postapka za krivi~no delo {to se goni po slu`bena dol`nost storeno vo vr{eweto na obvinitelskata funkcija bez odobrenie na Sobranieto na Republika Makedonija. Vrhovniot dràven obvinitel ne moè da bide pritvoren ili li{en od sloboda, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku ~etiri godini bez odobrenie na Sobranieto na RM.

2. Protiv dràven obvinitel ne moè da bide pokrenata krivi~na postapka za krivi~no delo {to se goni po slu`bena dol`nost storeno vo vr{eweto na obvinitelskata funkcija bez odobrenie na Sovetot na dràvni obviniteli, koj za toa odlu~uva so dvotretinsko mnozinstvo. Dràven obvinitel ne moè da bide pritvoren ili li{en od sloboda bez odobrenie na SDO, koj za toa odlu~uva so dvotretinsko mnozinstvo, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku ~etiri godini.

Stavovite 6 i 7 stanuvaat so predloènata formulacija stav 3 i 4.“

Obrazloènie: Zaradi usoglasuvawe na re{enieto za imunitetot na Vrhovniot dràven obvinitel i dràvnite obviniteli so toa za imunitetot na sudiite, predloèniot amandman treba da se izmeni vo pravec na porestriktiven pristap koj podrazbira funkcionalen i ograni~en procesen imunitet.


Tekstot na amandmanot da se izmeni:Se predlaga vo Nacrt-Amandmanot 31 da se izostavi vtorata

re~enica koja glasi: "Dràven obvinitel ne moè da bide krivi~no gonet, li{en od sloboda, pritvoren, nitu povikan na gra|ansko-pravna odgovornost za mislewe i odlu~uvawe pri vr{eweto na funkcijata."

Se predlaga to~kata 2 na ovoj Nacrt-Amandman 31 koja glasi: "Vrhovniot dràven obvinitel na Republika Makedonija ne moè da bide pritvoren bez odobrenie na Sobranieto na Republika Makedonija, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe najmalku od 5 godini", da se izostavi-izbri{e vo celost.

Se predlaga to~ka 3 na Nacrt-Amandman 31 koja glasi: "Dràven obvinitel na RM ne moè da bide pritvoren bez odobrenie na Sovetot na dràvni obviniteli, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku 5 godini", da se izostavi – izbri{e vo celost.

Postojnata to~ka 4 od Nacrt-Amandmanot 31 so istata sodrìna }e stane to~ka 2.

To~kata 5 koja stanuva to~ka 3 na Nacrt-Amandmanot 31 da glasi:

"Za imunitetot na Dràvniot obvinitel odlu~uva Sovetot na dràvni obviniteli, so 2/3 mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na Sovetot, vo postapka i so sodrìna na imunitetot na Vrhovniot dràven obvinitel i dràvnite obviniteli, uredena so zakon."

Obrazloènie: nema obrazloènie


AMANDMAN XXXII

Tekstot na amandmanot da se izmeni:„Brojot na ~lenovite na Sovetot vo stav 1 da se svede na devet.

Vo stavot 3 brojot <pet< se zamenuva so, tri, a brojot ,dva, so brojot ,eden,.

Stavot 6 se menuva i glasi:Za pretsedatel na Sovetot na dràvni obviniteli (SDO) se izbira

~len na SDO koj ne e izbran od redot na dràvnite obviniteli. Mandatot na pretsedatelot trae dve godini, so pravo na u{te eden izbor.

Stavot 7, koj stanuva stav 6 se menuva i glasi:^lenovite na SDO {to gi izbira Sobranieto odnosno gi imenuva

Pretsedatelot na RM se od redot na istaknati pravnici.

Stavot 8, koj stanuva stav 7, se menuva i glasi:Mandatot na ~lenovite na SDO trae {est godini.

Stavot 12 se dopolnuva so slednava formulacija:- so navr{uvawe na {eeset i pet godini od ìvotot.

Stavot 13 se menuva i glasi: ako e osuden za umisleno krivi~no delo na bezuslovna

kazna zatvor od najmalku {est meseci; ili zaradi pote{ki povredi na funkcijata ~len na SDO,

propi{ana so zakon, {to na predlog na SDO usvoen so dvotretinsko mnozinstvo gi utvrduva organot {to gi izbral ili imenuval.

Stavot 14 se bri{e.Vo stavot 15 se dodava: -utvrdeni so zakon.”

Obrazloènie: Zaradi usoglasuvawe so evropskite standardi za nezavisnosta na obvinitelstvoto, vo predloèniot amandman treba da se vnesat navedenite izmeni.


