Ajdovske novice, 3. številka

1AJDOVSKE NOVICE datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Spazzapan pri prijatelju Pilonu Galerija je donaciji slik primorskega rojaka posvetila sobo.

8

Premagati samega sebe Andrej Zaman je že v tretje preizkusil samega sebe na ultramaratonski dirki DOS extreme.

Momo – predstava za današnji čas Nova gledališka poslastica Petra Avbarja

8

15

Balinarski miting»Pustite mi zmagati, če pa ne morem, naj bom pogumen v svojem poskusu.«

5

Portret – Rafael Merkelj

7

Praznična priloga

15. junij 2011, št. 3, 6500 izvodov, brezplačni izvod

glasilo Občine Ajdovščina [email protected]

Z evropskimi sredstvi do čiste pitne vode

2

16

Poletne počitnice so to! Zbrali smo veliko informacij o poletnih taborih in drugih aktivnostih za otroke med počitnicami.

13

3

Bioplinarna v Ajdovščini Ideja je bila predstavljena na javni obravnavi, pa tudi svetnikom v občinskem svetu.

O nogometu v Ajdovščini Komentar je za Ajdovske novice prispeval Uroš Pintar, včasih nogometaš, danes direktor Zavoda za šport Ajdovščina. Svoje mnenje je predstavil tudi stari novi predsednik ŠZ Ajdovščina, Miloš Popovič

Ustvarjalka nakita, ki (za)žge!Pogovor s Hano Karim.

Podjetniki, ne spreglejte aktualnih javnih razpi-sov in pozivov

17

Letošnje »varne igre« je zaznamovalo veliko število sodelujočih

4

23

23

Praznik na Cesti in gasil-ska parada v Selu

Naslednja, 4. številka Ajdovskih novic, bo izšla v septembru!Želimo vam prijetno poletje, polno dogodivščin, o katerih bomo lahko pisali tudi mi! Na svidenje septembra!

Uredništvo

Čestitamo vam ob 20. obletnici dneva državnosti 25. junija 2011 bo Slovenija praznovala 20. rojstni dan. Dan državnosti in obletnico bomo obeležili tudi v Ajdovščini, 18. junija, torej že nekaj dni pred praznikom, ko bo potekala cela vrsta tradicionalnih in enkratnih dogodkov, tudi v naših krajih.

Obeležitev 20. obletnice dneva državnosti skupaj pripravljajo Občina Ajdovščina, Območno združenje ve-teranov vojne za Slovenijo in Združe-nje Sever.

Program dogodkov: Ob 18. uri – odkritje spominske

plošče na stavbi podjetja Mlinotest, kjer se je v času pred osamosvojitve-no vojno hranilo orožje Teritorialne obrambe.

Ob 19. uri – odprtje razstave in osre-dnja občinska slovesnost ob prazniku;

Fotografsko razstavo v avli Dvora-ne prve slovenske vlade v Ajdovščini pripravlja Območno združenje vete-ranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever, prikazovala pa bo čas osamo-svajanja v Vipavski dolini.

Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti, ki bo potekala v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini, bo Drago Vidrih, v času osamosvajanja načelnik Manevrske strukture na-rodne zaščite za Severno Primorsko (MSNZ) leta 1990, vodja koordinacij-ske podskupine leta 1991, danes pod-župan Občine Ajdovščina.

Kulturni program proslave bodo oblikovali Moški pevski zbor Srečko Kosovel pod vodstvom Matjaža Ščeka ter mladi telovadci, plesalci, recitator-ji, … Vabljeni!

Št. 3 • 15. junij 20112 Občina

2AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Tako meni župan Občine Ajdovščina ob medijsko precej odmevni temi – nameravanemu odkupu delnic Fructala. Tema je bila obravnavana tudi na zadnji seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina.

Mnenja svetnikov so tako kot mnenja širše javnosti deljena – prvi aktivnosti podpirajo, ideja se jim zdi zanimiva, primeri podobnih praks v tujini uspešni, drugi so skeptični ter menijo, da ideja, ki temelji na siste-mih in praksah iz preteklosti, ni pri-merna za današnji čas.

