Stran 3 Stran 13 Stran 4 Jurij Kavčič: “Zavedam se, CERKLJANSKE … · 2016-01-12 · Stran 4...

Stran 4Jurij Kavčič: “Zavedam se,da k uspehom vodijosodelovanje inpogovori.”

Stran 3Rebalans proračunaObčinski svet je na decembrski seji obravnavalrebalans proračuna, ki izhaja iz potrebe pouskladitvi veljavnega proračuna in načrtarazvojnih programov z dinamiko posameznihinvesticij in posledično financiranjem iz proračunaRS.

Stran 13Razstavna galerija vobnovljeni Kofolovi kaščiCerkljansko rokodelsko društvo Driklc, v kateremse že od leta 2008 združujeta dobra dva ducatadomačinov s posebnim posluhom do dediščine, jev nekdanji kašči Kofolove domačije odprlopregledno razstavo del članov društva.

Stran 2Občinski svet začelz delomNovi svet občine Cerkno, ki ga sestavljajopredstavniki šestih strank oz. list, in sicer: SLS,Neodvisne liste Mirana Cigliča, SD, SMC, Smotaki, kot smo in SDS, se je sestal na prvih dvehsejah.

Stran 6Obiskali smo NovakeVas, do katere je po odprtju Davške cesteponovno mogoče dostopati s treh strani, ponujaštevilne zanimivosti. Zaradi vremenskih razmerpa obisk Smučarskega centra Cerkno ostaja zelonepredvidljiv.

Stran 8Energetski eko parkV Osnovni šoli so ponosni na letošnjo pridobitev,energetski eko park, ki z novo brunarico,ekološkim vrtom in čebelnjakom dopolnjujesamooskrbovalni šolski objekt.

Stran 9Društvo prijateljevmladine ponovno delujeV letošnjem letu se je v Društvu prijateljevmladine Cerkno povezala skupina prostovoljcev,ki želi ponovno oživiti delovanje nekdaj žedelujočega društva.

Stran 16Cerkljanska, polnaprazničnega veseljaNajmlajše občanke in občane, ki so naustvarjalnih delavnicah izdelali venčke in ovčke izprave volne, sta decembra obiskala Miklavž inDedek Mraz.

Bojan Tavčar, fotografUkvarja se sfotografiranjem inoblikovanjem. S svojodejavnostjo nadaljujedružinsko tradicijo.Njegov fotoaparatpogosto ujame trenutkeživljenja naCerkljanskem,prebivalce in čudovitonaravo.

CERKLJANSKE NOVICE

Izdajatelj: Občina Cerkno, Bevkova ulica 9,

5282 Cerkno

T: 05 37 34 640

E: [email protected]

Odgovorna oseba: Jurij Kavčič, župan

Občine Cerkno

Uredniška zasnova: Helena Pregelj Tušar

Naklada: 1500 izvodov

Časopis je brezplačen.

Minca Slakonja, vodjaprojekta GozdniselfnessDiploma iz marketingater strokovnopridobljena znanja spodročja kozmetike so jimočno koristila prisnovanju in nadaljnjemurazvoju inovativnegaprojekta Gozdniselfness.

Sreče, zdravja in dobrih novic ...Spoštovane občanke in občani občine Cerkno, pred vami je prva številka novega občinskega časopisa Cerkljanske novice, ki ga bodo odslej vsaka dva mesecabrezplačno prejemala gospodinjstva v naši občini. Želimo, da bi v vaše domove prinašal predvsem dobre zgodbe o ljudeh in dogodkih, ki jih v naših krajih nitežko najti. Zavedamo se, da bo časopis dober, če se boste v njem prepoznali, zato bomo veseli vaših mnenj in predlogov.Pri oblikovanju prve številke časopisa je združila moči skupina ustvarjalcev iz domačega okolja, ki se bo v prihodnosti širila. Tri izmed njih vam bomo v vsakištevilki časopisa tudi predstavili – tokrat avtorja večine čudovitih fotografij, avtorico prispevka o zeleni inovaciji v turizmu in študentko novinarstva, ki jepripravila reportažo o svojem domačem kraju. K sodelovanju smo povabili tudi domačine, ki so bili na naše veliko veselje pripravljeni z bralkami in bralciCerkljanskih novic deliti svoje znanje, izkušnje in nasvete.Želimo vam prijetno branje novega časopisa, predvsem pa vam v teh prazničnih dneh, spoštovane občanke in občani, želimo, da bi v krogu svojih družin lepopraznovali božične in novoletne praznike ter z veseljem in optimizmom vstopili v novo leto 2015!

Ustvarjalke in ustvarjalci Cerkljanskih novic

Katja Kejžar, študentkaPred študijemnovinarstva je obiskovaladvojezično srednjo šolona avstrijskemKoroškem, prakso paopravila v Berlinu. Kotprostovoljka je delala zotroki v Afriki. Radapotuje, navdušena je nadzimskimi športi.A

VT

OR

JI

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

Cerkno pozimi (2005), foto: Darko Tavčar

ČASOPIS OBČINE CERKNO LETNIK 1 ŠT. 1 DECEMBER 2014 w w w. c e r k n o . s i

CERKLJANSKE NOVICE

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

2

Župan in občinski svet začelaštiriletni mandatObčina Cerkno

Občina Cerkno je na oktobrskih lokalnih volitvahdobila novega župana in nov šestnajstčlanski občinskisvet.Jurij Kavčič, ki je z dobrim odstotkom prednostipred protikandidatom Miranom Cigličem slavilzmago v drugem krogu volitev, je to jesennastopil svoj četrti županski mandat. Občino je ževodil v treh mandatih med letoma 1998 in 2010,zadnja štiri leta pa aktivno nastopal v vlogiobčinskega svetnika. Svoj pogled na prihodnještiriletno obdobje, v katerem bo na čelu občineCerkno, predstavlja v tokratnem intervjuju na 5.strani Cerkljanskih novic.

V svetu predstavniki šestihstrank in listNovi svet občine Cerkno sestavljajo predstavnikišestih strank oz. list, in sicer: Slovenske ljudskestranke, Neodvisne liste Mirana Cigliča, Socialnihdemokratov, Stranke Mira Cerarja, Smo taki,

Občina Cerkno

kot smo in Slovenske demokratske stranke. Vobčinskem svetu je sedem žensk in devetmoških. Njihova povprečna starost, 46 let, je karza sedem let nižja od povprečne starosti prejšnjesestave občinskega sveta. Prevladujoči del članicin članov sveta ima višjo in visoko izobrazbo.

Na decembrski seji o rebalansuproračunaSvetnice in svetniki novega občinskega sveta sose po volitvah srečali na dveh sejah. Nakonstitutivni seji, ki je potekala 4. novembra, ježupan v preteklem mandatu Miran Cigličpredstavil finančno sliko občine. Občinskemusvetu in občinski upravi se je zahvalil zarezultate, ki so jih skupaj dosegli v preteklihštirih letih, novemu županu pa zaželel uspešnodelo in veliko mero taktnosti. Župan JurijKavčič je na prvi seji novega občinskega svetapoudaril, da bo zaključil v preteklem mandatuzačete projekte, vse svetnike pa pozval ktvornemu sodelovanju in skupnemu določanjuprioritet.Decembrska seja občinskega sveta je bila v prvivrsti namenjena razpravi o rebalansu proračuna.Svetnice in svetniki so potrdili tudi delovnatelesa, ki bodo v prihodnjem štiriletnem obdobjudelovala v okviru sveta.

Članice in člani občinskegasveta

Branka Florjančič Slovenska ljudska strankaSilvo Jeram Slovenska ljudska strankaNataša Močnik Slovenska ljudska strankaMarjan Simonič Slovenska ljudska strankaAdrijana Mavri Slovenska ljudska strankaMiran Ciglič Neodvisna lista Mirana

CigličaRadovan Lapanja Neodvisna lista Mirana

CigličaMarta Deisinger Neodvisna lista Mirana

CigličaVojko Zidarič Neodvisna lista Mirana

CigličaPetra Borovinšek Stranka Mira CerarjaJanja Mavri Stranka Mira CerarjaAntonija Dakskobler Socialni demokratiFranc Lahajnar Socialni demokratiDomen Uršič Lista Smo taki, kot smoPeter Lahajnar Lista Smo taki, kot smoMarko Čadež Slovenska demokratska

stranka

Predsedniki in člani svetovkrajevnih skupnosti

Krajevna skupnost Predsednik sveta KSKS Bukovo Silvo JeramKS Cerkno Marko MočnikKS Gorje Miha GrošeljKS Novaki Valentin LahajnarKS Orehek Matej KolencKS Otalež Henrik AjdišekKS Podlanišče Romana VojskaKS Ravne–Zakriž Miro SedejKS Straža Matej BožičKS Šebrelje Evgen Ozebek

Delovna telesa v okviru občinskega sveta

Odbor za gospodarstvo in kmetijstvoPredsednica: Petra Borovinšek (SMC)Člani: Nataša Močnik (SLS), Ivan Makuc (SD), Metod Razpet (SDS), Rado Lapanja (NLMC),Vojko Zidarič (NLMC), Peter Lahajnar (Smo taki, kot smo)

Odbor za družbene in društvene dejavnostiPredsednik: Domen Uršič (Smo taki, kot smo)Člani: Branka Florjančič (SLS), Adrijana Mavri (SLS), Robert Kuralt (SD), Marija Hvala (SMC),Urška Lahajnar Ubajiogu (NLMC), Miran Ciglič (NLMC)

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostorPredsednik: Franci Lahajnar (SD)Člani: Marjan Simonič (SLS), Silvo Jeram (SLS), Rajko Jeram (SDS), Danilo Sedej (SMC), MiranCiglič (NLMC), Ivan Lahajnar (Smo taki, kot smo)

Odbor za javne finance, proračun in investicijePredsednik: Marjan Simonič (SLS)Člani: Borut Pirih (SLS), Antonija Dakskobler (SD), Marko Čadež (SDS), Petra Borovinšek(SMC), Marta Deisinger (NLMC), Domen Uršič (Smo taki, kot smo)

Statutarno pravna komisijaPredsednica: Branka Florjančič (SLS)Člani: Vanja Močnik Razpet (SLS), Vlasta Primožič (SD), Antonija Dakskobler (SD), Vojko Zidarič(NLMC)

Komisija za nagrade in priznanjaPredsednica: Janja Mavri (SMC)Člani: Branka Florjančič (SLS), Marija Lapanja (SD), Katarina Tušar (SDS), Vojko Zidarič(NLMC)

Nadzorni odborPredsednica: Danica Rojc (NLMC)Člani: Ivan Ambrožič (SLS), Sara Čučnik (SD), Mojca Mavrič (NLMC), Nika Bajt (Smo taki, kotsmo)

Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadevePredsednik: Marjan Simonič (SLS)Člani: Antonija Dakskobler (SD), Petra Borovinšek (SMC), Marta Deisinger (NLMC), DomenUršič (Smo taki, kot smo)

Svet uporabnikov javnih dobrinPredsednica: Vera Drole (SD)Člana: Franci Černilogar (SMC), Suzana Kofol (NLMC)

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometuBrane Ferčak

Pooblaščenca za sklepanje zakonskih zvezJurij Kavčič, Martin Razpet

Foto

: Boj

an T

avča

r

Župan z občinskimi svetnicami in svetniki

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

3

Rebalans proračunaObčine Cerkno zaleto 2014Občina Cerkno

Priprava II. predloga rebalansa izhaja iz potrebe pouskladitvi veljavnega proračuna in načrta razvojnihprogramov z dinamiko posameznih investicij inposledično financiranjem iz proračuna RS.

Občina Cerkno je v letošnjem letu kandidirala za sredstva iz državnega proračuna po 21. členuZFO-1 za projekt Obnova LC043110 Dolenji Novaki-Razpotje. Glede na to, da proračun RS vletošnjem letu ne bo zagotovil načrtovanih sredstev, to pomeni, da veljavni proračun ObčineCerkno in načrt razvojnih programov nista usklajena z dinamiko investicije, zato je nujnopotrebno sprejeti rebalans proračuna za leto 2014, da se na ta način zagotovi uspešno črpanjesredstev. Prav tako v letošnjem letu ne gre pričakovati državnih sredstev iz Evropskegakmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep: Obnova in razvoj vasi, v okviru katerega se jezgradilo vaško središče v Lazcu, ter javno otroško igrišče v Cerknem, saj je predpogoj za uspešnočrpanje teh sredstev pridobitev uporabnega dovoljenja, ki ga je občini uspelo pridobiti 24.novembra 2014. Zato lahko priliv sredstev, sicer v nekoliko manjšem obsegu kot smo ga predvideli(približno 147.000 EUR od predvidenih 163.514), pričakujemo v letu 2015. Potrebo po pripravirebalansa je narekovalo tudi dejstvo, da prodaja občinskega stvarnega premoženja (zlasti zemljišč)ni stekla po planu, saj se je od načrtovanih 227.056 EUR do konca meseca oktobra nateklo zgolj13.336 EUR, večjih prodaj do konca proračunskega leta pa tudi ni predvidenih. V celoti so izpadlatudi vsa sredstva, ki smo jih načrtovali v zvezi s sanacijami (poplavne sanacije 2007, 2010, 2012,plaz Laharn, ter poplavna sanacija PB Franja), kar se je odrazilo v dejstvu, da se projekti nisopričeli oz. že začeti niso nadaljevali.