Tekstot na amandmanot da se izmeni:Vo to~ka 5 na Amandman 32, vtorata re~enica koja glasi: "od

koi eden e pripadnik na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija", da se izostavi – izbri{e.

Vo to~kite 9 i 10 na Nacrt-Amandmanot 32, da se izostavi tekstot {to se odnesuva na sodrìnata na imunitetot, a za toa da se sozdade ustavna osnova da se uredi so zakon. Vo taa smisla se predlaga vo to~kata 9 da ostane samo prvata re~enica: Izbranite i imenuvanite ~lenovi na Sovetot na dràvnite obviniteli uìvaat imunitet, a da se izostavi vtorata re~enica na ovaa to~ka koja glasi: "~len na Sovetot na dràvnite obviniteli ne moè da bide krivi~no gonet, li{en od sloboda ili pritvoren, nitu povikan na odgovornost za iskaàno mislewe ili za glasawe na sednica na Sovetot na dràvnite obviniteli."

To~kata 10 na Nacrt-Amandmanot 32 koja glasi: "izbran i imenuvan ~len na Sovetot na dràvnite obviniteli ne moè da bide pritvoren bez odobrenie na Sovetot na dràvnite obviniteli, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo, za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe najmalku od 5 godini", da se izostavi – izbri{e vo celost.

Postojnata to~ka 11 na Nacrt-Amandmanot 32 se predlaga dopolnata da glasi:

"Za imunitetot na izbranite i imenuvanite ~lenovi na Sovetot na dràvnite obviniteli odlu~uva Sovetot na dràvnite obviniteli so 2/3 mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na ~lenovi vo postapka utvrdena so zakon, so koj se ureduva i sodrìnata na imunitetot."

Obrazloènie: Obrazloènieto e isto kako i za izmenata {to e predloèna na tekstot na to~ka 5 na Amandman 28.


Tekstot na amandmanot da se izmeni:a/ kon to~ka 2 - da se bri{e.

Obrazloènie: Smetam deka postoi opravdano somnevawe deka ovie odredbi ne se vo soglasnost so ~len 107 stav 3 odnosno ~len 89 stav 5 od Ustavot na Republika Makedonija i deka se sprotivni na ~len 9 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija, so koi ne e dozvoleno vr{ewe na pove}e od edna javna funkcija, odnosno ~lenovite od to~ka 15 na ovoj Amandman gi stava vo neednakva polo`ba vo odnos na ~lenovite od to~ka 2 na ovoj Amandman.

b/ kon to~ka 3 - Predlagam da se dopolni so toa koj i na ~ij predlog go vr{i izborot na pette ~lenovi od ovaa to~ka.

v/ kon to~ka 4 kako i kon to~ka 4 od Amandman XXVII - Predlagam da se navede i predlaga~ot.

Obrazloènie: Obrazloènie ne e potrebno.

g/ kon to~ka 6 - Vo kolku se prifati predlogot na to~ka 2 od ovoj Amandman, da se razmisluva za poinakvo re{enie.


AMANDMAN XXXIII

Tekstot na amandmanot da glasi:“ 1. SDO:

na predlog na Vrhovniot dràven obvinitel gi imenuva so dvotretinsko mnozinstvo dràvnite obviniteli;

so dvotretinsko mnozinstvo gi razre{uva dràvnite obviniteli;

so dvotretinsko mnozinstvo odlu~uva za napreduvawe na dràvnite obviniteli;

odlu~uva so dvotretinsko mnozinstvo za odzemawe na imunitetot na dràvnite obviniteli i ~lenovite na SDO;

odlu~uva za disciplinska odgovornost na dràvnite obviniteli;

vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon.”

Obrazloènie: Zaradi obezbeduvawe na pogolemi garancii za nezavisnosta na obvinitelstvoto, se predlaga amandmanot da glasi kako {to e pogore navedeno.


Tekstot na amandmanot da se dopolni:“Dràvnite obviniteli se izbiraat so mnozinstvo glasovi od

~lenovite {to mora da ima mnozinstvo glasovi od ~lenovite koj pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.”

Demokratska Unija zaintegracija (DUI)

Tekstot na amandmanot da se izmeni:Kon to~ka 2 da se dodadat zborovite "najkasno do 31 mart

tekovnata za minatata godina".

Obrazloènie: Smetam deka e potrebno utvrduvawe na rokot.


AMANDMAN XXXIV

Tekstot na amandmanot da se izmeni:"1. Drugite vidovi na odluki na Ustavniot sud od ~len 110 od

Ustavot, nivnoto pravno dejstvo i izvr{uvaweto na site odluki na Ustavniot sud se ureduvaat so zakon.