Vse aktivnosti v zvezi z nakupom Fructalovih delnic peljeta župan Marjan Poljšak in njegov zunanji sodelavec in svetovalec Peter Veli-konja. Bistveni cilj, ki ga želita do-seči, je ohranitev delovnih mest in

dejavnosti razvoja izdelkov ter teh-nologij ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest. Opravljenih je bilo že veliko kontaktov, tako s prodajalcem – podjetjem Laško, kot tudi z mno-gimi bankami ter mogočimi strate-škimi partnerji iz tujine – domačih namreč ni. Projekt podpira tudi po-litika. Gospodarska ministrica, ki se je pred dobrim mesecem mudila na obisku v Ajdovščini, je model ozna-čila za zanimiv in poudarila primere dobrih praks takšne vrste delavskih kooperativ v tujini. Podporo pa je projektu izrazilo tudi Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano. Kljub vsej dobri volji pa politika ne more direktno zago-toviti finančnih sredstev. Želja po-budnikov pa ostaja ohraniti večinski delež Fructala v slovenskih rokah, ob zavedanju, da je to težko uresni-čljiv ideal. Lažje je zasledovati bolj

realen cilj četrtinskega lastništva ter tako pridobljene lastninske pravice in možnosti soodločanja o razvoju. Skozi vse opravljene pogovore, tudi z bankami upnicami ter predstavni-ki strateških partnerjev pa se je po-rodila nova ideja – dokapitalizacija podjetja, ki bi bila primerna oblika tudi zato, ker bi prinesla prepotre-ben svež kapital za obnovo naprav in tehnike v proizvodnji, kakor tudi za druge tehnološke posodobitve, kot

na primer skladiščenje oziroma sis-tem skladiščenja.

„Najmanj kar je prav in pozitivno je, da se borimo, da bi bilo za Fruc-tal, za občino in za občane oziroma občinsko skupnost čim boljše. Bori-mo se po svojih močeh, kar bo poka-zal tudi rezultat. Upamo, da je naša moč v pozitivnem smislu v politiki dovolj velika, da bomo odločilno vplivali na pozitivni razplet,“ meni župan Marjan Poljšak. Na majski seji

ajdovskega občinskega sveta je bil večinsko (23 za) sprejet sklep, s ka-terim svet daje podporo aktivnostim Občine Ajdovščina v zvezi z naku-pom delnic Fructala, s ciljem ohra-nitve in povečanja delovnih mest ter razvojne in drugih strokovnih služb v Ajdovščini. O morebitnih finanč-nih obveznostih pa bodo svetniki odločali posebej.

Hubelj – vir življenja Hubelj, ajdovska mrzla reka, je vir

vode in vir življenja našega kraja od njegovih prvih začetkov – dolga sto-letja je služil kot pogonska sila mno-gim obrtnim in industrijskim dejav-nostim ob njegovih bregovih. Danes je pomemben vodni vir, hubeljsko vodo pijemo ajdovci in novogoričani.

Potreba po čiščenju hubeljskih vod se kaže tako-rekoč odkar ga »pije-mo«. Voda je namreč občasno mo-tna. Analize izvidov iz daljšega obdo-bja so pokazale, da je tako predvsem ob ekstremnih in večjih nalivih, kar pa ne zagotavlja ustrezne varnosti vodooskrbe prebivalstva. Pri vzor-čenju pitne vode na zajetju Hublja so bile ugotovljene tudi ciste entero parazitov, zato je Zdravstveni inšpek-torat RS zahteval sanacijski program z razvidnim načinom čiščenja vode. Hkrati pa je bilo potrebno pristopiti k celostni sanaciji vodovodnega sis-tema tudi zaradi velikih izgub. Mate-riali in gradnja v času rekonstrukcije

vodovoda Ajdovščina – Nova Gorica med leti 1970 in 1980 niso bili kako-vostni, kar se je odražalo v povpreč-nih letnih izgubah, ki so za občino Ajdovščina znašale okrog 53%, za občino Nova Gorica pa okrog 50% čiste pitne vode.