Pregled sprememb na prihodkovni in odhodkovni strani, ki jih glede na veljavni proračun predvidevapredlog rebalansa:

Prepoznavnostdosežeš tako, da si

Občina Cerkno

najprej to, kar siHelena Pregelj Tušar

Samostojna občinaCerkno, ki je bila vpreteklosti delvečje občine Idrija,je bila ustanovljenapo volitvah4. decembra 1994.V tem času jenajprej skupnoobčino Idrija, natopa samostojnoobčino Cerkno vodilzdravnik in politik,danes v. d.

generalnega direktorja ICPE - Mednarodnegacentra za promocijo podjetij, JanezPodobnik.

Ob letošnjem jubileju cerkljanske občine nas je zanimalo, kakšne spomine ima nazačetke in kako ocenjuje pot, ki jo je občina prehodila v dveh desetletjih.Janez Podobnik se spominja, da se je pred dvema desetletjema predvsem zavzemal, daso imeli občani in občanke na “poizvedovalnem” referendumu o ustanovitvi novihobčin čim več verodostojnih informacij, da so se lahko odločali. »Tudi zato po mojemmnenju ni šlo za odcepitev od prejšnje skupne Občine Idrija; pač pa za razdružitev,saj je bilo na področju takratne občine razpisanih več referendumov. Spominjam setudi, da so bila pričakovanja ljudi do novih občin res velika. Bilo je obdobje, ko se ješe čutilo pozitivno energijo nove države Slovenije in tudi zato so ljudje zoptimizmom in upanjem sprejemali novi občini Idrija in Cerkno. Kljub večkratnimposkusom pa ni prišlo do ustanovitve občine Spodnja Idrija.«Po mnenju Janeza Podobnika dinamika dvajsetletnega razvoja samostojne občineCerkno sledi razvojni krivulji mlade slovenske države. V prvem desetletju je biločutiti veliko entuziazma, načrtov, uspehov in dobrih vibracij, nato je nastopilpostopni upad in soočanje z realnostjo “samostojnega” življenja, ki ima vedno dobrein manj dobre plati. »Toda nikakor nisem pesimist, gre za nove izzive, s katerimi semorajo soočiti nove generacije na Cerkljanskem,« je prepričan Podobnik, ki dodaja:»Izkoristil bi priložnost in povedal, da se je na Cerkljanskem in tudi na Idrijskempremalo cenilo delo in uspešno izvedbo številnih infrastrukturnih in drugih razvojnihprojektov, ki so bili izpeljani predvsem zaradi velike prizadevnosti naju z bratomMarjanom.«Danes se Janez Podobnik posveča aktivnemu delu v mednarodnih razvojnihprojektih, kar ga veseli in motivira. Vidi veliko še neizkoriščenih priložnosti zaslovensko gospodarstvo, znanost, tudi politiko. Kaj pa na podlagi izkušenj vmednarodnem prostoru svetuje domačemu okolju, iz katerega izhaja? Pravo smer vidiv strateškem, premišljenem sodelovanju v realnih mednarodnih razvojnih programih,preko katerih bi občina pridobila nova podjetniška in razvojna žarišča. Z instrumentiobčinske politike je potrebno po njegovem mnenju storiti vse, da bodo mladi ljudje zznanjem in podjetniškimi ambicijami ostali doma. »Prepoznavnost dosežeš predvsemna način, da si najprej to, kar si; da torej Cerkljanska gradi na svoji bogati kulturnidediščini, jo nadgradi z novimi pristopi na področju poseljenosti podeželja, in seveda,da gospodarski nosilec Eta-Ego deluje uspešno. Je tudi prostor za tehnološke inrazvojne inovacije, ki bodo omogočale tako visoko izobraženim kot drugim občanomin občankam trajno zaposlitev,« zaključuje Janez Podobnik.

I. PRIHODKI (v EUR)

Skupina Vrsta prihodkov Veljavni Predlog Razlika Indeksproračun 2014 rebalansa

II 201470 Davčni prihodki 4.071.591 3.966.851 -104.740 97,471 Nedavčni prihodki 494.286 498.990 4.704 101,072 Kapitalski prihodki 227.056 13.733 -213.323 6,173 Prejete donacije 3.800 3.800 / 100,074 Transferni prihodki 1.546.911 973.207 -573.704 62,9

SKUPAJ: 6.343.644 5.456.581 -887.063 86,0

Kljub dejstvu, da so izpadla državna sredstva povezana z večjimi investicijami (Ureditev površin napodeželju za skupne namene, Obnova LC043110 Dolenji Novaki-Razpotje), jih bo občina v letu 2014uspešno zaključila. Investicija Ureditev površin na podeželju za skupne namene bo v letu 2014pokrita tudi s finančnega vidika, medtem ko bo Obnova LC043110 Dolenji Novaki-Razpotje z vidikagradbenih del zaključena, približno polovica investicije pa bo finančno pokrita v letu 2015.Predlog rebalansa predvideva korekcije tudi pri tistih postavkah, na katerih je desetmesečnarealizacija pokazala, da so sredstva že presežena oz. da porabe do konca proračunskega leta ne grepričakovati.

II. ODHODKI (v EUR)

Skupina Vrsta prihodkov Veljavni Predlog Razlika Indeksproračun 2014 rebalansa

II 201440 Tekoči odhodki 1.906.308 1.735.536 -170.772 91,041 Tekoči transferi 1.736.482 1.713.576 -22.906 98,742 Investicijski odhodki 3.050.731 2.340.043 -710.688 76,743 Investicijski transferi 250.923 269.559 18.636 107,4

SKUPAJ: 6.944.444 6.058.714 -885.730 87,3

Foto

: ose

bni a

rhiv

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

4 Intervju

Zavedam se, da k uspehom vodijosodelovanje in pogovori

Jurij Kavčič je na letošnjih lokalnih volitvah četrtičpostal župan občine Cerkno. Zmaga je bila tesna.Odločilnih je bilo 29 glasov prednosti v drugem krogu.V prejšnjem mandatu je bil aktiven občinski svetnik,občino je na mestu župana že vodil med letoma 1998in 2010. Med ljudmi je znan kot ‘ljudski človek’, ki jevsakomur pripravljen prisluhniti. Rodil se je v Cerknem,tu živi s svojo družino. V letošnji predvolilni kampanji jepoudarjal, da si bo ob izvolitvi za župana v prvi vrstiprizadeval za dobre odnose ter bolj demokratičnovodenje občine.

Gospod župan, kakšni so vaši vtisi po prvihmesecih novega mandata?Vesel sem rezultata, ki sem ga dosegel, terrezultata Slovenske ljudske stranke, saj se je karpetim kandidatom naše stranke uspelo uvrstiti vobčinski svet. Vesel sem tudi, da so se zakandidaturo na drugih listah odločili mladi,perspektivni ljudje, ki bodo z delom v občinskemsvetu in matičnih odborih pripomogli k delovanjuObčine Cerkno.

Pred volitvami ste obljubili, da si bosteprizadevali zgladiti konflikte, v katere je bilaobčina vpletena v preteklih štirih letih.Ena od prioritetnih nalog, ki sem si jih zadal, jeumirjanje stanja in urejanje odnosov, ki so biliporušeni v preteklem mandatu, tako z določenimijavnimi zavodi, predvsem Osnovno šolo Cerkno,

pa tudi z gospodarstvom in drugimi akterji, ki sopomembni v našem okolju. Samo s sodelovanjemin povezovanjem lahko nekaj naredimo. Zanapredek so ključni dobri in korektni odnosi vlokalni skupnosti. Mislim, da so prvi rezultati natem področju že vidni. Seveda čakamo še nakončne rezultate inšpekcij osnovnošolskegazavoda, s katerimi bom seznanjen v kratkem.

V predvolilni kampanji ste opozarjali tudi napadec proračunskih sredstev v preteklemmandatu, vendar se hkrati zavedate, da bopridobivanje sredstev za nadaljnji razvoj občinev tem mandatu vaša najzahtevnejša naloga.Katerim projektom boste dali prednost v letu2015?Res je, da se je občinski proračun v preteklihštirih letih drastično zmanjšal, tudi na račun

Jurij Kavčič, župan Občine Cerkno

Helena Pregelj Tušar

Vse

foto

graf

ije: B

ojan

Tav

čar

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

5Intervju

naravnih nesreč, za katere država ni večzagotavljala ustreznih sredstev. V prihodnje bomomorali jasno določiti prioritetne projekte napodročju infrastrukture in družbenih dejavnostiter se maksimalno potruditi, da zanje pridobimosredstva na razpisih. Žal se to obdobje zamika.Država bo prijavo na razpise omogočila šele protikoncu leta 2015. Vendar bomo z delom začelitakoj. Oblikovati moramo strategije zaposamezna področja, z izdelavo projektnih nalogpa priti do ustrezno pripravljenih projektov zaprijave na razpise.Ena od naših pomembnih prioritet je zagotovopodročje oskrbe s pitno vodo. Občina ima preko30 vodovodov, s katerimi pa je tudi precej težav.V preteklosti so krajevne skupnosti in občani vvečji meri sami gradili vodovode. Najprej jepotrebno pripraviti ustrezen prenos upravljanja,obenem pa izboljšati kakovost pitne vode.Zavzemam se, da bi naše izvire opremili ssevalnimi žarnicami, ki pa jih bo potrebno, gledena rezultate poskusne uporabe tovrstne naprave,še vedno kombinirati s hipokloridom. V pripravije tudi sprememba občinskega odloka, skupaj spravilniki in cenikom za uporabo pitne vode.Da bi zadostili določilom evropskih in državnihdirektiv, bomo morali veliko dela in sredstevvložiti na področju prečiščevanja voda. Žal niveliko razpisov, na katerih bi lahko pridobilisredstva za ta namen, tako da bomo lahko uspešnile z dobrim sodelovanjem s krajevnimiskupnostmi in občani. V občini načrtujemosubvencioniranje nabave čistilnih naprav naobmočju strnjenih naselij, v katere bi morali poevropski direktivi investirati do leta 2017.Naša prioriteta je tudi področje urejanja cestneinfrastrukture. S sanacijami bomo nadaljevalipredvsem na avtobusnih progah, po katerih sednevno vozijo šolarji in delavci. Izpostavil birelacije Jazne-Otalež, Cerkno-Bukovo-Zakojca inStopnik-Šebrelje.Temeljit razmislek bo potreben pri kandidaturi narazpisu pridobivanja kohezijskih sredstev zaenergetsko sanacijo osnovne šole. Razrešiti jepotrebno eno od osnovnih dilem: ali šolopreoblikovati ali urediti sanacijo obstoječega stanja.Nagibam se k temu, da bi z vsaj delno prenovo šolepridobili prostor tudi za nove investicije.

Na decembrski seji občinskega sveta steobravnavali rebalans proračuna.Rebalans proračuna je bil nujno potreben zaradinekaterih postavk, ki so v letošnjem letu preseglenačrtovana sredstva, pa tudi zaradi neplačilavečjih projektov s strani države. Sredstva zapoplačilo izvajalcev bo tako morala založitiobčina. Med projekti, za katere država v letu 2014ne bo zagotovila sredstev, izstopata vaško središčeLazec s 163.000 EUR že odobrenih sredstev insredstva iz 23. člena, ki se nanašajo nafinanciranje lokalnih cest, v višini 128.000 EUR.Rebalans proračuna v letošnjem letu znaša 5,4milijona evrov. To predstavlja za slab milijon manjsredstev od prvotno predvidenih, ki jih občinatorej v zadnjem letu ni uspela pridobiti. Zaradinerealiziranih projektov bomo posledice čutili še vnaslednjem letu.

Napovedali ste, da si boste za razvojgospodarstva in turizma na Cerkljanskemprizadevali v sodelovanju z novo oblikovanimstrateškim gospodarskim svetom. Je že začel zdelovanjem, kdo ga sestavlja in kakšna bonjegova vloga?Večina predlaganih sodelavcev je že potrdilasodelovanje v svetu. Med njimi so: PetraBorovinšek, Zoran Golob, Vasilij Sedej, BorutPirih, Ivan Seljak, Janez Podobnik in drugi. Svetbo posvetovalno telo, ki bo združevalopredstavnike gospodarstva in podjetništva izdomačega okolja ter zunanje strokovnjake.Skupaj želimo oblikovati strategijo nadaljnjega

razvoja Cerkljanske ter razpravljati o aktualnihtemah, ki so povezane s tem področjem. Upam,da se bo svet prvič sestal v prihodnjih tednih, kose nameravam srečati tudi s predsednikom upraveEte Egonom Koflerjem.

Kako vidite nadaljnji razvoj Centra šolskih inobšolskih dejavnosti (CŠOD) v Cerknem?Projekt CŠOD, ki je bil oblikovan v preteklihdveh letih, je za Cerkljansko pomemben.Pričakujemo, da bodo prve skupine otrok pri nasže v januarju 2015. Če se bo dejavnost centrauspešno razvijala, lahko prinese nekaj novihdelovnih mest in priložnost za razvoj novih,dodatnih programov v našem okolju. DejavnostCŠOD bo le ena od dejavnosti v prenovljenistavbi bivšega dijaškega doma. Druge prostorebomo čim prej ponudili v uporabo podjetnikomin društvom. V objekt, ki se razteza na 1.700kvadratnih metrov površin, pa bo potrebno vložititudi dodatna sredstva, da bo do konca urejen inbo lahko v polnosti zaživel.