2. Vnatre{nata organizacija, na~inot na rabota i postapkata pred Ustavniot sud se ureduva so akt na Sudot."

Obrazloènie: Zaradi komplementarnost na materijata i preciznosta na to~kite 1 i 2 na Amandman 34 vo odnos na ~lenot 112 od Ustavot, tekstot na Amandmanot 24 treba da izmeni i da glasi kako {to e predloèno.


Tekstot na amandmanot da se dopolni:3. Odlu~uva za soglasnost na kolektivnite dogovori, drugite

propisi ili op{ti akti so Ustavot i zakonite.

4. So ovaa to~ka se zamenuva stav 1 alinea 2 od ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija.

Obrazloènie: Pove}e od o~igledno e deka e neophodno vo ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija da se navede op{tiot akt, kako akt, so koj i te kako se propi{uvaat prava i obvrski na gra|anite. Deka e toa taka dokaz e toa {to op{tiot akt e naveden kako akt me|u site ostanati koi se navedeni i vo ~len 112 stav 2 od Ustavot na

Republika Makedonija za ~ija ustavnost, odnosno ustavnost i zakonitost e nadleèn da odlu~uva Ustavniot sud na Republika Makedonija.

Me|utoa, samiot toj fakt deka op{tiot akt ne se nao|a vo ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, znala~ki go koristi Ustavniot sud na Republika Makedonija i pove}e inicijativi odbiva samo poradi toj fakt, a od druga strana ne taka retko i sam se upu{ta vo tolkuvawe za toa dali nekoj akt e propis ili ne e, pa vo zavisnost od toa dali aktot }e go proglasi za propis ili ne, zavisi sudbinata na toj akt pred Ustavniot sud na Republika Makedonija.


IV. PREDLOZI NA NOVI AMANDMANI

NOV AMANDMAN XXI A:

1. Vo Republika Makedonija zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a kolektivnite dogovori, drugite propisi i op{ti akti, statutite i programite na politi~kite partii i zdruènija na gra|ani, so Ustavot i zakonite.

2. Zakonite, kolektivnite dogovori, drugite propisi i op{ti akti, statutite i programite na zdruènijata na gra|ani i politi~kite partii se objavuvaat pred da stapat vo sila.

3. So to~ka 1 se zamenuva stav 1 od ~len 51, a so to~ka 2 se menuva stav 1 od ~len 52 od Ustavot na Republika Makedonija.

Obrazloènie: navedenie akti / a ne samo propisite i zakonite se podlo`ni za ocenuvawe na ustavnosta i ustavnosta i zakonitosta, vo smisol na ~len 110 odnosno 112 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija. /Posle kolektiven dogovor sleduva donesuvawe na op{t akt!/

primarius d-r Velimir Jovanovski gra|anin Skopje

NOV AMANDMAN XXXV

1. Dràvniot zavod za revizija e edinstvena, samostojna i nezavisna dràvna institucija osnovana od Sobranieto na RM za vr{ewe

na dràvna revizija koja ima za cel: da ja utvrdi vistinitosta i objektivnosta na finansiskata sostojba i rezultatite iskaàni so finansiskite izve{tai, da ja ispita zakonitosta na finansiskite transakcii koi pretstavuvaat dràvni rashodi i da dade ocenka za postignatata ekonomi~nost, efikasnost i efektivnost vo koristeweto na javnite sredstva.

2. Sobranieto na Republika Makedonija utvrduva samostoen buxet na Dràvniot zavod za revizija.

3. Statusot i organizacionata struktura na Dràvniot zavod za revizija i na~inot i postapkata za izvr{uvawe na dràvnata revizija se ureduvaat so zakon.

4. Glaven dràven revizor i zamenik glaven dràven revizor izbira i razre{uva Sobranieto na Republika Makedonija so mnozinstvo glasovi od prisutniot broj pratenici.

Mandatot na glavniot dràven revizor i na zamenikot glaven dràven revizor e deset godini so pravo na povtoren izbor. Glavniot dràven revizor i zamenikot glaven dràven revizor moàt da bidat razre{eni i pred istekot na mandatot za koj se izbrani vo slu~aite utvrdeni so zakon.

Glavniot dràven revizor i zamenikot glaven dràven revizor uìvaat imunitet. Za nivniot imunitet odlu~uva Sobranieto na Republika Makedonija.

Funkcijata glaven dràven revizor i zamenik glaven dràven revizor e nespoiva so vr{ewe na druga javna funkcija i profesija i so ~lenuvawe vo politi~ka partija.