Že v letu 2003 je Občina Ajdovšči-na, skupaj z izvajalcema javne služ-be vodooskrbe – podjetjem Voka iz Nove Gorice in KSD d.o.o. Ajdovšči-na - pristopila k izdelavi projektne dokumentacije. Izdelalo jo je pod-jetje Vodnar iz Ljubljane. Ocenjena vrednost investicije je znašala 2 mi-lijona evrov, potrebno je bilo torej poiskati finančne vire. Štiri občine v skupnem vodnem projektu

Tri primorske občine – Nova Gori-ca, Brda in Ajdovščina – so se že v letu 2005 odločile za skupni projekt ter si s tem odprle možnost pridobi-vanja nepovratnih sredstev Kohezij-skega sklada EU in iz državnega pro-računa, kasneje se jim je pridružila

tudi novoustanovljena občina Renče – Vogrsko.

Skupni projekt vključuje dva pod-projekta, ki sta vsebinsko vezana na dva vodna vira. Projekt 1 »Varovanje vodnega vira Mrzlek in oskrba prebi-valcev s pitno vodo na območju Tr-novsko-Banjške planote in Goriških Brd« vključuje investicije, ki se nave-zujejo na vodni vir Mrzlek. Projekt 2 »Oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Vipavske doline« pa vključuje investicije, ki se nanašajo na vodni vir Hubelj - novo vodarno ter obnovo vodovodnih linij od izvi-ra Hublja do mesta Ajdovščina ter od glavne medobčinske vodovodne lini-je do Lokavca in Zalošč.

V letu 2008 je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdala odločbo o dodelitvi sredstev. Tako so se lahko pričeli vsi potrebni postopki za izpeljavo pro-jektov, predvsem priprava in izvedba javnih razpisov za izbiro izvajalcev izgradnje in nadzora.

Vrednost skupnega projekta vseh štirih občin je znašala 37 milijonov evrov. Pogodbena vrednost podpro-jekta Občine Ajdovščina pa je znaša-la 5.840.076 evra. Iz evropskega Ko-hezijskega sklada je bilo pridobljenih za 47% neto nepovratnih investi-cijskih sredstev, dodatnih 43% neto vrednosti ter celotni DDV, kar pome-ni 52,50% bruto vrednosti je prispe-vala Republika Slovenija, preostanek – 10% neto investicije v vrednosti 498.366 evra pa je strošek obeh občin – Ajdovščine in Nove Gorice.

Ajdovščina je veliko pridobila Podprojekt ajdovske občine je bil

zaradi izboljšanja konkurenčnih pogojev ter omogočanja prijave na razpis čim širšemu krogu izvajalcev razdeljen na dva sklopa.

1. sklop je zajemal vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela pri izgradnji vodarne in obnovi vodo-vodnih linij. Preko razpisa je bilo za izvedbo kot vodilni partner izbrano domače podjetje Primorje, skupaj s podjetjema CPG d.d. in Vodi Gorica

d.d., pogodbena vrednost del je zna-šala 4.123.788 evrov.

2. sklop pa je vseboval dobavo in montažo strojne ter tehnološke opre-me vodarne, tudi v tem primeru je bilo kot najugodnejše izbrano Pri-morje kot vodilni partner, skupaj s podjetjema Strix d.o.o. in Vodi Go-rica d.d.. Vrednost tega sklopa pa je 1.716.288 evra.