Kako si boste prizadevali za nadaljnji razvojturizma na Cerkljanskem?V zadnjih 25 letih je bilo na Cerkljanskem velikosredstev namenjenih razvoju turizma. Sredstva stavlagali najprej Eta, zdaj Certa. Ponosni smo, daPartizansko bolnico Franja letno obišče preko30.000 ljudi, Smučarski center Cerkno tudi do100.000 obiskovalcev letno. V prihodnosti bopotrebno konkretno delati na razvoju novihprogramov in inovativni turistični ponudbi, tudi vokviru hotelske ponudbe.Iztekajo se poplačila investicij v smučišče. Želimosi, da bi ob podpori domačega gospodarstva vprihodnosti investirali predvsem v termalni delponudbe, s čimer bi dosegli, da se bi seobiskovalci v Cerknem zadržali več dni. Taprojekt bi okolju ponudil tudi potrebne dodatnemožnosti zaposlitve.Moja vizija je tudi, da okrepimo dejavnost Lokalneturistične organizacije. Turizem in z njim povezanedejavnosti nudijo veliko priložnosti zaposlovanja,predvsem mladih, ki bodo tako ostali v domačemokolju. Zavedamo pa se, da bo potrebno v razvojturizma vložiti veliko truda, strokovnega znanja,inovativnosti in dodatnih sredstev.

V tem mesecu občina Cerkno praznuje dvajsetlet delovanja. Na kaj ste najbolj ponosni, ko seozrete nazaj, v preteklost samostojne občine?Mislim, da so spremembe vidne. Ko se je občinaCerkno oddelila od skupne občine Idrija, je bilproračun izredno majhen, občinska upravamaloštevilna. Do leta 2008 smo uspeli zagotovitiže od 7 do 8 milijonov proračunskih sredstevletno. Ponosen sem na uspešno izpeljane projektena področju cestne infrastrukture in družbenihdejavnosti. Izpostavil bi preko 80 km asfaltacij inpreasfaltacij lokalnih cest, med njimi

novozgrajeno cesto Počivalo-Robidnica, kipovezuje Gorenjsko s smučarskim centrom, terveč večjih in manjših mostov, med njimi nov mostna Reki. V osnovni šoli je bila prenovljenakurilnica, kar je znatno zmanjšalo stroškeogrevanja. Za potrebe občinske uprave in pošte jebil obnovljen gospodarski dom, obnovljene so bilestavbe muzeja, glasbene šole, starega vrtca inbivšega dijaškega doma. Zgrajeni in obnovljeni sobili številni vodovodi, občina pa je izpeljala šemnoge druge projekte, pomembne za življenjeposameznih krajevnih skupnosti. Zato kljubkriznim časom, ki še vedno vplivajo tudi nadelovanje občin, na pot, ki smo jo skupajprehodili v preteklosti, gledam z zadovoljstvom.Seveda je to pot potrebno nadaljevati, pridobivatisredstva in tako omogočati čim boljše pogoje zaživljenje.

Občanke in občane v tem intervjujunagovarjate preko novega časopisa Cerkljanskenovice. V čem se bo razlikoval od časopisa, kije v občini izhajal doslej?S skupino ljudi iz domačega okolja smo pripravilinov časopis, ker želimo ljudem ponuditi takoustaljene vsebine iz življenja občine, kot tudinove. V prvi vrsti želimo predstavljati dobre,

pozitivne zgodbe, ki bralke in bralce zanimajo inpovezujejo. Teh v našem okolju ne manjka. Neželimo pa nadaljevati dosedanje prakse, ki jeobčinski časopis spremenila v polje medsebojnihobračunavanj. Menim namreč, da se spori na tanačin ne rešijo, le še bolj zaostrijo. Prav je, damorebitne konflikte rešujemo z osebnimpogovorom. Časopis pa naj bo medij, ki nas bopovezoval in vsaka dva meseca spomnil, zakaj je vnaših krajih lepo živeti.

Kaj na pragu novega leta želite občankam inobčanom?Ljudje v življenju doživljamo tako slabe kot dobrestvari. Pomembno pa je, da si vsi prizadevamo zasodelovanje, pogovarjanje, usklajevanje različnihpogledov, saj lahko le tako dosežemo dobreskupne rezultate in pogoje za napredek. Zavedamse, da imamo ljudje na vodilnih mestih velikoodgovornost za uspešno delovanje občine.Zavedam pa se tudi, da bomo lahko pri svojemdelu resnično uspešni le, če bomo znali prisluhnitiin dobro sodelovati z vsemi, ki na Cerkljanskemživite in delate.Vsem vam, spoštovani občanke in občani, želimuspešno leto, zdravja in čim več sreče v kroguvaših družin.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

6 Aktualno

Inšpekcijskipregledi nisopokazali večjih

Najbolj si Katja Kejžar

Kjer si Gorenjska in Primorska podajataroko, leži vas Novaki. Šteje okrogpetsto prebivalcev. Razteza se odLoga, ki je od Cerknega oddaljenpribližno tri kilometre, pa vse doDavče na severni strani vasi inRobidenskega Brda na vzhodni, kjer sevas sreča z Leskovico in hribovjemŠkofje. Na zahodni strani vasi senahaja najvišja in priljubljenapohodniška točka hribolazcev, Kopa.Vas je precej velika, po dolinah inpobočjih hribov je razporejenih večkot 140 hiš.

»Noathi«, novi ljudjeZgodovina vasi sega v 13. stoletje. Takrat naj bi na območju današnjihNovakov živelo približno osem kmetov, ki so plačevali dajatve škofjeloškiškofiji. Kmalu naj bi, po navedbah zgodovinarjev, vas zajela kuga, ki jepomorila vse prebivalce. Kasneje so se tu naselili novi ljudje. Vas se jezato prvotno imenovala »Noathi«, kar pomeni novi priseljenci. Drugateorija o nastanku imena Novaki pa je, da so edini preživeli prvotniprebivalci nove priseljence klicali »novi vaščani«, oziroma kar Novačani.Vse do 20. stoletja so se domačini ukvarjali predvsem z rokodelstvom,kmetijstvom, gostinstvom in gospodarstvom. Po drugi svetovni vojni sose pričeli zaposlovati v bližnjih tovarnah in začeli počasi opuščatidejavnosti, s katerimi so se preživljali prej.

Vabijo bele strmine, ko so beleDo vasi lahko dostopamo preko Idrije skozi Cerkno, čez Poljanskodolino preko Leskovice in od letošnjega leta ponovno čez Davško cesto,ki je po poplavah iz leta 2007 spet odprta.Smučarski center Cerkno, glavni razlog za turistično obiskanost kraja,prebivalcem ponuja zaposlitvene možnosti. Zadnja leta pa so zime zelonepredvidljive.Zaradi vremenskih razmer umetnega snega pogosto ni mogoče pripraviti.»Vremena na žalost ne moremo nastavljati. Trendi kažejo, da nam bodozime tudi v prihodnosti vse manj naklonjene,« pravi Matjaž Kosmač,odgovoren za trženje v hotelu Cerkno, ki upravlja s smučiščem. Sredidecembra so snežne topove že pognali, vendar temperaturne razmereniso dopuščale, da bi pripravili dovolj snega za smuko.

Ciril Peternelj, vodjasmučišča: »Na smučiščuje vse pripravljeno zanovo smučarsko sezono.Čakamo le še ohladitev.Sam nisem vrgel puške vkoruzo, ostajamoptimist. Upam, da bomo

lahko že kmalu po božiču ponovnopognali snežne topove in progepripravili za praznično smuko.«

Zimska služba zavarnost in

nepravilnostiNa Osnovni šoli Cerkno, ki je bila v zadnjih mesecihizpostavljena inšpekcijskim pregledom najrazličnejšihinstitucij, je bil 26. novembra opravljen še najobsežnejši,redni inšpekcijski pregled šolske inšpekcije, so iz šolesporočili v sporočilu za javnost. Šolska inšpekcija je v temčasu opravila kar šest izrednih inšpekcijskih pregledov narazličnih področjih, od organizacije skupin učencev, ki sefinancirajo na različne načine, do legitimnosti kompetencučiteljev ter izvajanja različnih didaktičnih vsebin. Obnobenem od njih niso bila zaznana krivdna aliprotizakonita dejanja in so bili, ob odpravi manjšihugotovljenih nepravilnosti, vsi izredni pregledi uspešnoustavljeni.V sporočilu za javnost so zapisali, da je delovno sodiščezavod obiskalo dvakrat, opravljen je bil pregled postopkakrivdne odpustitve strokovne delavke, kontrola mobinganad zaposlenimi ter pregled zaposlitvenih pogodb. Izzapisnika obeh pregledov z dne, 10. julija 2014, jerazvidno, da tudi delovna inšpekcija pri nobenem odprijavljenih pregledov ni ugotovila hujših napak inkrivdnih dejanj.Iz šole so še sporočili, da je bila v začetku novembraopravljena tudi zunanja finančna revizija s stranipooblaščene revizijske hiše, ki prav tako ni odkrilakrivdnih zlorab ali prekrškov, pooblaščeni zunanji revizorpa je o ugotovitvah legitimno seznanil tako vodstvoObčine Cerkno kot Svet zavoda.Tudi končni redni pregled delovne inšpekcije, ki so ga 26.novembra opravile tri inšpektorice, ob korenitempregledu celotne pedagoške dokumentacije, preverbidelovanja organov zavoda ter ugotavljanju legitimnostiocenjevalnih postopkov v pedagoškem procesu, vsebujezgolj pet formalnih opozoril, ki se nanašajo večinoma naadministrativne popravke ter jih bo šola po odredbiinšpekcije odpravila že decembra letos. Ravnatelj MilanKoželj je o izsledkih že seznanil člane Sveta staršev inSveta zavoda, so še zapisali v sporočilu za medije.

prevoznostZimska služba bo tudi letos v primeru snežnih padavinskrbela za varnost v prometu in zagotavljanje stalneprevoznosti cest v občini. Za prevoznost državnih cest jeodgovorno podjetje CPG, d. d. Nova Gorica, s 24-urnimdežurstvom v svoji bazi v Idriji, kjer tudi skladišči zalogepeska in soli. K bolj učinkovitemu delu zimske službe invečji varnosti lahko prispevate tudi občani, in sicer spravilnim parkiranjem, ki ne ovira pluženja, terprilagojeno hitrostjo vožnje na zasneženih ali poledenelihcestah.Seznam prioritet pluženja, ki so določene v skladu s 7.členom Odloka o ureditvi zimske službe v ObčiniCerkno:

1. prioriteta:šolske in delavske avtobusne proge, dovozi kzdravstvenemu domu, vzgojno-izobraževalnimustanovam, gasilskim domovom in drugim javnimustanovam:- Glavni trg (avtobusna postaja),- Sedejev trg (Hotel),- Ličarjeva ulica (Zdravstveni dom),- Trg Prekomorskih brigad,- Bevkova ulica (pošta, občina, osnovna šola),- Pot na Zavrte (Celes),- Parkirišče Eta, gasilski dom, pokopališče,- Jerebova ulica.

2. prioriteta:ostale pomembne občinske poti:- Vojkova ulica,- Platiševa ulica (Sigade),- Cesta na Plužne,- pločniki: nova Eta, Bevkova ulica, Platiševa ulica,- Cesta OF, Rožna ulica, Mostaniška cesta, Pot v Strano, Pot pod bregom,- Labinje,- Poljane,- Pot v Čelo,- Gozdarska pot.

3. prioriteta:druge javne poti in javne površine:- odcepi do posameznih hiš in odvoz snega.

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

7Naši kraji

želijo snega

Znamenita bolnica v soteskiPoleg smučišča je v Novakih vsem dobro poznanaPartizanska bolnica Franja, ki privablja turiste izvse Slovenije in iz drugih držav. Čeprav je poplavaleta 2007 pomembno znamenitost iz drugesvetovne vojne skoraj v celoti uničila, je bila spomočjo državnih sredstev kmalu obnovljena.Obnovljeni in očiščeni pa so bili tudi vsi vodotokiza Velikim in Malim Njivčem, med katerima se vsoteski nahaja bolnica. Veliko število tovornjakovin drugih težkih vozil, ki so se v ta namen vozilaskozi zaselek Zanjivč, so takrat uničili cestnoinfrastrukturo, na katero pa se je potem za nekajčasa kar malo pozabilo.

Do čudovitega razgledaNajvišja točka v krajevni skupnosti se nahaja vzahodnem delu Novakov, na nadmorski višini1360 m. Poleg čudovitega razgleda na Cerkno,Novake in okoliške hribe sprehod do Kopeponuja tudi možnost spoznavanja raznovrstnegarastlinja.Turistično društvo je obiskovalcem Novakovželelo podrobneje predstaviti ta skrivnostni delhribovja, zato je uredilo in označilo sprehajalnokrožno pot na Kopo, ki je označena s simboliNovaške lok smučke. Vsako leto člani turističnegadruštva organizirajo tradicionalni pohod na Kopo,kjer pripravijo kulturni program in pogostitev,med potjo proti vrhu pa običajno botanikpodrobneje opisuje rastlinje ob poti, kar je zapohodnike nadvse zanimivo. Značilna rastlina,zaščitni znak novaškega turističnega društva, je

polaj. Zdravilno zel domačini najraje namočijo vdomače žganje in pijačo poimenujejo »polajevc«.Člani turističnega in gasilskega društva, ki so vNovakih zelo aktivni, vsako leto junijaorganizirajo tudi »Srečanje pod Črnim vrhom«, kipo novem traja kar dva dni. Sobotni programorganizirajo novaški gasilci, popoldne potekagasilski rally, zvečer pa veselica. Nedeljskiprogram, ki ga pripravijo člani turističnegadruštva, vključuje prikaz starih običajev, vsakoleto pa se poleg nastopa enega od slovenskihansamblov zvrstijo tudi nastopi raznih domačihpevcev in zborov ter folklornih skupin.