5. So ovoj amandman se dodava nov ~len 113-a.

Obrazloènie: Imaj}i vo predvid deka dràvnata revizija, kako del od kontrolniot sistem, ima za cel da gi utvrdi otstapuvawata od prifatenite standardi i principite na zakonitost, efikasnost, efektivnost i

ekonomi~nost vo tro{eweto na javnite sredstva za da se prezemat aktivnosti i merki od strana na nadle`nite organi za otstranuvawe na konstatiranite nezakonitosti za vo idnina takvite pojavi da se spre~at i namalat, neophodno e potrebno nezavisnost vo Vrhovnata revizorska institucija.

Nezavisnosta na Vrhovnite revizorski institucii e obvrzuva~ka za ~lenkite na INTOSAI i istite se vgradeni vo Dokumentot “Lima Deklaracija na vode~kite upatstva za principite vo revizijata” kade vo poglavjeto II Nezavisnost: Del 5. Nezavisnost na Vrhovnite revizorski institucii e navedeno:

“1. Vrhovnite revizorski institucii moè da ja ispolnat svojata zada~a objektivno i efektivno samo ako se nezavisni od subjektite na revizija i ako se za{titeni od nadvore{ni vlijanija.

2. Iako dràvnite institucii ne moè da bidat vo celost nezavisni bidej}i se del od dràvata kako celina, Vrhovnite revizorski institucii treba da imaat funkcionalna i organizaciska nezavisnost koja e potrebna za izvr{uvawe na nivnite zada~i.

3. Formiraweto na Vrhovnite revizorski institucii i neophodniot stepen na nezavisnost }e bide utvrdena vo Ustavot; detalite moè da bidat uredeni i so zakon. Posebno }e se garantira soodvetna zakonska za{tita protiv bilo kakvo vlijanie vrz nezavisnosta i revizorskiot avtoritet na Vrhovnite revizorski institucii.”

Vo Delot 6 koj se odnesuva na nazavisnosta na izbranite funcioneri na Vrhovnite revizorski institucii vo citiraniot dokument se naveduva:

“ 1. Nezavisnosta na Vrhovnite revizorski institucii e neraskinlivo povrzana so nezavisnosta na nivnite ~lenovi. ^lenovite treba da bidat onie lica koi donesuvaat odluki za Vrhovnata revizorska institucija i odgovaraat za takvite odluki pred treti lica, ponatamu ~lenovi na kolegijalno telo koi donesuvaat odluki ili {efot (glavniot) na monokratski postavenata Vrhovna revizorska institucija.

2. Nezavisnosta na ~lenovite isto taka }e bide zagarantirana so Ustav. Posebno, procedurite za otpovikuvawe, koi isto taka }e bidat vtemeleni vo Ustavot, ne smeat da ja naru{at nezavisnosta na ~lenovite. Na~inot na nazna~uvawe i otpovikuvawe na ~lenovite zavisi od ustavnata postavenost na zemjata za koja stanuva zbor.

3. So ogled na nivnata profesionalna kariera, revizorite vo Vrhovnite revizorski institucii ne smeat da bidat izloèni na vlijanija od strana na subjektite na revizija i ne smat da bidat zavisni od takvi subjekti.”

Vo Delot 7 so koj se regulira finansiskata nezavisnost na Vrhovnite revizorski institucii e predvideno:

“1. Vrhovnite revizorski institucii }e bidat obezbedeni so finansiski sredstva koi }e im ovozmoàt ispolnuvawe na zada~ite.

2. Ako e potrebno, Vrhovnite revizorski institucii }e imaat pravo za finansiski sredstva direktno da se obratat na javnoto telo koe odlu~uva za nacionalniot buxet.

3. Vrhovnite revizorski institucii }e imaat pravo sredstvata {to im se dodeleni kako posebna “glava” vo ramkite na buxetot da gi koristatat vo ramkite na svoite nadle`nosti.”

Vo Dràvnata programa za prevencija i represija na korupcijata, prifatena e obvrskata nezavisnosta na Dràvniot zavod za revizija da se obezbedi so steknuvawe na statusot na ustavna kategorija.

Za sega{noto zakonsko re{enie so koe ne e obezbedena potrebnata samostojnost i nezavisnost na Dràvniot zavod za revizija se sodràni preporaki vo Izve{tajot za ocenkata na finansiskata odgovornost vo zemjata izdaden od Svetska banka, kade vo to~kata 193 e navedeno:

“Dràvniot zavod za revizija e organ na Parlamentot i obvrska na Parlamentot e da osigura dovolno sredstva za Dràvniot zavod za revizija da moè toj da go ispolni svojot mandat i barawata od Parlamentot.