Podprojekt OSKRBA PREBIVAL-CEV S PITNO VODO NA OBMO-ČJU OBČINE AJDOVŠČINA zaje-ma naslednje investicije:• obnova primarnega vodovoda

Lokavec- Zalošče v skupni dolžini 10.75 km

(v razmerju 46.46% OA ter 53.54 MONG)• obnovavodovodaodizviraHu-

blja do Ajdovščine v dolžini 2.42.km• izgradnjačistilnenapravezapi-

tno vodo na vodnem viru Hubelj,(v razmerju 71.25% OA ter 28.57

MONG)Skupaj se prenavlja vodovodni sis-

tem v dolžini 33 km, od kar 13 km na ozemlju občine Ajdovščina. Nov objekt vodarne je nadomestil staro stavbo nekdanje vojašnice v neposre-dni bližini izvira Hublja. Ta lokacija je tako iz hidravličnega vidika, kot tudi iz vidika varnosti pred izlitjem nevarnih snovi najugodnejša. Slaba stran pa je novogradnja cevovoda premera 400 mm, od izvira in v dol-

žini 50 metrov. Zahtevana kapaci-teta čiščenja vode znaša 150 l/s, po primerjavi različnih variant je bila izbrana metoda čiščenja vode z ultra filtracijo. Aktualno stanje projekta

19. junija bo minilo dve leti od pod-pisa pogodbe z izbranimi izvajalci, ki so bili v delo uvedeni 8. julija 2009, nato pa takoj pričeli z delom – tako z izgradnjo vodarne, kot tudi s preno-vo vodovodne linije med Lokavcem in Zaloščami.

Do danes je bilo zgrajenih in obno-vljenih več kot 10 km vodovodnih linij od izvira Hublja do Ajdovščine ter med Lokavcem in Zaloščami. Obnovljen je tudi že magistralni vod med Zaloščami in Potočami. Vodar-na že stoji, vanjo je nameščena skoraj vsa tehnološka oprema. Poleg pove-zovalnega vodovoda med vodarno in mestom je na tej relaciji zgrajen tudi srednje napetostni kablovod. Po lanskih septembrskih poplavah so bili izvedeni dodatni zaščitni ukre-pi zaradi zavarovanja objekta pred divjanjem hudourniškega Hublja. Vodarna je tehnični pregled prestala v letošnjem marcu ter v aprilu pri-dobila uporabno dovoljenje. Voda do vaših pip tako že teče preko nove vodarne, ki je priključena na vodo-vodno omrežje.

Mat

jaž

Slej

ko

Mat

jaž

Slej

ko

Mat

jaž

Slej

ko

Z evropskimi sredstvi do čiste pitne vode

Borimo se po svojih močeh

Nova ajdovska vodarna je priključena na vodovodno omrežje. To je za ajdovsko občino velika pridobitev, najpomembnejši objekt znotraj skupnega projekta Varovanje vodnega vira Mrzlek in oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote, Goriških brd in Vipavske doline, h kateremu so skupaj pristopile občine Ajdovščina, Nova Gorica, Brda in ob svoji ustanovitvi tudi Renče – Vogrsko. S tem so si odprle možnost pridobitve nepovratnih finančnih sredstev iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna.

Peter Kete in Sanda Hain

Sanda Hain

Obnova vodovoda v Lokavcu

Št. 3 • 15. junij 2011 3Občinske novice


Seja je potekala na zadnji majski četrtek, 26. 5. 2011. Svetniki so precej časa posvetili razpravam na temo ajdovske Komunalno stanovanjske družbe ter komunalnim storitvam.

Kljub uvodnim pomislekom o smiselnosti obravnave predloga o bi-oplinarni zaradi premalo informacij so izglasovali predlagan dnevni red, izkazalo se je še, da je bila razprava o tej vsebini potrebna, saj je odprla nova vprašanja ter nakazala tudi dru-gačne rešitve. O komunalnem podjetju tako in drugače

Odlok o ustanovitvi javnega podje-tja Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina je sprejet v prvi obravnavi. Tako pristojni odbori, kot tudi svetniki, so podali precej pri-pomb, ki bodo do naslednje obrav-nave smiselno vključeni v odlok. Domači komunalno stanovanjski družbi je bila posvečena tudi 4. toč-