Novaška lok smučkaZaščitni znak vasi Novaki je tudi novaška loksmučka. V te kraje je prišla okoli leta 1920 sprihodom italijanske vojske. Sprva je bila to čistonavadna smučka, za lažjo vodljivost pa so nanjonamestili lok. Redki, ki jo znajo voziti, se z njovsako leto predstavljajo po slovenskih ter tudinekaterih avstrijskih smučiščih v okviru prireditev

smučanja po starem.Člani domačega turističnega društva vsako letosmučanje po starem organizirajo tudi na domačemsmučišču na Črnem Vrhu. Pobudo za obuditevobičajev novaške lok smučke je z ustanovitvijoturističnega društva podal Zdravko Čemažar, tudiavtor knjige z naslovom Novaki, Novačani in»vaznkaš« skozi čas.V Novakih so ponosni, da je njihov sokrajan SilvoČemažar oktobra letos prejel občinsko Bevkovonagrado, namenjeno ljudem, ki so s svojimi dosežkina različnih področjih družbenega življenjapomembno prispevali k razvoju Cerkljanske.Član turističnega društva, ki je z novaško loksmučko prepotoval že velik del Slovenije, Avstrijein Nemčije s ponosom ohranja bogato kulturnodediščino. Poskrbel je tudi za to, da so mnogi stari,že pozabljeni pripomočki in stroji ponovno

Valentin Lahajnar, predsednik KS Novaki: »Vprihodnje si v Novakih najbolj želimo investicij inurejanja posameznih odsekov krajevnih in občinskihcest. Pri tem bomo s prispevki sodelovali tudi krajevnaskupnost in vaščani. Sam pa si po izvolitvi na mestopredsednika vsekakor želim dobrega inkonstruktivnega sodelovanja z novim svetomkrajevne skupnosti ter da bi skupaj prispevali k šeživahnejšemu utripu naše vasi.«

zaživeli. Ne skrbi le za ohranjanje in obujanje starihvaških običajev, navad in orodij. Poskrbi tudi za to,da jih na najboljši način predstavi ljudem.

Hiše z zgodbamiV Novakih poleg novejših stoji več zanimivih hišstarejšega datuma. Pod partizansko bolnicoFranjo stoji domačija Kamlonarše. Hiša jezgrajena v prvobitni zgodovinski podobi, zzidanim pritličjem, nadstropjem iz brun in črnokuhinjo. Omembe vredna je tudi domačijaPraprotnik, kjer poleg gostinske ponudbeobiskovalcem z veseljem pokažejo zbirko starihkmečkih orodij. V Novakih še vedno stojipodružnična šola, ki trenutno še deluje, vendarzaradi vse manjšega števila otrok in vse večjegavpisa v prvi razred v Cerkno, obstaja nevarnost,da bo kmalu zaprla svoja vrata.

Foto

: Boj

an T

avča

r

Vrh Kopa je priljubljena pohodniška točka mnogih hribolazcev, ki se odpravljajo proti Poreznu.

Foto

: Vin

ko P

rimož

ič

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

8

Slovesno odprli šolski Energetski eko park16. oktobra je Osnovna šola Cerkno uradno predala svojemu namenu Energetskieko park obnovljivih virov energije, ki z novo brunarico, ekološkim vrtom inčebelnjakom dopolnjuje samooskrbovalni, okolju prijazen šolski objekt. Park jevelika pridobitev za cerkljanske učence, pa tudi za skupine iz vse Slovenije, ki sebodo tu učile o obnovljivih virih energije. Ob odprtju parka so pred polnošolsko dvorano nastopili številni mladi plesalci, pevci in igralci, ki so prireditevzačeli z novonastalo himno na besedilo Alenke Bogataj in glasbo Vanje Lampič.Ravnatelj in glavni pobudnik eko parka, Milan Koželj, se je ob tej priložnostivsem, ki so pripomogli k zasnovi in izgradnji projekta, zahvalil s priznanji termodrimi, pametnimi sovicami, maskotami cerkljanske šole.

Iz šolskih klopi

Tradicionalni slovenski zajtrkOb dnevu slovenske hrane, 21. novembra, so v vrtcu in osnovni šoliCerkno pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Učencem so postregli:domači med, ki so ga podarili člani cerkljanskega čebelarskega društva,domače maslo, kruh, ki ga je spekla Štefka Kejžar iz Novakov, mleko skmetije Pr Kendu iz Idrijskih Krnic ter jabolka Srečka Čuferja izTrebenč. Učenci so pod vodstvom učiteljice Petre Jenko speklimedenjake, med pa so vključili tudi v pripravo prosene kaše s suhimislivami in medom. Otrokom v vrtcu se je pridružil čebelar Teodor Likar,šolo pa je obiskal čebelar Marko Hvala, ki je učencem pokazal panj terjim razložil pomen medu, njegovo pridelavo in podrobnosti iz življenjačebel.

Sodelovanje z obetavnim pevcemEkipa šolske radiotelevizije je novembra sodelovala pri zanimivem projektu.Pod mentorstvom Braneta Breliha in ravnatelja Milana Koželja je mlademupevskemu talentu Žigu Laknerju priskočila na pomoč ob pripravipredstavitvenega filma za prednovoletni pop-operni koncert, na katerem je29. novembra v Idriji nastopil skupaj s številnimi gosti. Ekipa je v režijiNastje in Žiga Laknerja posnela prizore s priprav na koncert na trehlokacijah: v hotelu Jožef v Idriji, ob veduti ljubljanske Opere, kjer se je Žigaizkazal v bitki talentov, ter v delovni sobi priznane slovenske pevke AlenkeGotar, Žigove mentorice in učiteljice solopetja.

Včasih sem vesel, drugič žalosten, jezen, prestrašenOtroci iz skupine Ježki v cerkljanskem vrtcu so se letos pogovarjali o čustvih, kibogatijo naše življenje. V svojo družbo so povabili: žalostnega Avguština, veseloTinkaro, jezno Kajo in prestrašenega Jaka. Spoznavali so, kako prepoznamoznake veselja, strahu, žalosti in jeze. Iskali so besede, s katerimi opisujemo lastnečustvene izkušnje, čustva narisali ter se učili, kako s sočutjem, spoštovanjem invelikodušnostjo pomagati tistim, ki se soočajo s težkimi trenutki.Otroci so se naučili tudi pesmico za premagovanje strahu:PACEK GRDI, TI, BAV BAV,Z MANO SE NE BOŠ IGRAL!PIČIM TE IN REČEM: »BU«,PA IZGINEŠ BREZ SLEDU.

Varnost na internetu vse pomembnejšaNovembra je v Osnovni šoli Cerkno potekala delavnica o varnosti nasvetovnem spletu, ki jo je vodil Marko Puschler, predavatelj točke osveščanja ovarni rabi interneta SAFE.SI. Učencem je podal veliko uporabnih informacijter odgovoril na njihova vprašanja. Učenca 8. razreda Vanč Florjančič in NinaDomnik sta si najbolj zapomnila, da lahko preko interneta nalagaš programeiz samo preverjenih oglasov. Pri nepreverjenih lahko po nesreči mimogredenaložiš tudi virus. S sošolci sta tudi izvedela, da na spletu ne smemo objavljatisvojih slik, telefonskih številk, naslovov ter drugih osebnih podatkov (če že, pačim manj). Predavatelj je učencem povedal tudi to, da lahko sliko, ki joobjavimo na spletu, npr. Facebooku, shrani kdorkoli, jo deli naprej aliračunalniško preuredi, kar lahko povzroči mnoge težave.

Andrej Velkavrh Cerkljanski obljubil soncePrvega oktobra je Osnovno šolo Cerkno obiskal priznani meteorolog AndrejVelkavrh. Srečal se je z učitelji naravoslovci, ki sodelujejo v didaktičnih zasnovahprogramov Energetskega eko parka Osnovne šole Cerkno z vremensko postajo.S svojim znanjem in izkušnjami je v ustvarjalni delavnici odgovarjal na vprašanjater predstavil zanimive strokovne izzive napovedovanja vremena, medsebojnepovezave naravnih pojavov ter njihovo nepredvidljivost. Pohvalil je sodobnozasnovo in učne potenciale šolske brunarice in obljubil, da se bo potrudilCerkljanski napovedati čim več veselih sončnih dni.

Šola gostila cerkljanske godbenikeOb dnevu odprtih vrat, 8. novembra, je Osnovna šola Cerkno v svojeprostore povabila članice in člane cerkljanskega pihalnega orkestra. Ssrečanjem so godbeniki v družbi učencev in učiteljev zaokrožili praznovanje40. obletnice ustanovitve orkestra. Godbenice in godbeniki pod vodstvomdirigenta Andreja Zupana so osnovnošolce spodbudili k študijuinštrumentov pihalnega orkestra in vključitvi v godbeniške vrste, kjer bodopoleg delovne discipline pridobili tudi občutek za sodelovanje, razvijaliprijateljske odnose in medgeneracijsko druženje.

Uspehi šole in učencevOsnovne šole Cerkno vzadnjih mesecih

Šolsko tekmovanje iz zgodovine:Devetošolka Neža Mavri in osmošolki DejaRazpet in Lara Zlatoper so prejele bronastapriznanja.

Šolsko tekmovanje za Cankarjevopriznanje: Bronasta priznanja so prejeli:Larisa Peternelj, Nika Podobnik Bogataj,Gaja Obid, Špela Svetičič in Kaja Lapanja iz7. razreda, Špela Makuc, Lara Zlatoper, EvaKene in Žan Slabe iz 8. razreda ter NežaMavri, Tilen Klinc, Tanja Močnik, NikaPoljanšek in Nik Hadalin iz 9. razreda.

Literarno-likovni natečaj NMK:Na natečaju v organizaciji KUD Sodobnoststa bila nagrajena učenca Jakob ČelikBaskar in Aljaž Čelik.

Tekmovanje iz znanja o sladkornibolezni: Šolo so na tekmovanju vAjdovščini uspešno zastopali Neža Mavri,Samo Stelzer in Miha Štucin ter osvojilidve srebrni priznanji.

Evropski znak kvalitete za projekteTwinning: Mednarodni projekt Osnovnešole Cerkno, ki so ga v lanskem šolskemletu izvajali učenci 8. in 9. razreda,izbirnega predmeta nemščina podmentorstvom profesoric Anice Svetik inAleksandre Bizjak, “100 Jahre ErsterWeltkrieg” (Stoletnica prve svetovnevojne), je poleg nacionalnega prejel tudievropski znak kvalitete eTwinning, skaterim mu je bila priznana kakovost nanajvišji evropski ravni.

Šolsko tekmovanje v znanju nemščine:Na tekmovanju za devetošolce se jenajbolje odrezal Miha Koblar, ki je osvojilbronasto priznanje.

Natečaj ob evropskem dnevu jezikov:Devetošolca Miha Koblar in NikaPoljanšek sta ob podpori mentoric IreneNovak in Anice Svetik v sekciji osnovnihšol zmagala na natečaju za ustvarjalneprispevke na temo onomatopoije, ali poslovensko sličnoglasja v različnih jezikih, kise ga je udeležilo 46 šol.

Po Fabianijevih poteh: Mlada fotografaNika Poljanšek in Tine Venko sta sspodbudo likovne pedagoginje UršuleBatistuta na fotografskem natečaju 6.bienala otroškega prostorskega oblikovanjav idiličnem Štanjelu na Krasu prejelabronasti priznanji.

Državno prvenstvo v orientacijskemteku: Na tekmovanju v Ljubljani je NikaPoljanšek v kategoriji C osvojila 6. mesto,Deja Razpet 12. mesto ter Tajda Pirih 15.mesto, kar je dekletom prineslo skupno 3.mesto. Med fanti so bili najboljši: MaticDebeljak s 14. mestom, Jan Švigelj s 26.mestom ter Tadej Rudolf z 28. mestom.Skupno so fantje osvojili 5. mesto.

7. likovni natečaj Drevo: Na natečaju vorganizaciji Osnovne šole ŠturjeAjdovščina sta Katja Purgar in MancaSlabe osvojili srebrni, Nik Bernik, NejaBogataj, Blažka Čemažar, Deja Razpet inDavid Šinkovec pa bronasta priznanja.

15. prvenstvo Slovenije v gorskih tekih:Na tekmovanju v Smledniku je 2. mesto vsvoji kategoriji osvojila Špela Zorjan.

Vse f

otog

rafij

e: O

Š C

erkn

o

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

9Sožitje generacij

Medgeneracijski centerizvaja dejavnosti tudi vCerknemHelena Pregelj Tušar

V Idriji so oktobra letos uradno odprli Medgeneracijskicenter Idrija. Glavni namen centra, ki je svoj program začelizvajati že pred uradnim odprtjem, je soustvarjanje pestregaživljenja za vse generacije, povezovanje ter izmenjava znanja,spretnosti in izkušenj. Pester program Medgeneracijskegacentra Idrija je namenjen vsem, ki želijo spoznavati nove ljudi,se učiti ali svoje znanje posredovati drugim. Večina dejavnostipoteka v idrijskem Domu upokojencev, del svojega programapa center izvaja tudi v Cerknem.