No Vladata, vo najgolem del preku Ministerstvoto za finansii, seu{te zadrùva zna~itelno vlijanie vrz finansiraweto i vrabotuvaweto vo Dràvniot zavod za revizija. Dokolku Parlamentot, preku svojot Komitet za javni raboti, ne go potvrdi svojot avtoritet vo ovoj pogled, Dràvniot zavod za revizija moè da ostane ograni~en so resursi vo odnos na svojata zada~a.”

So Akcioniot plan za sproveduvawe na preporakite od Izve{tajot za stabilizacija i asocijacija na Evropskata komisija za Republika Makedonija za 2003 godina, kako kontinuirana obvrska za nadle`nite organi se utvrdeni aktivnostite za “voveduvawe mehanizmi i pravni osnovi za samostoen buxet na dràvnata revizija i sozdavawe ustavni osnovi za obezbeduvawe nezavisnost i samostojnost na Dràvniot zavod za revizija.”

So Akcioniot plan za evropsko partnerstvo, vo delot “Upravuvawe so javnite sredstva”, kako prioritetni aktivnosti se utvrdeni: revidiraweto na Zkonot za dràvna revizija, obezbeduvawe uslovi za kadrovsko zajaknuvawe na Dràvniot zavod za revizija i donesuvawe na nezavisen Buxet na Dràvniot zavod za revizija so primena od 2007 godina.

Realizacijata na ovie obvrski vo celost zavisi od navremenoto donesuvawe na ustavniot amandman {to go predlagame, so koj ke se obezbedi ustaven osnov za donesuvawe na soodvetno zakonsko re{enie so primena na principite za nezavisnost i samostojnost na dràvnata revizija.

Re{enijata koi gi predlagame se zasnovani i na analizite na zakonodavstvoto na nekolku dràvi vo koi dràvnata revizija od aspekt na samostojnosta i nezavisnosta e predvidena kako ustavna kategorija, za {to priloùvame izvadoci od ustavite na nekolku dràvi:

Ê[KA REPUBLIKA“^len 97 od Ustavot :

1. Dràvniot zavod za revizija e nezavisno telo. Toj }e vr{i revizija na upravuvaweto so dràvniot imot i sproveduvaweto na Dràvniot Buxet.

2. Pretsedatelot i negoviot zamenik }e gi nazna~uva Pretsedatelot na Republikata na predlog od Komorata na deputatite.

3. Statusot, jurisdikcijata, organizacionata struktura i drugi detali vo odnos na Dràvniot zavod za revizija }e bidat definirani so zakon.”

UNGARIJAIzvadoci od Ustavot:“Parlamentot gi izbira Pretsedatelot na Republikata, Premierot, Pretsedatelot i podpretsedatelite na Dràvniot zavod za revizija so dvotretinsko mnozinstvo od glasovite.Za izglasuvawe na Zakonot za organizacija i principite na rabota na Dràvniot zavod za revizija potrebno e dvotretinsko mnozinstvo od prisutnite pratenici.”

POLSKA“^len 202 od Ustavot:1. Vrhovnata dràvna revizorska institucija }e bide glaven organ na dràvna revizija.2. Vrhovnata dràvna revizorska institucija }e bide pot~ineta na

Sobranieto.3. Vrhovnata dràvna revizorska institucija }e dejstvuva vo

soglasnost so principite na kolegijalnost. ^len 207 od Ustavot: Organizacijata i na~inot na rabota na Vrhovnata dràvna revizorska institucija }e bidat specificirani so statut.”

HOLANDIJA“ Glava 4 od Ustavot vo naslovot:Sovet na dràvata, Sud za revizija i postojani sovetodavni tela^len 76Sudot za revizija }e bide odgovoren za ispituvawe na dràvnite prihodi i tro{oci^len 781. Organizacijata, sostavot i nadle`nostite na Sudot }e bidat regulirani so zakon na Parlamentot.2. Dopolnitelni zada~i na Sudot moè da bidat dodeleni so zakon na Parlamentot.”

ESTONIJAIzvadoci od Ustavot:“132. Dràvniot zavod za revizija vo svoite aktivnosti }e bide nezavisno dràvno telo odgovorno za ekonomska kontrola. 137. Organizacijata na Dràvniot zavod za revizija }e bide regulirana so zakon. 138. Kriminalno obvinenie protiv Glavniot revizor moè da se pokrene samo na predlog na Jegalniot kancelar i so soglasnost na mnozinstvoto ~lenovi na Parlamentot.”