ka dnevnega reda, v kateri je direk-tor Egon Stopar predstavil delo in izkupiček družbe v letu 2010. To je bilo prelomno leto za podjetje v dveh pogledih – zaradi sprememb razme-rij med občino in javnim podjetjem ter posledičnim prenosom osnovne javne infrastrukture v last Občine in zaradi sprememb v načinu zaraču-navanja ter izračunavanja komunal-nih prispevkov po novem odloku. Pristojni odbor na poročilo ni imel večjih pripomb, svetniki pa so imeli vrsto vprašanj. Ali je smiselno, var-no, ekološko in racionalno črpališče Skuk napajati z energijo iz agregata, zakaj v 8 mesecih po zdrsu plazu, ki je uničil daljnovod in vmesni sanaciji ceste do tja gor še ni daljnovoda ter v kakšni fazi je sanacija le-tega. Vod-ja oddelka za investicije iz občinske uprave je pojasnila, da začasnega daljnovoda zaradi premikov obmo-čja ni bilo mogoče vzpostaviti ter da se razmišlja v dveh smereh – o raci-onalnejšem kablovodu ali o daljno-vodu, ki bi bil dražji zaradi posegov

v privatno lastnino – ter da trenutno aktivno poteka delo na tem projek-tu, kar bo podrobneje predstavljeno na naslednji, junijski seji. Svetniki so spraševali tudi o registru greznic, podatkih o njih velikosti ter o načinu reševanja težav greznic v povezavi z zakonom. Direktor Stopar je poja-snil, da se je register vzpostavljal v prvem krogu praznjenja, urejanje težav pa je definirano v operativnem programu. Sledila so še vprašanja o učinku »kampanje« za ločeno zbi-ranje odpadkov, o čiščenju lokalnih cest v zimskem času in druga. Egon Stopar pa je sodeloval tudi kot poro-čevalec pri točki, ki je obravnavala izgradnjo bioplinske elektrarne, o če-mer pišemo v posebnem prispevku. Spremenjena sta dva občinska od-loka

Brez razprave sta bili sprejeti spre-membi dveh odlokov. Odlok o do-polnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo z dvema dodatnima členoma ureja sofinanciranje tako za novogra-dnje, kot za rekonstrukcije vodovo-

dnih priključkov ter tudi vse zadeve v povezavi z vodovodnimi priključki izpred leta 2010. Sprememba Odlo-ka o lokalni turistični vodniški služ-bi v občini Ajdovščina pa naš odlok usklajuje s pristojnim zakonom ter dovoljuje turistično vodenje skupin vsem vodnikom z ustrezno licenco. Informacije, vprašanja in pobude

Pričakovano svetniško razpravo je vzpodbudila informacija o poteku aktivnosti, vezanih na prodajo del-nic Fructala, o čemer podrobneje pišemo v posebnem zapisu. Za re-dno točko Informacije in pobude je bil tokrat čas ob koncu seje. Župan je svetnikom sporočil lepo novico – prijava izgradnje nove ajdovske šole je za sedaj uspešno prestala prvo sito. Nič kaj dobrega pa za sedaj ne kaže nameri o izgradnji poligona varne vožnje, ki naj bi dobil mesto ob le-tališču – na svetniško vprašanje na to temo je namreč vodja oddelka za urejanje prostora odgovorila z aktu-alno informacijo, da potrebna spre-memba prostorskega plana ni bila

podprta ter da bi na območju naše občine težko našli drug primerljiv teren za tako velik objekt. Svetnike je zanimalo še zakaj se je TIC preselil v prostore mladinskega hotela, kakšna je cena izdajanja pričujočega občin-skega glasila, kaj se dogaja s cesto Col – Predmeja, obnovitvena dela na cesti, ki jih izvaja SCT, namreč stojijo. Stojijo tudi dogovorjena dela na električnem daljnovodu Šmar-je – Branica, zato imajo v Šmarjah, Gaberjah in Zavinu težave z izpadi elektrike, krajani prosijo, če Občina poizve o stanju projekta. Krajani Lo-kavca menijo, da dela na obnovi vo-dovodnega omrežja potekajo počasi ter prosijo za pravočasna obvestila o terminih in rokih izvajanja del. Spre-hajalce na novi cesti do izvira Hublja pa nadlegujeta in ogrožata dva psa. Odgovori na vprašanja bodo sestavni del gradiva prihodnje seje, ki je na-povedana za 30. junij.