Želite postati prostovoljec?Prostovoljno delo je dobra novoletna zaobljuba, s katero lahko marsikomu polepšateživljenje. Več društev, ustanov in organizacij iz Cerknega in Idrije vas vabi, da se jimpridružite. Med njimi so: Društvo prijateljev mladine Cerkno, Zveza prijateljevmladine Idrija, Medgeneracijski center Idrija, Dom upokojencev Idrija, MedžupnijskaKaritas Cerkljanske, Center za socialno delo Idrija, Medobčinsko društvo slepih inslabovidnih Nova Gorica in Rdeči križ Slovenije Območno združenje Idrija. Večinformacij najdete na spletni strani Rdečega križa Idrija.

Društvo prijateljev mladine ponovno delujeSkupina prostovoljcev pod vodstvom Alenke Lahajnar je v letošnjem letu ponovnooživila cerkljansko Društvo prijateljev mladine. Društvo, ki deluje pod okriljem Zvezeprijateljev mladine Idrija, bo s svojo dejavnostjo popestrilo preživljanje prostega časaotrok iz Cerknega in okolice. K prostovoljnemu delu v društvu vabijo starše, ki želijo,da njihovi otroci preživljajo prosti čas skupaj s sovrstniki, ob poučnih, zabavnih inkratkočasnih dejavnostih. V letošnjem letu je društvo že organiziralo dva dogodka, insicer likovno delavnico med jesenskimi počitnicami, novembra pa delavnico izdelavevenčkov.

Srečali so se starejši upokojenci

Organizirali delavnico filcanja boste s svojo prisotnostjo prinesli novo svežino, noveideje. Več ko nas bo, pestrejše in lepše bo!«poudarjaKlavdija Kobal Straus in dodaja: »Želimo si, daMedgeneracijski center postane stičišče različnihgeneracij, ki bodo skozi druženje, učenje, spoznavanjerazvile socialno mrežo. Ta bo ne nazadnje posameznikupomagala tudi takrat, ko se znajde v stiski in potrebujepomoč.«

K sodelovanju vabijo prostovoljceK sodelovanju poleg udeležencev vabijo tudiprostovoljce, ki bi želeli pomagati pri izvajanjuprograma. »Predvsem čas, dobra volja in občutek zasočloveka so vrednote, za katere želimo, da jihprostovoljci delijo z nami in našimi uporabniki. Uranašega časa lahko nekomu pomeni neprecenljivoizkušnjo in pomembno doprinese k boljši kakovosti

Klavdija Kobal Straus iz Doma upokojencev Idrija je zaCerkljanske novice povedala, da so z odzivomudeležencev zelo zadovoljni. Že v prvih treh mesecih jedejavnosti Medgeneracijskega centra Idrija obiskalopreko 300 ljudi. Ker sta občini Idrija in Cerkno namnogih področij povezani, želijo več dogodkovorganizirati tudi v Cerknem.»Decembra smo v sodelovanju z Lions klubom Idrija inčlanico kluba Antonijo Dakskobler, ki je bila pobudnicaprenosa aktivnosti centra v občino Cerkno, ter Osnovnošolo Cerkno z ravnateljem Milanom Koželjemorganizirali delavnico filcanja pod vodstvom Sanje Rejc.Nekateri izdelki na delavnici so bili prave umetnine. Inne le to, spoznali smo veliko različnih možnosti uporabevolne, tudi volne domačih ponudnikov,«je povedalaKlavdija Kobal Straus.Prebivalci občine Cerkno so dobrodošli tudi nadogodkih Medgeneracijskega centra v Idriji. »Vemo, da

življenja vseh nas,« je prepričana Klavdija Kobal Straus.VMedgeneracijskem centru Idrija zagotavljajo, da bo vsakprostovoljec prejel vso potrebno podporo, pomoč ininformacije, da se bo pri svojem delu počutil suveren.

Vabljeni na dobrodelni koncert Lionskluba, 30. decembra 2014 ob 18. uri vModro dvorano v Idriji. Nastopili bodo:Janez Lotrič, Klapa Kumpanji, JulijaKramar, Patricija Raztresen, AnaKarneža, Špela Flajšaker in Plesna šolaRebula. Na koncertu zbrana sredstvabodo namenjena družinam v stiski.

V Cerknem se je novembra na dogodku v organizaciji Društva upokojencev Cerknosrečalo trideset upokojencev, starejših od 80 let. Učenci osnovne in glasbene šole izCerknega, mladi harmonikarji in basist ter mešani pevski zbor domačega društva sopripravili pester kulturni program, Jože Bavcon pa je posebej za to priložnost napisalnovo pesem, ki je bila na srečanju prvič izvedena. Zbrane sta nagovorila predsednikdruštva Marko Hvala in župan Jurij Kavčič.

Koliko naših občanov študira?Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v občini Cerkno v lanskem letu 238občanov s statusom študenta, kar pomeni, da študira nekaj manj kot 5% našihobčanov. 61% je bilo študentk, 39% pa študentov. Lani je višje ali visokošolskoizobraževanje zaključilo 60 študentov iz Cerknega, kar je bistveno več kot npr. leta2004, ko smo dobili 36 diplomantov. V občini Cerkno živi 447 prebivalcev z višje oz.visokošolsko izobrazbo. Višje ali visokošolsko izobrazbo ima vsak enajsti občan,medtem ko jo je npr. leta 2005 imel le vsak petnajsti občan občine Cerkno.

Za zdrav življenjski slog v vseh obdobjih življenjaSredi decembra je po zaključku vzdrževalnih del ponovno odprt bazen Cerkno, kipoleg plavanja ponuja tudi vodeno vadbo v vodi za seniorje. Vadba poteka vsakponedeljek med 8. in 9. uro pod strokovnim vodstvom Gašperja Bevka.

Rdeči križ ob podpori Petrola obdaril upokojenceČlanici OO Rdečega križaIdrija Mira Ambrožič inJožica Peternelj že tretje letodecembra obiskujetaupokojence s Cerkljanskega.Letos je akcijo podprl Petrol,bencinski servis iz Cerknega.Tako so darilne vrečke šebogatejše, glavni namenobiska pa ostaja podarjen čas,ki starejšim in osamljenimpolepša praznike. Rdeči križse tudi med letom trudizagotavljati pakete s hranodružinam in posameznikom,ki so potrebni pomoči. Za dostavo poskrbi skupaj s službo za Pomoč na domu Domaupokojencev Idrija. Ob tej priložnosti se Rdeči križ toplo zahvaljuje Petrolu,prostovoljkam in podpornikom.

Krvodajalska akcijaRdeči križ obvešča in obenem vabi krvodajalce s Cerkljanskega, da se udeležijozimske krvodajalske akcije, ki bo potekala 4., 5. in 6. februarja 2015 v Idriji.

Foto

: Pol

ona R

upni

k

Foto

: Kla

vdija

Str

aus K

obal

Foto

: San

ja R

ejc

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

Foto

: Dru

štvo

upo

koje

ncev

Cer

kno

Foto

: Tan

ja T

omin

ec

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

10 Kultura

Bevkova knjižnica vabi vprenovljene prostoreHelena Pregelj Tušar

V jesenskih mesecih so v Bevkovi knjižnici v Cerknem uspešno zaključiliobsežno prenovo. Zamenjali so tlak in uredili talno ogrevanje na oddelku za odrasle.Investicijo v višini 15.000 evrov je v celoti financirala Občina Cerkno.

O staroverstvu in starovercih

Letošnja dela predstavljajo drugi del celoviteobnove Bevkove knjižnice. Lani so v knjižnicizamenjali vsa velika sprednja okna, prihodnje letopa načrtujejo še zamenjavo malih zadnjih oken.Glavni cilj celotne investicije je zmanjšanjestroškov ogrevanja. Kot je za Cerkljanske novicepovedala direktorica Mestne knjižnice in čitalniceIdrija mag. Milanka Trušnovec, je prenova trajalanekoliko dlje, kot je bilo sprva načrtovano, insicer zaradi vremenskih razmer, ki so oteževalesušenje tlakov. Obiskovalci si lahko od novembradalje v knjižnici spet izposojajo gradiva, ogledajopa si lahko tudi razstavo likovnih del DaniceRojc.

Dober odziv na bralno akcijoObiskovalci Bevkove knjižnice so se tudi letosvključili v akcijo Primorci beremo. »Njihov odzivje bil zelo dober. Sodelujoči člani Bevkoveknjižnice vsako leto komaj čakajo na tovseprimorsko akcijo branja izvirnih slovenskihleposlovnih del. V letu 2014 so cerkljanski bralcioz. predvsem bralke sicer prebrali nekaj manjknjig kot v preteklem letu, a razlog za to je pravjesenska zaprtost knjižnice zaradi investicijskihdel,« je povedala Milanka Trušnovec. Ponosna je

tudi na izjemen obisk predstave BICI-KLETA vizvedbi gledališča Bičikleta, ki si jo je 25.novembra v Bevkovi knjižnici ogledalo karpetdeset cerkljanskih otrok, financirana pa je bilaiz županovega sklada.

V prostorih Cerkljanskega muzeja bodo 9.januarja 2015 odprli gostujočo razstavoGoriškega muzeja Staroverstvo in staroverci.Razstava etnološke zbirke Pavla Medveščka bo vCerknem na ogled do pomladnega enakonočja.Staroverci so bili organizacijsko povezani v enote,ki so jih vodili dehnarji. Ti so imeli obredzaprisege na kolimberju, ki je bil sestavljen izlesenega trinožnika, spodnjega kamna ročnegamlina, bulcne (prodnika) in sable (meča). V celotije ohranjen kolimber z desnega brega Soče, zlevega brega pa le paranš (črtalo pluga). Večina od257 etnološke zbirke Pavla Medveščka izvira izosrednje Soške doline, nekateri pa tudi izČepovanskega, Cerkljanskega, Idrijskega terBrkinov. Milojka Magajne

Deseta izdaja TrakuljeV Cerkno je v soboto, 6. decembra 2014, že 10.zapored prilomastila TRAKulja, festival ljubiteljevfilma, ki v naše kraje pripelje filme z vseh koncevSlovenije, v osnovi pa je njegov namen spodbujanjeprodukcije komedij. Na ogled je bilo enajst filmskihpredstav šestih različnih ustvarjalcev. Letošnja bera

ni bila tako bogata kot v letih poprej, kakovostfilmov in njihov zgodb pa je bila na zavidljivi ravni.KUD Cerkno je v pogledu nazaj predstavil kar šestsvojih filmov, ki so zaznamovali desetletje njegovegafilmskega ustvarjanja v Cerknem. Predstavljena jebila četverica filmov Kadu?, ki je na svet postavilalike, ki še vedno zabavajo občinstvo na odrskihdeskah. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi 16minut do prestolnice, ki s škofjeloško obvoznicopostaja napol realnost, in Lamk, ki odkrivapravljičnost sveta okrog nas. Obiskovalcev se letos nitrlo, so pa bili vztrajni. Naslednja TRAKuljazagotovo bo, a v drugačni preobleki. Domen Uršič

Laufarija v novih prostorih

Drežniškega in Ravenskega pusta razglašena zaživo mojstrovino državnega pomena, bopomembno tudi leto 2016, ko bo obeležila 60-letnico oživitve svojega delovanja. DruštvoLaufarija

Cerklanke pele o ljubezni

Cerkveni zbori praznovali

Foto

: Mar

inka

Roj

c Gru

m

V Bevkovi knjižnici bodo tudi v prihodnem letupotekale ure pravljic, namenjene otrokom, starim4 do 5 let, ki lahko ure pravljic obiščejosamostojno. Odrasle pa bodo povabili napotopisna in druga predavanja ter delavnice.

Društvo Laufarija se je letos po sedmih letihgostovanja v ‘Tinčkovi bajti’ preselilo v prostorenad barom Gabrijel, ki so v lasti Občine Cerkno.Tako si je društvo uredilo nove prostore in si zveliko lastnega prizadevanja ustvarilo normalnepogoje za delo. V društvu so že začeli s pripravamina pustni čas, ki bo svoj vrh dosegel 17. februarjaprihodnje leto. Za cerkljansko laufarijo, ki je bilaletos s strani Vlade Republike Slovenije poleg

Ženski pevski zbor Cerklanke pod vodstvomVanje Lampič je 13. decembra v Osnovni šoliCerkno številni publiki pripravil imenitenpredpraznični večer. Koncert z naslovom »Pojemljubezen« je bil splet ljubezenskih pesmi,predvsem ljudskih motivov v najrazličnejšihpriredbah, nekaj skladb pa so pevke poiskale tudiv zakladnici slovenskih popevk šestdesetih insedemdesetih let. Del koncertnega programa sopopestrili člani nove cerkljanske moške vokalneskupine »Zven«, ki jo vodi Eva Lahajnar. Žeteden dni kasneje, 20. decembra, so bile pevkeŽenskega pevskega zbora Cerklanke ponovno nakoncertnem odru, tokrat v zamejstvu. Odzvale sose povabilu mešanega pevskega zbora »Gotis diNotis« iz pobratenega Cassacca ter se jim, skupajz gosti iz Avstrije, zborom “Volkslied ensembleLandskron” pridružile na skupnem koncertu vdomači župnijski cerkvi v Cassaccu.