AVSTRIJA“^len 122 od Ustavot: Nezavisnost i sostav na Sudot za revizija1. Sudot za revizija }e bide direktno pot~inet na Parlamentot, }e raboti kako organ na Nacionalniot sovet.2. Sudot za revizija }e bide nezavisen od federalnata vlada i }e bide predmet na odredbite na zakonot.3. Pretsedatelot na Sudot za revizija go izbira Nacionalniot sovet po nominirawe od strana na nejzinata Rabotna komisija na period

od 12 godini bez pravo na reizbor. Pred prezemawe na dol`nosta, Pretsedatelot na Sudot za revizija dava slu`bena zakletva pred Pretsedatelot na Republikata.”

ALBANIJA“^len 162 od Ustavot:1. Vrhovnata dràvna kontrola e najvisokata institucija za ekonomska i finansiska kontrola. Taa e predmet na regulirawe od strana na Ustavot i zakonite.2. [efot na institucijata go nazna~uva i otpovikuva Sobranieto na predlog od Pretsedatelot na Republikata so mandat od 7 godini so pravo na reizbor. ^len 165:1. Glavniot na Vrhovnata dràvna kontrola moè da bide pokanet da u~estvuva na sostanocite na Sovetot na ministri koga se razgleduvaat pra{awa od negovata nadle`nost.2. 1. Glavniot na Vrhovnata dràvna kontrola ima imunitet na ~len na Vrhovniot sud.”

Dràven zavod za revizija

“1. Se garantira pravoto na àlba protiv poedine~nite pravni akti, doneseni vo postapkata vo prv stepen pred sud.

Pravoto na àlba protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapkata vo prv stepen pred upraven organ, organizacii ili institucii {to vr{at javni ovlastuvawa, se ureduva so zakon.

2. So ovoj amandman se zamenuva ~len 15 od Ustavot na Republika Makedonija.”

Obrazloènie: Nacrt amandmanot XXI se podnesuva zaradi efikasno ostavuvawe na pravata na gra|anite vo sudskite postapki i so ~len 15 se garantira dvostepenost na postapkite kako pred sudovite, taka i pred organite na upravata. Me|utoa za efikasno ostvaruvawe na

pravata na gra|anite, pokraj sudska isto taka treba da imame i efikasna upravna postapka bidej}i so ~lenot 15 od Ustavot na Republika Makedonija se garantira dvostepenost i vo upravnite postapki.

Ona {to vo praksa go imame vo momentot, osobeno bavnoto re{avawe nemawe na site kapaciteti kako vo prv stepen na organite i vo vtor stepen. Isto taka ona {to kako Sobranie ni se slu~i da formirame vtorostepeni komisii vo upravna postapka kako {to e po Zakonot za konkurencija, Zakonot za energetika, ukaùva deka vaka kako {to ni e uredeno ova pra{awe ne moème na gra|anite da im garantirame efikasno ostvaruvawe na nivnite prava vo upravna postapka. Moe razmisluvawe koe isto taka be{e iskaàno na Zakonodavno-pravnata komisija e deka pri izgotvuvaweto na predlogot na amandmanite, potrebno bi bilo predlaga~ot da podrazmisli za predlagawe na eden nov amandman so koj prakti~no }e se izmeni i ~lenot 15 od Ustavot na Republika Makedonija, so koj }e se predvidi ustavno na~elo na dvostepenost na sudskite postapki, no dvostepenosta vo upravnite postapki, da dozvoli Ustavot, da sozdade osnov da bide regulirano so zakon.

Cvetanka Ivanova, pratenikvo Sobranieto na Republika

Makedonija

Se predlaga dopolnuvawe na ~len 118 so dodavawe na re~enicata:

“Tie imaat primat vo odnos na doma{nite zakoni vo slu~aj na sprotivstaveni odredbi.”

Obrazloènie: Soglasno ~len 118 od Ustavot na Republika Makedonija, me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so

Ustavot stanuvaat del od vnatre{niot praven poredok i ne moè da se menuvaat so zakon. So vgraduvawe na odredbata spored koja vo slu~aj koga ratifikuvanite me|unarodni dogovori se vo konflikt so doma{noto zakonodavstvo, tie da imaat primat vo odnos na doma{nite zakoni, }e se pojasni ova pra{awe vo praksa i bi pomognalo da se izbegnat pravni gre{ki bez pritoa da se promeni su{tinata od odredbata od ~lenot 118.

OBSE Misija

Se predlaga dopolnuvawe na ~len 64 od Ustavot na Republika Makedonija:

“Pratenik ne moè da bide krivi~no gonet bez odobrenie od Sobranieto na Republika Makedonija.”