Napovedi, gradiva in zapisniki sej Občinskega sveta Občine Ajdovščina so objavljeni na spletni strani Obči-ne, www.ajdovscina.si.

Iz 8. redne seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina

Sanda Hain

Zakonov je preveč To je bilo najpogostejše opozorilo severnoprimorskih županov na posvetu, ki ga je Računsko sodišče RS 9. junija pripravilo v prostorih Občine Ajdovščina in s katerim se je strinjal tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Računsko sodišče redno pri-pravlja delovna srečanja z župani, ki so obojestransko koristna. Župani laže rešujejo težave, sodišče pa na terenu spoznava dejansko proble-matiko, s katero se srečujejo lokalne skupnosti.

Naši župani so spraševali o podob-nih vsebinah, kot drugi njihovi slo-venski kolegi. Pereče stalne teme so komunalna in druga infrastruktura ter premoženje občin, ki se srečujejo tudi s stalnimi težavami pri spreje-manju občinskih prostorskih načr-tov.

Zahteve države so namreč včasih nerazumne ter povzročajo (pre)viso-ke, predvsem pa v mnogih primerih nepotrebne stroške, ki močno udari-jo po občinskih proračunih.

Posebna problematika je obliko-vanje cen komunalnih storitev, ki so trenutno zamrznjene in kot vse kaže bo zaradi nesprejetja potreb-nih podzakonskih aktov še lep čas tako, medtem ko stroški naraščajo. Stalnica teh srečanj so tudi javna naročila in zavarovanje pred nega-tivnimi referencami, pa javno zaseb-

no partnerstvo in še nekatera druga vprašanja. Vsem težavam pa botruje predvsem zahtevna in preobsežna zakonodaja, ki ji niti zakonodajalec ne more več slediti, saj za izpolnjeva-nje zakonskih zahtev manjka cela vr-sta predpisanih podzakonskih aktov, poleg tega pa tako župani, kot tudi računsko sodišče, ugotavljajo, da so si zakoni v mnogih primerih med seboj nasprotujoči.

„Občine ne morejo slediti produk-ciji zakonov,“ je potarnal miren-ski župan Zlatko Marušič. Župan najmlajše občine Renče Vogrsko je opozoril na problematiko majhnih občinskih uprav, ki ji je potrdil tudi Šoltes: „Zakonodaja je za vse enaka, v praksi zato prihaja do težav.“

Kljub vsem težavam je pogovor koristil županom ter predstavnikom občinskih uprav in jim pojasnil mar-sikatero zagonetko. Hkrati pa se vsi, tudi

Računsko sodišče, zavedajo, da je rešitev le v temeljiti prevetritvi ob-stoječe zakonodaje.

Ravnanje z odpadki v Sloveni-ji je prišlo do točke, ko bo potrebno sprejeti konkretne odločitve.

Ločeno zbrane odpadke bo potreb-no pospraviti tako, da bodo v čim manjši meri vplivali na okolje. Ob-čina Ajdovščina se na nove režime ravnanja z odpadki pripravlja že vr-sto let – najprej je bilo potrebno reši-ti stare težave z odlagališčem Dolga Poljana, nato načrtovati prihodnost. V regijski sistem ravnanja z odpadki se je Ajdovščina nameravala vklju-čiti z bioplinarno ter poskrbeti za regijske biološke odpadke. Predlog je bil leta 2008 znotraj regije sprejet potem pa tik pred lanskimi volitva-mi, predvsem na pobudo tedanjega vodstva Mestne občine Nova Gorica zavrnjen, z argumentom da takšen obrat ne spada v osnovni sistem rav-nanja z bioodpadki ter z izgovorom, da gre v primeru bioplinarne več za reševanje zasebnih potreb, kot za reševanje javnih potreb, saj komu-nalni odpadki tvorijo le manjši delež potrebne surovine. Zato je KSD Aj-dovščina pripravila nadomestno va-rianto – preko razpisa poiskati sku-pino podjetnikov, ki bi bila pripra-vljena investirati v bioplinarno, le-ta pa naj bi poslovala pod pogoji, ki jih

določi Občina. Med njimi sta najpo-membnejša obvezno sodelovanje z obstoječim Centrom za ravnanje z odpadki Ajdovščina, ki bi pripravljal in kontroliral surovine ter predeloval odpad iz bioplinarne.