Ob letošnjem godu svete Cecilije, zavetnicecerkvenih pevcev, so se zbori vseh župnij naCerkljanskem zbrali v Cerknem. Preko osemdesetpevk in pevcev je z mogočno pesmijo obogatiloskupno bogoslužje v župnijski cerkvi sv. Ane.Župnik Zoran Zornik jim je ob tej priložnostipoložil na srce, da biti cerkveni pevec pomeni tristvari: da pevec k maši vedno najprej pride kotvernik, ne nekdo, ki nastopa; da so pevci eden odstebrov sodelovanja v župniji ter da v najlepši lučipokažejo svoje razumevanje ob druženju insodelovanju v medžupnijskem prostoru. Pevke inpevci so praznovanje nadaljevali v župnijskemdomu, iz katerega se je ob dobrotah domačihgospodinj še dolgo v noč razlegala skupna pesem.

Izšla je knjiga Divje babe IPri ZaložbiZnanstvenoraziskovalnegacentra Slovenskeakademije znanosti inumetnosti je letos izšlaknjiga dr. Ivana TurkaDivje babe I., 2. del.Delo obravnava vsearheološke najdbetega najdišča, odkamnitih in koščenihizdelkov, ognjišča inz njimi povezaneobognjiščnedejavnosti terposamične kostne najdbe, in sicer s pomočjoraziskovalnih tehnik, ki doslej niso bileuporabljene pri tovrstnih raziskavah v Sloveniji.Po zaslugi omenjenih tehnik so avtorji odpredvidevanj prišli do nepričakovanih, dobroargumentiranih spoznanj o duhovnem svetuneandertalcev – evropskih praprebivalcev.

Pihalni orkester sklepajubilejno letoPihalni orkester Cerkno letos praznuje 40. obletnicosvojega neprekinjenega delovanja, s katerim jepomembno zaznamoval glasbeno in kulturnodejavnost kraja, mladim pa ponudil prostor zakakovostno glasbeno udejstvovanje, širitevglasbenega znanja ter koristno preživljanje prostegačasa. Cerkljanske godbenike zadnje desetletje vodipriznani slovenski glasbenik, klarinetist, pedagog indirigent, prof. Andrej Zupan. Z bogatimiizkušnjami in vrhunsko glasbeno izobrazbo mu obnavdušenem sodelovanju godbenikov uspevaposegati po novih, še nedoseženih ciljihljubiteljskega glasbenega poustvarjanja. Pihalniorkester Cerkno letošnje jubilejno leto zaključuje s40. novoletnim koncertom, 25. in 26. decembra vdvorani Osnovne šole Cerkno.

Foto

: Boj

an T

avča

r

Foto

: Boj

an T

avča

r

Foto

: Cer

klja

nski

muz

ej

Foto

: Boj

ana Š

tuci

n

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

11Kultura

V Cerkljanskem muzeju oTomu BrejcuMilojka Magajne

Letos mineva 110 let od rojstva Toma Brejca, borca za socialne pravice delavcev,

revolucionarja, politika in novinarja. Ob tej obletnici in z namenom, da obudijo spomin

na tega zaslužnega in za Cerkljansko pomembnega rojaka so v Cerkljanskem muzeju

novembra pripravili predavanje z naslovom Iz naroda za narod. Zgodovinarja Sandro

Oblak in Milojka Magajne sta predstavila dva pomembna cerkljanska moža, poleg Brejca

tudi dr. Frančiška Sedeja, saj je letos minilo 160 let od njegovega rojstva.

Tomaž (Tomo) Brejc se je rodil v GorenjihNovakih 18. decembra 1904. Prehodil je bogatoživljenjsko pot od gozdarskega in gradbenegadelavca do ministra za delo v vladi LRS inposlanca zvezne skupščine. Zlasti med starejšimiCerkljani pa tudi Idrijčani je spomin nanj ševedno živ, saj je svoje kraje imel rad in jim skušalpo vojni na različne načine pomagati. Poznal jerazmere na Cerkljanskem, ki jih je pred vojnoobčutil na lastni koži. Pogosto je prihajal vCerkno in Novake, sodeloval na sejah občinskegaljudskega odbora in političnih organizacij ter ssvojo preudarnostjo in izkušenostjo pomagal privseh važnejših odločitvah. Bil je zelo doberorganizator. Prizadeval si je za industrializacijoCerkljanske in s tem v zvezi pomagal pri razvojucerkljanskih podjetij: Rempoda, kasneje ETE,mizarnice in Avtoprevoza. Sodeloval je tudi primanjših projektih, ki pa so bili za ljudi v tistihčasih pomembni. Ogromno je pomagal Novakom

KOLEDAR DOGODKOVBožična razstava rokodelskih izdelkov društvaDRIKLCKje: Cerkljanski muzej, CerknoKdaj: od 19. 12. 2014 do 6. 1. 2015

Cmakov štantKje: Cerkno, »stari plac« pri fontaniKdaj: 22. - 27. 12. 2014

Razstava Small but dangers- deseti rojstni danKje: C.M.AK. CerknoKdaj: 23. 12. 2014 - 17. 1. 2015

40. novoletni koncertPihalnega orkestra CerknoKje: Osnovna šola CerknoKdaj: 25. in 26. 12. 2014 ob 19. uri

Predavanje dddr. Andreja Pleterskega: Kdo jecerkljanski Pust?Kje: C.M.A.K. CerknoKdaj: 26. 12. 2014 ob 16. uri

Prireditev v spomin na prve padle partizanena CerkljanskemKje: OrehekKdaj: 27. 12. 2014 ob 11. uri

Snežna zabavaKje: Hotel Cerkno, CerknoKdaj: 27. 12. 2014 ob 20. uri

CMAKONCERT:Seine (HR) in Denis Katanec (HR)Kje: C.M.A.K. CerknoKdaj: 27. 12. 2014 ob 21. uri

Kmečka tržnicaKje: Trg pred fontano/Star plac, CerknoKdaj: 28. 12. 2014 od 9. ure dalje

Orgelski koncertKje: cerkev sv. Ane, CerknoKdaj: 28. 12. 2014 ob 18. uri

Koncert Tinkare KovačKje: dvorana Glasbene šole, CerknoKdaj: 28. 12. 2014 ob 18. uri

Novoletni ŽIU ŽAUKje: Gabrijel, CerknoKdaj: 30. in 31. 12. 2014 ob 21. uri

20. Keltika 2015 mednarodni festival:Jani Moder’s Brain Blender (SLO, AUT)Kje: Gabrijel, CerknoKdaj: 9. 1. 2015 ob 21. uri

Odprtje gostujoče razstave Goriškega muzeja:Staroverstvo in staroverciKje: Cerkljanski muzejKdaj: 9. 1. 2015 ob 18. uri

Koncert bara Gabrijel: Dan D (SLO)Kje: Gabrijel, CerknoKdaj: 24. 1. 2015 ob 21. uri

Ura pravljic za otrokeKje: Bevkova knjižnica CerknoKdaj: 27. 1. 2015 ob 16. uri

20. Keltika 2015 mednarodni festival:ŠKM banda (SLO), Izštekani Hexenbrutal(SLO), DJ Abstract Truth (SLO)Kje: Gabrijel, CerknoKdaj: 7. 2. 2015 ob 21. uri

pri obnovi in elektrifikaciji, ki so jo zaključili leta1954. Poskrbel je za dovoljenje, da so večji zvon vNovaški cerkvi, ki je bil med vojno poškodovan,odpeljali v Italijo, kjer so ga prelili. Tudi zato jeimel težave z oblastmi in je bil začasno premeščenv Beograd. Novaški šolarji so po njegovi zaslugidobili televizor, enega prvih v Novakih. Nepreseneča, da je ob Tomovi smrti župnik odločil,da mu bodo v Novakih zvonili v slovo, ker je zakraj toliko naredil. Zgodovinarka Anica Štucin jezapisala, da so Cerkljani o njem najbolj pogostorekli, da je »čest damač«. S tem so mislili, da jepreprost, dostopen in razumevajoč in da se niodtujil, čeprav je mlad odšel po svetu, se mnogonaučil in postal pomemben mož. Toma Brejca seše vedno z vsem spoštovanjem spominjajoKamničani, saj je bil organizator vstaje naKamniškem koncu leta 1941. Po njem sopoimenovali osnovno šolo in ulico, medtem ko vCerknem spomin nanj bledi. Doklej še?Fo

to: C

erkl

jans

ki m

uzej

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

12

Gozdni selfnessMinca Slakonja

Gozdni selfness je zelena inovacija cerkljanskegaturizma o kateri se je v preteklih mesecih velikogovorilo in pisalo. Avtorji projekta: MincaSlakonja, Borut Pirih in Polona Kavčič, ki soGozdni selfness pod okriljem LTO Laufar Cerknov sodelovanju z Idrijsko-Cerkljansko razvojnoagencijo prijavili na Natečaj Snovalec 2014 - izbornajbolj inovativne ideje v slovenskem turizmu, sonamreč slavili zmago. Ravno ta zmaga nanatečaju, razpisanem s strani javne agencijeSPIRIT Slovenija in Ministrstva za gospodarskirazvoj in tehnologijo, pa je nadebudni in kreativniekipi odprla številna nova vrata. Zanimanje sstrani medijev je začelo skokovito naraščati, karje pripomoglo tako k promociji tegainovativnega projekta, kakor tudi promocijituristične destinacije Cerkljanske.

Projekt dosega mednarodnoprepoznavnostS prepletom interdisciplinarnih znanj, trdimdelom, vztrajnostjo in delovanjem po načelupovezovanja, so avtorji projekta v preteklihmesecih nanizali mnogo novih uspehov, takodoma kot na tujem. Zavod Novi turizem jih je šepred samo izvedbo programa povabil ksodelovanju v mednarodnem projektu Inspireco,zaradi česar je bil Gozdni selfness predstavljen kotprimer dobre prakse v turški regiji Isparta. Polegtega je bil projekt s strani Japonskega inštituta zaznanost in tehnologijo, predstavljen tudi nakonferenci japonskega združenja Japan Societyfor Science Policy and Research Management vKusatsu na Japonskem. Med pomembne dosežkesodi še uvrstitev v Katalog dobrih praks na

področju zelenih delovnih mest, ki ga je izdalaUmanotera - Slovenska fundacija za trajnostnirazvoj ter povabilo k predstavitvi razvoja projekta– od ideje do izvedbe, na Višji strokovni šoli zagostinstvo in turizem Bled. Da je projekt zaresobetaven, med drugim priča dejstvo o vključitvi vRegionalni razvojni program Goriške regije. Ponavedbah avtorjev pa jim veliko pomenijo tudipozitivni vtisi dosedanjih udeležencev, ki so bilinad sproščujočim gozdnim doživetjem navdušeni.

Pozimi bodo gozd zamenjale»zelene delavnice«Gozdni selfness se s strateškimi koraki razvijanaprej. V prihajajočih zimskih mesecih bodozaradi vremenskih razmer zunanje izvedbeprograma večinoma zamenjale razne »zelene

delavnice« in predstavitve. Eden izmed takšnihdogodkov je bil tudi Brezčasni gozdni večer, ki seje v začetku decembra odvijal v Hotelu Cerkno,kot plod sodelovanja med ekipo Gozdni selfnessin podjetjem FullBlissLiving. UdeleženciBrezčasnega večera so uživali v prijetnem»gozdnem« vzdušju, izvedeli marsikaj zanimivegao projektu Gozdni selfness, se prepustilibrezčasnim besedam iz knjige Naša brezčasnanarava avtorice Katarine Čuk, se globinskosprostili ob gozdni meditaciji ter razvajali svojebrbončice ob okusnih prigrizkih KamAlaCard.Močno partnerstvo med ekipo Gozdni selfness inzunanjima strokovnima sodelavkama, Kamalo inKatarino Čuk, pa bo tudi v prihodnje prinesloveliko novosti ter zanimivih in sproščujočih»zelenih« dogodkov.

Turistična točka

Gozdni selfness želi udeležencem nuditi program, kizagotavlja holistični pristop do obravnavanja zdravjakot ravnovesja med telesom, umom in duševnostjo inse odvija v objemu narave, na zdravilnem gozdnemzraku, z naravnimi materiali in lokalnimi produkti. Prekonepozabne izkušnje selfnessa v naravi želi udeleženceozaveščati ter jim podati napotke za bolj zdrav načinživljenja.

Vse

foto

graf

ije: B

ojan

Tav

čar

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

13

Katarina ČukNaša brezčasna narava

Kofolova kašča rešenapred propadomCerkljansko rokodelsko društvo Driklc, v kateremse že od leta 2008 združujeta dobra dva ducatadomačinov s posebnim posluhom do dediščine, je napragu zime zabeležilo pomembno prelomnico. V nekdanjikašči Kofolove domačije v središču mesta so odprlipregledno prodajno razstavo del članov društva.Gotovega propada pa so rešili tudi poslopje, saj bi seopuščena kašča lahko kaj kmalu zrušila.

Turistična točka

Selfness je nov trend napodročju velnesa, ki v ospredjepostavlja »UM«, kot nekaj, karšteje največ. Gre torej zafizično aktivnost, sprostitev,razstrupljanje,samozdravljenje in krepitevobčutka samozadovoljstva, ki vnasprotju z velnesom nudidolgoročne učinke, ne letrenutnih užitkov.Prednost gozdnega selfnessapred klasičnimi selfnessprogrami je zdravilno naravnookolje. Narava je tista, ki ssproščujočimi barvami,pomirjujočimi subtilnimi zvokiin zdravilnim zrakom, že samapo sebi na posameznika delujeterapevtsko.