Obrazloènie: Vo ~lenot 64 od Ustavot treba da se pro{iri sodrìnata na imunitetot na pratenikot, vo smisla na imunitetot na sudijata utvrden vo Nacrtot na amandmanot so {to }e se sozdade mo`nost za za{tita na pratenikot od politi~ki montirani krivi~ni progoni, motivirani so cel za negovo neosnovano kompromitirawe i ru{ewe na ugledot vo javnosta.

Demokratsko – RepublikanskaUnija na Makedonija

Se zamenuva alineja 3 na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija i istata da glasi:

“Gi {titi ustavnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot povredeni so poedine~ni akti i dejstvija.”

Obrazloènie: Predlagame da se izbri{e alineja 3 na ~len 110 od Ustavot, so toa {to taa alineja treba da glasi:” gi {titi ustavnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot povredeni so poedine~ni akti i dejstvija”, koja formulacija e dominantna vo Evropskite ustavi, so {to }e se ovozmoì ne samo da se {titat samo tri ustavni li~ni i politi~ki slobodi i prava – kako {to e postojnoto ustavno re{enie, poradi {to vo dosega{nata praktika na Ustavniot sud na Republika Makedonija ima nezna~itelna za{tita na ustavnite sloboda i prava na ~ovekot i gra|aninot, tuku da se {titat site vo Ustavot utvrdeni li~ni, politi~ki, socijalni, ekonomski i kulturni prava na ~ovekot i gra|aninot.

Demokratsko – RepublikanskaUnija na Makedonija

"6. Javno pravobranitelstvo

1. Javnoto pravobranitelstvo e edinstven i samostoen dràven organ koj prezema so zakon opredeleni merki i pravni sredstva zaradi pravna za{tita na imotnite prava i intresi na Republika Makedonija i vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon.

Javniot pravobranitel go imenuva i razre{uva Sobranieto na Republika Makedonija za vreme od 8 godini, so pravo na povtoren izbor."

Uslovite na izbor i razre{uvawe na javniot pravobranitel, nadle`nosta i na~inot na rabotata na javnoto pravobranitelstvo se ureduvaat so zakon.

Javniot pravobranitel uìva imunitet.Za negoviot imunitet odlu~uva Sobranieto.

Funkcijata javen pravobranitel e nespojliva so vr{ewe na druga javna funkcija i profesija ili so ~lenuvawe vo politi~ka partija."

2. So ovoj amandman se dopolnuva Glava "III. Organizacija na dràvnata vlast" vo Ustavot na Republika Makedonija.

Obrazloènie: Vo procesot za reformi na pravosudniot sistem na Republika Makedonija, so Strategijata za reformi opfateno e i Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija za {to se predloèni prezemawe merki vo nasoka na obezbeduvawe na poefikasno izvr{uvawe na osnovnata funkcija na za{tita na imotnite prava i interesi na Republika Makedonija, so izgotvuvawe na nov Zakon za javno pravobranitelstvo, vospostavuvawe na zadolìtelna edukacija i obuka na nositelite na javno-pravobranitelskata funkcija i kadrovska doekipiranost na Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija.

Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija, do Vladata na Republika Makedonija i do Ministerstvoto za pravda dostavi Opravdanost za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za javnoto pravobranitelstvo ili donesuvawe na nov zakon, so rabotni verzii za izmenite na Zakonot, odnosno na nov Zakon za javnoto pravobranitelstvo.

So predloènite izmeni vo Zakonot za javnoto pravobranitelstvo se predlagaat pove}e promeni ko se odnesuvaat na sega{niot status i polo`ba na Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija i se predlaga opredeleni ingerencii {to gi ima Vladata na Republika Makedonija da se prenesat na Sobranieto na Republika Makedonija, kako {to se: Javnoto pravobranitelstvo od "stru~na slu`ba" na Vladata na Republika Makedonija da stane "edinstven i samostoen" dràven organ, izborot i razre{uvaweto na Javniot pravobranitel i negovite zamenici, namesto Vladata na Republika Makedonija da go vr{i Sobranieto na Republika Makedonija, da se zgolemi traeweto na mandatot na Javniot pravobranitel i negovite zamenici, od 4 na 8

godini, odnosno so neograni~en mandat na zamenicite na Javniot pravobranitel.

Imaj}i gi pogore navedenite predlozi za izmeni na Zakonot za javnoto pravobranitelstvo, smetame deka so pretstojnite izmeni na Ustavot na Republika Makedonija potrebno e da se opfati i Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija, poradi {to predlagame, vo Ustavot na Republika Makedonija vo Glava "III. Organizacija na dràvnata vlast", posle ~lenot 107, da se vnesat posebni odredbi so koi Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija }e se vostanovi kako edinstven i samostoen dràven organ koj }e gi {titi imotnite prava i interesi na Republika Makedonija i nejzinite organi.