Žal je bil obisk javne obravnave konec aprila v ajdovskem obrtnem domu razmeroma slab, kljub temu pa se je informacija o nameri hitro razširila med našim prebivalstvom. Prvi dve predstavitvi sta kazali, da je namera dobro sprejeta, saj jo je veči-del prisotnih skozi razpravo podprl. »Za« so bili tudi kmetje, saj bi bila to dobra rešitev za kmetijski biološki odpad ter za viške pridelkov.

Na majski seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina pa se je izka-zalo, da je izgradnja bioplinarne v Ajdovščini tema, ki zahteva več in-formacij, saj gre za novodobno teh-nologijo, o kateri so podatki nasploh skopi, mnenja stroke pa se razliku-jejo. Svetniki so še pred sejo prejeli dopis, podpisan s strani predsedni-kov krajevnih skupnosti Žapuže, Dolga Poljana in Budanje, s katerim nasprotujejo pobudi. Pravzaprav ne nasprotujejo ideji o bioplinarni, pač pa posameznih segmentih znotraj pripravljene pobude. Razprava na

omenjeni seji je tako odprla vrsto novih vprašanj, pa tudi nakazala nove poti do skupnega cilja. Vsi so se strinjali, da gre razmišljanje v pravo smer, da pa si velja vzeti dovolj časa in dobro premisliti. Pred nadaljeva-njem pogovorov o izgradnji bioplin-ske elektrarne Ajdovščina, predvido-ma v letošnjem septembru, si bodo svetniki ogledali primere praks z bioplinarnami tako v Sloveniji, kot v tujini. Pomembno je poudariti, da je bil v razpravi dan poziv domačim podjetnikom ali novim domačim podjetnikom, da se organizirajo v skupino, ki se bo spopadla s tem podjetniškim izzivom in se prijavila na razpis za investicijo bioplinarna. Ta poziv še vedno velja!

Občina Ajdovščina je bila pred kratkim ponovno povabljena k so-delovanju v regijskem sistemu, ven-dar pogoji ostajajo enaki. Zato za se-daj ostaja v načrtu varianta izgradnje bioplinarne v Ajdovščini s pomočjo investitorjev ali pa celo kot investici-ja domače komunalne družbe. Tako bi v Ajdovščini sami predelali vsaj del naših odpadkov. Ob dobrem lo-čevanju odpadkov ostane 40 do 60% odstotkov gorljivih snovi, ki bodo končale v eni od slovenskih sežigal-nic« (ki jih praktično še ni) ter zgolj 10% odpadka, za katerega pa bi iska-li tržno najugodnejše odlagališče.

Nas, »odlagalce« odpadkov in upo-rabnike tovrstnih komunalnih sto-ritev seveda najbolj zanima, kakšen bo v prihodnosti znesek na položnici – trenutno je med najnižjimi v Slo-veniji. Župan Marjan Poljšak meni, da bo cena za pospravljanje odpad-kov sicer višja, tako kot po drugih občinah, vendar pa zagotavlja, da bo ostala med najnižjimi v Sloveniji.

Bioplinarna v Ajdovščini Na majski seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina je bila obravnavana tudi pobuda za izgradnjo bioplinske elektrarne, ki je bila pred tem predstavljena na dveh obravnavah – za zainteresirano ter tudi za široko javnost.

Sanda Hain

Sanda Hain

Št. 3 • 15. junij 20114 Dogodki in odmevi


arhi

v TD

Okn

oM

ojca

Bož

ič

Švedski dijaki spoznavali domačo prakso V maju so se na delovni praksi v ajdovskem Primorju mudili trije švedski dijaki. Joel, Jonas in Nathali ter njihov učitelj Bernny Eriksson in posebne vrste švedsko-slovenski ambasador Franc Gregorc so v Ajdovščini prebivali dobrih 14 dni.