Katarina Čuk je prevajalka, pisateljica in pesnica,voditeljica meditacije, avtorica avdio meditacij inafirmacij, predvsem pa ljubiteljica narave inzaščitnica narave po duši. Navdih za pisanjeknjige je črpala tudi v objemu cerkljanskihgozdov, ko se je kot zunanja izvajalka priključilaprojektu Gozdni selfness.Knjiga Naša brezčasna narava je polnanavdihujočih, iskrenih in neposrednih sporočil,prispodob in zgodb iz narave, ki vas bodo znovapovezale z naravo in vašo notranjo naravo.Vsebuje številna vprašanja, odgovore in vaje, kivam bodo lahko v pomoč pri zavedanju sebe,(svoje) narave in večnosti, odkrivanju inizkoriščanju svojih potencialov, v zdajšnjemtrenutku in v sožitju z naravo.Knjigo je prvič predstavila na Brezčasnemgozdnem večeru, ki je 6. decembra potekal vCerknem.

Prenavljali prostovoljnoŽe ob nastopu mandata predsednika Društva upokojencev Cerknose je Marko Hvala javno zavezal, da bo društvo odprl za novepobude in razpredel mrežo sodelovanj z najrazličnejšimi skupinamiv kraju, občini in regiji. Pobuda o prenovi zapuščene kašče je bilasicer dobro sprejeta, a vendarle ni šlo vse gladko. Po prvihpredračunih bi morali upokojenci, kot lastniki poslopja in kašče,za prenovo slednje plačati skoraj 30.000 evrov. In ker tega denarjadruštvo ni imelo, so ubrali drugačno pot. Člani društva Driklc indruštva upokojencev so se prenove lotili s prostovoljnim delom,društvo pa je plačalo le nakupljen material. Dogovor med obemadruštvoma se je uresničil. Društvo Driklc sedaj brezplačno upravljaz objektom, ki pa ne predstavlja le društvenih prostorov. Obslovesnem odprtju so mojstri številnih spretnosti predstavili svojeizdelke in jih ponudili tudi v prodajo. Posebnega trgovanja pa tadan ni bilo opaziti, saj so udeleženci slovesnosti pokazali predvsemzvedavost.

Nekdaj shramba, nato hotel, danes galerijaMilojka Magajne, vodja muzeja v Cerknem, je iz različnih virovizbrskala zanimive zgodovinske drobce o Kofolovi hiši. Gre za enonajstarejših poslopij v središču mesta, ki je imelo ob gradnjiposlopja vse značilnosti vasi. Ob zelo velikem glavnem poslopju jebila zgrajena tudi kašča, ki je prvim lastnikom in tudi vsemnjegovim naslednikom služila kot shramba, v zadnjih desetletjih pakot ropotarnica. V poslopju je med obema vojnama deloval Hotel

Porezen, v katerem naj bi lahko prespalo celo do 100 gostov.Veliko zanimivih podatkov o hiši in njenih prebivalcih je v knjigiOd kdaj in od kod Kofolov rod zbral zaslužni ljubiteljskizgodovinar Viktor Prezelj. Danes je Kofolova hiša v lasti društvaupokojencev. Predsednik tega se zavzema za oživitev tudi drugihsedaj slabo izkoriščenih prostorov. Prihodnje leto naj bi tako začelis prenovo pritličja, kjer bodo v povezavi s kulturniki in mladincizaživeli novi javni programi.

Izdelujejo laufarske maskeNekdaj so Kofolovi v kašči hranili materialno bogastvo, danesrezbarji v istem prostoru hranijo izročilo, znanja in dediščino. Vpreteklosti niso bili redki primeri, ko ta dediščina ni imela pravevrednosti. Danes se zdi, da se je na Cerkljanskem oživelo spoznanjeo pomenu dediščine za utrjevanje identitete brez katere ni uspešnein v prihodnost zazrte skupnosti. Med vedenja in znanja, ki jihdomači rezbarji uspešno ohranjajo in trgajo pozabi, so tudi načiniizdelovanja laufarskih mask. Sedaj v društvu delujejo vsaj štirjerezbarji, ki imajo dovolj znanja, volje in potrpljenja, da se lahkouspešno lotijo izdelovanja kopij ali pa snovanja novih mask. Tembo posvečena tudi prva razstava v novem koledarskem letu, kobodo v galeriji Driklc predstavili postopke izdelovanja lesenihlaufarskih pustnih mask. Laufarija v Cerknem pa bo po zaščiti nadržavni ravni prihodnje leto kandidirala še za vpis na listo nesnovnedediščine pri Unescu.Otvoritveni trak sta ob odprtju nove prodajno razstavne galerijeDriklc prerezala predsednik društva Marko Obid in župan JurijKavčič, tudi sam zavzet član društva. V nagovoru je poudarilpomen ohranjanja dediščine, ki pa bi jo morali po njegovemmnenju uspešneje povezovati tudi s turizmom. Vsak obiskovalecCerkljanske bi moral skozi to galerijo, kjer bo lahko iz prve rokespoznal to zanimivo plat rokodelskega ustvarjanja.

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○ Foto

: Dra

go K

ural

t

Foto

: Dra

go K

ural

t

Foto

: Boj

an T

avča

r

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

14 Zdravo življenje

S pilatesom do zdrave držeAna Bogataj

Ko nas pestijo prehladi in gripaLara Lapajne Golob in Irena Kenda, Hiša zelišč

Zamašen nos, kihanje, vročina… Zima je čas, ko smoizpostavljeni številnim prehladnim obolenjem. Zatomoramo pravočasno poskrbeti za odpornost našegaorganizma; če smo že zboleli, pa se čim prej pozdraviti.V domači zeliščni lekarni so za zimski čas nepogrešljivi:ameriški slamnik, lipa, bezeg, timijan in slezenovec.Vsak na svoj način prispeva, da se telo lažje brani predvirusi in bakterijami.

Okrepimo imunski sistemAmeriški slamnik (Echinacea purpurea) je imedobil po ježih (Echinus), saj osrednji del cvetaspominja na ježeve bodice. Izvira iz SeverneAmerike in je eno najpomembnejših zelišč, sajkrepi imunski sistem in s tem odpornost protibakterijam in virusom.Znanih je več pripravkov iz ameriškega slamnika,vendar se med seboj razlikujejo po načinu priprave.Pomembno je, katero “topilo” se uporabi pripripravi. Čaj vsebuje le učinkovine, ki so topne vvodi (polisaharidi). Vodno-etanolna tinkturaameriškega slamnika pa vsebuje učinkovine, ki sotopne tako v alkoholu kot v vodi. Uporabna je celarastlina. V času cvetenja nabiramo nadzemni del,liste, stebla ter cvet, jeseni izkopljemo korenine.Najboljši učinek dosežemo s pripravo tinkture iz

sveže rastline. V alkohol, ki mora biti vsaj 70 %,se izločijo snovi, ki učinkujejo na imunski sistem.Posebnost ameriškega slamnika je, da najboljšedelovanje dosežemo pri uživanju tinkture obprvih znakih prehlada ali gripe. Lahko pa rastlinotudi posušimo in iz nje pripravimo čaj, ki gauživamo trikrat na dan.

Naj zadiši po lipi, bezgu, materinidušici in cimetuŽe od nekdaj je pozimi iz kuhinj vel vonj lipovegaali bezgovega čaja. To sta stari domači zdravilnirastlini »zimskih dni«. Če jima dodamo še timijanoz. materino dušico ter slezenovec, dobimo odličenzimski čaj, ki lajša prehladna in gripozna obolenja.Pripravimo ga tako, da prevremo 2 dcl vode, z njoprelijemo žličko čajne mešanice ter pustimo deset

minut. Precedimo, si vzamemo čas zase ter v miruspijemo po požirkih. Čaj lahko obogatimo še zdomačim medom in limono.Lipi namreč pripisujejo moč gretja, njene sestavinepospešujejo potenje, kar preprečuje prehladnaobolenja. Pri črnem bezgu uporabljamo takocvetove kot jagode. Cvetove črnega bezgauporabljamo pri vročini, problemih bronhijev inpljuč. Z njimi krepimo telo pred okužbami.Poparek iz cvetov povzroča rahlo potenje, zatopomaga zbijati vročino. Jagode pospešujejopotenje, pomagajo pri prehladnih obolenjih,vnetem grlu in gripi. Če pijemo čaj iz jagod in mudodamo še kanček cimeta, nas ob prehladnih

Letos teče že sedmo leto, odkar sem se prvič srečala spilatesom. Takrat se mi niti sanjalo ni, da bo postaltako pomemben del mojega življenja. Najprej sem gaspoznavala kot vadeča v skupini, od leta 2009 že kotvaditeljica in od leta 2012 kot inštruktorica pilatesa priMOJGIB. Priznam, da to ni bila ljubezen na prvipogled. Predvsem zato, ker se pred tem nikoli nisempoglabljala v vadbe, ki sem jih obiskovala. Bile so zgoljsredstvo za sproščanje, medtem ko pilates ponujaveliko več. Z leti sem ga vzljubila, se vanj poglobila inše danes mi je zanimiv in hkrati izziv, da bom nekočzares osvojila tehniko, ki nam jo je podaril oče pilatesaJoseph Hubert Pilates.Sama se rada pošalim, da je v pilatesu »bistvo očemnevidno« (Mali princ, Antonie de Saint-Exupery) indejansko je pilates vadba, ki deluje od znotraj navzvenin ni tako enostavna, kot ostaja splošno prepričanje.To vedno znova potrjujejo zgodbe, ki mi jihpripovedujejo vadeči, ko se njihov svet zaradi pilatesaobrne na lepše, z manj bolečinami in več energije. Inprav to me najbolj osrečuje. Ne glede na to, kolikokrattedensko sem inštruktorica pilatesa, je konec dnevapomembno samo to, da sem ljudem dala košček sebe,znanje in prave napotke, ki jim koristijo v vsakdanjemživljenju. Tako namreč tudi sama dojemam tehnikopilatesa; obisk vadbe je zgolj osnova, da se naučimopravilnih in kontroliranih gibov ter dihanja, pomaga panam šele takrat, ko telo gibe ponotranji in jih nevedevključi v naš vsakdan.

Razteg hrbtenice/odmik lopatic

Foto

: And

rija M

ajse

n

obolenjih prijetno pogreje.Timijan je znan po svojem močnemantibakterijskem delovanju. Poznali so ga že stariEgipčani, ki so ga uporabljali za balzamiranjetrupel. Grki so timijan uporabljali za odišavljenjepijač in sirov, Rimljani pa so že poznali njegovezdravilne lastnosti. Ker mehča sluz, učinkuje prikašlju, bronhitisu, astmi, oslovskem kašlju, zavirarast mnogih bakterij in ima razkuževalni učinek.Listi in cvetovi slezenovca, zaradi svojih učinkovin,predvsem sluzi, blago delujejo proti obolenjemdihal, še posebej pri suhem dražečem kašlju.Želimo vam veliko užitkov ob zeliščih in maloprehladov!

Inštruktoricapilatesa AnaBogataj nam bo vCerkljanskih novicahpredstavila vajepilatesa, ki jih lahkoizvajamo doma.S tokratno vajohrbtenicoraztezamo, joohranjamo gibljivoin zdravo, hkrati pakrepimo mišicetrupa ter globokestabilizatorje trupa.

Sedimo na tleh ali stolu, lahko po turškoali z nogami iztegnjenimi pred sabo.Hrbtenica je v nevtralnem položaju

(ploskev pod popkom je pravokotna na podlago,ledvena krivina ne sme biti prevelika), ramena sopotisnjena v telo, ter vrat v podaljšku hrbtenice.Roke iztegnemo naprej in pri tem pazimo, da nedvigamo ramen. Za lažjo predstavo nevtralnegapoložaja lahko vajo izvajamo tudi ob steni.

Naredimo globok vdih skozi nos v spodnjidel prsnega koša, čim bolj vstran in nazaj,brez dviganja ramen. Stisnemo mišice

medeničnega dna ter nežno povlečemo popek hhrbtenici. Z izdihom potisnemo lopatici narazen terse z zgornjim delom trupa prelomimo pod prsnimkošem, glava sledi liniji hrbtenice. Spodnji del trupaostane stabilen, brez rotacije medenice. V tempoložaju čutimo razteg od vratnega dela hrbtenicepa vse do sredine trupa. Z vdihom se vrnemo vzačetni položaj ter vajo ponovimo 7-krat.

1 2

Foto

: Boj

an T

avča

r

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

15

Ko po praznikih zadiši ...

KupujemolokalnoHelena Pregelj Tušar

V zadnjih letih se, k sreči, vse bolj zavedamo pomenakupovanja lokalnih izdelkov. Razlogov, zaradi katerihbi praviloma morali dati prednost lokalni ponudbi predponudbo globalnih korporacij, je več. Denar, ki ganamenimo za nakup, ostane v kraju, kjer prebivamo.Z njim spodbujamo razvoj domačih podjetij inobrtnikov, novih delovnih mest in celotne občine.Lokalni nakupi manj obremenjujejo okolje, saj izdelkovni potrebno pripeljati od daleč. Praviloma so lokalniizdelki tudi višje kakovosti, kar za izdelke s Cerkljanskepotrjeno drži! Ker nas lokalni ponudniki ne napadajoz agresivnimi marketinškimi sporočili, zares kupimo,kar sami želimo, in ne tega, kar želijo trgovci. Našedomače okolje ostaja edinstveno: tukaj živimo,kupujemo, jemo in se imamo dobro. Vse to ustvarjanaš dom.V vsaki številki Cerkljanskih novic vam bomopredstavili tri domače izdelke po izboru uredništva.Tokrat smo si predstavljali, kako enega od zadnjihvečerov letošnjega leta preživljate pri topli peči, brskatepo brošuri z recepti in iščete pravega za najdaljšo nočv letu. Tople nogavice grejejo vaša stopala, v ustih pase topi košček odličnega sira… Popolno, kajne?