Se nadevame deka navedenite predlozi od strana na Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija }e bidat prifateni, so {to Javnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija }e go dobie statusot i polo`bata {to treba da ja ima vo pravosudniot sistem na Republika Makedonija imaj}i ja predvid funkcijata na Javnoto pravobranitelstvo vo za{titata na imotnite prava i interesi na Republika Makedonija.

Javno pravobranitelstvo naRepublika Makedonija

^len 110 od Ustavot na Republika Makedonija da se dopolni:“Ustavniot sud da ja ocenuva i ustavnosta na ratifikuvanite me|

unarodni dogovori kako i soglasnosta na zakonite i drugite propisi so ratifikuvanite dogovori i so op{tite principi na me|unarodnoto pravo.”

Obrazloènie: So ova }e se sozdade mo`nost da se promeni dosega{nata praktika na Ustavniot sud na Republika Makedonija da se proglasuva za nenadleèn za ocenka na ustavnosta na ratifikuvanite me|unarodni dogovori, iako Sobranieto gi usvojuva so zakoni za ratifikacija. Na toj na~in Republika Makedonija }e ima kone~no organ koj }e ja ocenuva soglasnosta na zakonite i propisite so ratifikuvanite konvencii za ~ovekovi prava {to e neophoden uslov ako sakame da zboruvame za za{tita na ~ovekovite prava, koja nema da ostane samo deklarativna i teoretska.

Helsin{ki komitet za ~ovekovi prava vo Republika Makedonija

L I S T Ana institucii i poedinci {to dostavija pismeni mislewa i predlozi vo tekot na Javnata diskusija po Nacrtot na Amandmanite XX. XXI, XXII, XXIII,

XXIV, XXV, XXVI, XXVII, XXVIII, XXIX, XXX, XXXI, XXXII, XXXIII i XXXIV na Ustavot na Republika Makedonija

1. Vrhoven sud na Republika Makedonija2. Pretsedatel na Republika Makedonija3. Apelacionen sud [tip4. Javno pravobranitelstvo na Republika Makedonija5. Dràvna komisija za spre~uvawe na korupcijata6. Dràven zavod za revizija7. Demokratsko – Republikanska Unija na Makedonija8. VMRO - DPMNE

9. Demokratska Unija za Integracija (DUI) 10. Forum za evro-atlantska integracija na Republika Makedonija

- FEIM11. Helsin{ki komitet za ~ovekovi prava vo Republika

Makedonija12. Zdruènie na sudiite na Republika Makedonija13. Advokatska komora na Republika Makedonija14. Regionalen proekt KARDS 2003 – “Vospostavuvawe na

nezavisno, sigurno i funkcionira~ko sudstvo i zajaknuvawe na sudskata sorabotka vo Zapadniot Balkan” - (nezavisen ekspert d-r Iva Dimitrova Pu{karova-izvr{en direktor na Zdruènieto na sudiite na Bugarija, asistent i predava~ po predmetot Krivi~no pravo na Sofiskiot univerzitet “Sveti Kliment Ohridski”)

15. Mislewe na Ocenskata ekspertska misija na Evropskata komisija (3-9 juli 2005) godina vo vrska so reformite vo pravosudstvoto- (ekspert Ginter Miler)

16. Nabquduva~ka misija na OBSE vo Skopje/Oddel na Vladeewe na pravoto

17. Preliminarno nacrt mislewe na Venecijanskata komisija pri Sovetot na Evropa

18. Proekt za modernizacija na sudstvoto vo Makedonija (USAID/DPK) - nezavisen ekspert Geri [o, prof. Praven centar Turo, Wujork

19. D-r Miodrag Labovi}, Praven fakultet Skopje20. Prof. d-r Osman Kadriu, Praven fakultet na Dràvniot

univerzitet Tetovo21. D-r Fidan~o Stoev, sudija na Vrhovniot sud na RM vo penzija

Skopje22. M-r Dragan Tumanovski sudija na Vrhovniot sud na Republika

Makedonija23. Jakim Iliev, gra|anin od Ko~ani

24. Doksim Dirlev, gra|anin od Skopje25. prim. d-r Velimir Jovanovski, gra|anin od Skopje26. Vuka{in Stojkoski, gra|anin od Makedonski Brod27. Emilija Dimi}, student na Pravniot fakultet vo Skopje

Date post:	28-Mar-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	1 times
Download:	0 times

MINISTERSTVO ZA PRAVDA · Web viewStatusot, jurisdikcijata, organizacionata struktura i drugi...

Documents