Sir Očanc v darilni embalažiSir Očanc je ročno izdelan na kmetiji Na Ravan vCerkljanskem Vrhu iz surovega kravjega mleka natradicionalen način. Odlikujeta ga polnost okusa inmehkoba. K visoki kakovosti mleka prispeva zdravapaša v neokrnjenem okolju, tisoč metrov nadmorjem.Zanimivost: Sir Očanc je bil leta 2010 izbran zanajboljši turistični spominek Idrijsko-Cerkljanskeregije.Količina: 0,80 kgPonudnik: Kmetija Na Ravan, Judita Demšar,nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetijiCena: 21,00 EURKje lahko izdelek kupimo?Na kmetiji Na Ravan, Judita Demšar, CerkljanskiVrh 25, Cerkno, E: [email protected];M: 040 750 983, in vsako soboto na Pokriti tržniciv Idriji.

Ročno pletene nogavice iznaravne ovčje volneNogavice so ročno pletene iz naravne ovčje volnecerkljanskih ovčerejcev. Ustvarja jih Jožefa Peterneliz Gorenjih Novakov, ki ohranja tradicionalnopletilsko znanje.ZanimivZanimivZanimivZanimivZanimivosososososttttt::::: Barvni dodatki nogavic so obarvani znaravnimi barvili, kot so orehi in seneni drobir.Ponudnik: Ponudnik: Ponudnik: Ponudnik: Ponudnik: Ročno pletenje Jožica S’ Podčela, JožefaPeternel, osebno dopolnilno deloCena:Cena:Cena:Cena:Cena: od 13,00 do 15,00 EURKje lahko izdelek kupimo?Pri izdelovalki Jožefi Peternel, Gorenji Novaki 49,Cerkno, T: 05 37 75 054, ter občasno na Pokrititržnici v Idriji in na tržnici v Cerknem.

Knjižica Vodnik za gurmaneVodnik za gurmane Idrijski žlikrofi z iskrivimibesedili in odličnimi fotografijami opisuje načinpriprave, predloge prilog in omak ter zgodboidrijskih žlikrofov.Zanimivost: Čeprav ste žlikrofe že poskusili z vrstorazličnih omak, vam vodnik predstavlja doslej šeneznane kombinacije okusov: žlikrofe z ocvrtocikorijo, tartufi, špargljevo in čemaževo omako.Ponudnik: Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija d.o.o.Cena: 1,50 EURKje lahko izdelek kupimo?V prostorih Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencijev Idriji, v blagovnici v Cerknem in v prostorihLokalne turistične organizacije v Cerknem.

Dobro in domače

Polona Kavčič in Katja Kejžar

Potica je bila vedno jed obrednega, prazničnegaznačaja. Ljudje so jo uživali ob posebnihpriložnostih življenjskega in koledarskega cikla.Obvezna je bila za božič in veliko noč. Bila je zasladico na poroki in ob večjih delovnih opravilih.Orehova potica, značilna slovenska prazničnapogača, še danes sodi med najodličnejše izdelkedomače peke. Na območju Slovenije poznamorazlične vrste potic različnih velikosti in oblik. NaCerkljanskem pečemo orehovo potico, slanočebulno potico, ocvirkovco, zeljševko, pehtranovoin drobnjakovo potico. Kot ena najstarejših poticse je pripravljala tista z nadevom iz suhega sadjain medu. Potica z orehovim nadevom je bila vpreteklosti pogosto tudi nedosegljiv ideal.Orehovo potico so ob praznikih nadomestili spisanim kruhom, ki ga na Cerkljanskempoimenujemo ajdova budle. Ajdovo budle, ki je zrazličnimi barvami testa (pšeničnega, ajdovega,koruznega) ponazarjala podobo praznične potice,poznajo le še starejši ljudje.

Orehova potica Štefke KejžarRecept za praznično orehovo potico nam je zaupala Štefka Kejžariz Gorenjih Novakov, ki se s peko kruha, potic in piškotov ukvarjaže devet let. Vsako soboto je prisotna na kmečki tržnici v Idriji terna tržnici v Logatcu. Vseh trikov pri peki se je naučila iz lastnihizkušenj, posebnih tečajev se ni nikoli udeležila.Štefka Kejžar nam je poleg recepta zaupala tudi nekaj koristnihnasvetov, ki jih velja upoštevati pri peki potice:1. Pazite, da pri pripravi kvasa le-ta ne pride v stik z maščobami

ali soljo, saj obe sestavini kvasovkam onemogočata nadaljnjirazvoj in vzhajanje.

2. Da testo zavarujete pred prepihom, ga prekrijte s prtom.3. Vse, za testo potrebne sestavine, damo prej na topel prostor, da

se ogrejejo.4. Za razvoj glivic kvasovk je potrebna toplota, zadosti zraka,

vlage in hrane.

SESTAVINE

Testo:- 1 kg moke- 2 kocki kvasa- ščep soli- 1/2 litra mleka- 16 dag margarine- 16 dag sladkorja- 6 rumenjakov- rum- vanilin sladkor- limonina lupina

Ali pri vas doma še

pečete ajdovo

budle?

V Idrijsko-Cerkljanski

razvojni agenciji vas

z željo po ohranjanju

kulinarične

dediščine vabimo, da

nam zaupate svoj

način priprave.

Veseli bomo, če nas

pokličete na

telefon:

05 37 20180.

Foto

: Tad

ej R

upni

k

Potica je kot povitica prvič omenjenaleta 1575. Na Kranjskem je bila v 17.

stoletju polžasto zvita, nadevana zorehi in medom, kmečka, meščanska

in plemiška božična jed.Za druge praznične priložnosti je

imela v tistem času sirov nadev(štrukelj).

- Slovenski etnološki leksikon -

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

Nadev:- 1,25 kg mletih orehov- mleko po potrebi- 40 dag sladkorja(oziroma po okusu)- cimet- limonina lupina- rum- vanilin sladkor- sneg iz beljakov

POSTOPEK

Iz vseh sestavin zamesimo gladko testo in pustimovzhajati približno eno uro.Medtem pripravimo nadev. Orehe in polovico sladkorjapoparimo z vrelim mlekom, nato dodamo še drugopolovico sladkorja. Primešamo še vse dišave in beljakovsneg ter poskrbimo, da je nadev pred nanosom na testopopolnoma ohlajen.Po eni uri, ko se testo vzdigne za približno enkrat več, kotje na začetku, ga razvaljamo, ter po njem enakomernoporazdelimo nadev.Nato potico zavijemo ter jo položimo v pekač. Ponovnovzhajamo približno eno uro, nato pa potico eno uropečemo pri temperaturi 175 °C.

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

Foto

: Boj

an T

avča

r

Foto

: Boj

an T

avča

r

Foto

: Boj

an T

avča

r

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

16 Praznični utrip

Zadnje ure novega letaprinašajo snežno zabavo insilvestrovanjeHelena Pregelj Tušar

Osebje Hotela Cerkno se tudi letos skrbno pripravlja na silvestrskivečer in vstop v novo leto. Svečano silvestrovanje za hotelske inapartmajske goste, domačine ter goste iz okoliških krajev pripravljajotako v Hotelu Cerkno kot tudi v na vrhu Smučarskega centra Cerkno.V obeh restavracijah bodo postregli izbrane jedi, pospremljene zodličnimi vini, gostje pa se bodo v novo leto zavrteli ob živi glasbi.

Miklavž obiskal otroke na CerkljanskemSveti Miklavž, velik prijateljotrok, tudi letos ni pozabilobdariti otrok s Cerkljanskega.Večina se je njegovih darovrazveselila zjutraj, saj svetnikdomove navadno obiščeponoči, ko otroci že spijo.Nekateri pa so imeli to srečo,da so prijaznega dobrotnika vspremstvu angelov in parkljevvideli celo na lastne oči.Fotografija je nastala vžupnijski cerkvi sv. Ane vCerknem, kjer je dobrega Miklavža pričakala velika množica otrok instaršev. Gost, ki se je s svojim spremstvom iz nebes spustil na zemljo, dabi otrokom prinesel, kar so ga prosili v svojih pismih, je bil posebej vesel,da sta ga v Cerknem z glasbo pozdravili mladi violinistki Nuša in NežaRejec. Ker je ob obisku ugotovil, da tu živijo pridni otroci, je obljubil, dase z veseljem vrne tudi prihodnje leto.

Otroci domove okrasili z venčkiDruštvo prijateljev mladineCerkno je v sodelovanju zOsnovno šolo Cerkno obkoncu novembra v šolskihprostorih pripravilo delavnicoizdelovanja venčkov, ki vsakoleto privabi mnoge otroke instarše. Ustvarjalcem so pridelu pomagale prostovoljke incvetličarki Helena in Mihaelaiz cvetličarne Rožca, ki so pripravile naravne materiale ter svetovale priizdelavi priljubljenega prazničnega okrasja. Ob prijetnem druženju sonastali imenitni zimzeleni venčki s srebrnimi, zlatimi ali naravnimistorži, pentljami, bodiko in belo omelo, ki zagotovo še v teh dnehkrasijo domove mnogih družin na Cerkljanskem.

V jaslicah na Cerkljanskem letos ovčke izprave volne

V Cerkljanskem muzeju so se letos zvrstile štiri muzejske delavnice zaotroke: pustna, velikonočna, Igramo se s števili, ob občasni razstavi Zvrlino in delom, in praznična. Najbolj obiskana je bila prav slednja, kije pod vodstvom Sanje Rejc potekala 10. decembra. Otroci in njihovemame so iz volne in s pomočjo tehnike suhega filcanja izdelovaliovčke. Mnoge od njih so gotovo našle mesto v letošnjih jaslicah.

Dedek Mraz prinesel darilaZveza prijateljev mladine Idrija,skupaj s številnimi drugimiorganizacijami, že vrsto letorganizira bogat programVeselega decembra. Vsodelovanju z Občino Cerknoin Krajevno skupnostjo Cerknoje v letošnjem predprazničnemčasu pripravila veselo rajanje zAlenko Kolman, ki mu je slediltežko pričakovani prihodDedka Mraza. Priljubljeni možje cerkljanske otroke pozdravilna Trgu pred fontano. Najboljso se ga razveselili predšolskiotroci, saj so iz njegovih rok prejeli težko pričakovana darila. DedekMraz je pomislil celo na otroke, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležitinjegovega sprejema, ter jim darila pustil v prostorih Občine Cerkno.

Kaj bo na silvestrskem menuju?V restavraciji Hotela Cerkno bodo goste pričakali s hladnimipredjedmi, med drugim: tatarskim biftkom na brusketkah,repno solato in hobotnico s šparglji in črnimi olivami. Medglavnimi jedmi v kuhinji Hotela Cerkno za silvestrski večerpripravljajo piščančjo roladico s kremnim pestom, ocvrtjagnječji medaljon z materino dušico, jelenov file z gozdnimisadeži, svinjsko ribico s sirom v objemu slanine in omake tergratinirane kapesante. Poleg mesnih in morskih jedi bodopostregli idrijske žlikrofe, pisane rezance s tartufi, pečenkrompir s kajmakom in ovčjim sirom ter zelenjavno terino.Med sladicami na silvestrskem menuju gre izpostaviti pirinoskutino torto s sadjem. Kot se za najdaljšo noč spodobi, bodogoste postregli tudi v prvih urah novega leta, in sicer s telečjoobaro, novoletnimi sarmicami, smukavcem, opresnimi štrukljiin ocvirkovčkami.V idilični Alpski perli Smučarskega centra Cerkno bodosilvestrsko večerjo začeli z govejo juho in proseno juho skolerabo in zelišči, sledili bodo jelenov hrbet po lovsko,

puranov file z jurčkovo skorjico, njoki z zelenjavno omako terpečen krompir s kajmakom in ovčjim sirom. Silvestrska večerjase bo zaključila s sladicami, med katerimi bo tudi kostanjevtiramisu.

Zabava ob glasbi in plesuLTO Laufar in Hotel Cerkno bosta 27. decembra pred hotelomorganizirala zabavo na prostem. Kljub temu, da letošnja zima niradodarna s snegom, obljubljajo, da bo Snežna zabava z dobroglasbo pričarala zimsko vzdušje.V hotelu bodo po tradiciji na pragu novega leta organiziralinovoletni ples. V soboto, 3. januarja 2015, bodo gostom polegplesne glasbe ponudili tudi bogato kulinarično ponudbo.Mnoge praznične dobrote, ki jih bodo ob tej priložnostipripravili za goste, izvirajo iz domačega okolja.Na strminah Smučarskega centra Cerkno bo prvi vikend vnovem letu v znamenju FIS Masters CUP Cerkno, svetovnegapokala v alpskem smučanju v slalomu in veleslalomu zatekmovalce nad 30 let z mednarodno udeležbo.

Hotel Cerkno obvešča svoje goste, da je po vzdrževalnih delihponovno odprt bazen, in sicer vsak dan od 15:00 do 21:30.

Foto

: Hot

el C

erkn

o

Foto

: Boj

an T

avča

rFo

to: A

nita

Vidi

c G

rah

Foto

: Milo

jka M

agaj

neFo

to: B

ojan

Tav

čar

Date post:	05-Mar-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	2 times
Download:	0 times

Stran 3 Stran 13 Stran 4 Jurij Kavčič: “Zavedam se, CERKLJANSKE … · 2016-01-12 · Stran 4...

Documents