Za strokovno plat njihovega obi-ska so skrbeli predstavniki podjetja Primorja, da so spoznali tudi našo deželo pa je poskrbel Franc Gregorc, doma iz Ajdovščine, iz Vilharjeve ulice, od koder se je njegova družina leta 1956 preselila na Švedsko. Šved-ska je postala njegov drugi dom. Go-spod Franc, ki „deli srce na oba kra-ja“, je danes zelo aktiven upokojenec. Tako je prišlo tudi do sodelovanja s šolo Trollhatton Magnus Oberg Gi-mnasium, kjer kot učiteljica dela nje-gova hči. Šola je uspešno vključena v evropski projekt Leonardo da Vinci, ki omogoča tovrstna praktična izo-braževanja in oglede dobrih praks dijakov in študentov. Gospod Franc je skupaj z mentorjem že lani obi-skal domače gradbeno podjetje, kjer so navezali vse potrebne kontakte za letošnje praktično izobraževanje. Obisk je bil obojestransko uspešen –

Primorje je poskrbelo, da so si dijaki ogledali, spoznavali, pa tudi praktič-no preizkusili različne proizvodne procese, hkrati pa spoznalo pomen takšnih, evropskih praks, za uspo-sobljenost bodočih delavcev. Sode-lovanje je bilo za Primorje zanimivo predvsem zaradi novih spoznanj o poteku poklicnega izobraževanja v tujini. V drugih evropskih državah namreč šolski sistemi pri izobraže-valnem procesu dajejo veliko več poudarka spoznavanju proizvodnih procesov in praktičnemu delu, kot pri nas. Zaradi tega so privlačnejše za dijake – dober primer je prav šola, od koder prihajajo fanta in dekle.

Za gradbeni poklic se tu izobražuje kar 170 dijakov, medtem ko v celotni Sloveniji ne najdemo niti za en sam dober razred bodočih gradbincev.

Varna igra je najboljša„Igrajmo se za varnost“ je že tradicionalni dogodek, ki ga Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu Ajdovščina v sodelovanju s Policijsko postajo Ajdovščina podarja otrokom ob koncu šolskega leta z namenom poučiti jih o lastni varnosti – tako pri igri, kot tudi v prometu.

Letos je bila prireditev še pose-bej uspešna – zaradi mnogih zani-mivih prikazov različnih ustanov in služb, zaradi resnično velikega števila otrok, ki so jo obiskali, zaradi njiho-vega navdušenja nad videnim (pa tudi nad vsemi nagradami, ki so jih dobili ali si jih priborili), ne nazadnje pa tudi zaradi jasnega neba, navkljub slabim obetom vremenoslovcev in oblakom, ki so zjutraj v obup spra-vljali organizatorje.

Policija se je tokrat predstavljala z različnimi enotami in vozili – poleg avtomobilov in motorja je na prizo-rišče priletel celo helikopter in požel ogromno navdušenja. Mirenska eno-ta vodnikov službenih psov je tokrat predstavila prav posebnega in zelo simpatičnega kužka za iskanje dro-ge. Otroci pa so lahko spoznali tudi druge pripomočke, ki jih uporablja-jo policisti pri svojem delu – tako v prometu, kot na drugih področjih. Delo gasilcev so predstavljali člani poklicne enote GRC Ajdovščina, pa tudi prostovoljni gasilci iz Ajdovšči-ne, Sela, Šmarij in Cola. Prikazali so

gašenje različnih snovi z različni-mi gasilnimi aparati, ki so jih lahko preizkusili šolarji. Veliko veselja je požela tudi mokra igra z vedrovko. Reševalca nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ajdovščina sta se z reševalnim vozilom na prizori-šče dogodka pripeljala iz nočnega dežurstva, pa je zvedava mladež hi-tro pregnala utrujenost. Še posebej velja pohvaliti Tehniški šolski center iz Nove Gorice, ki vselej preseneti in popestri prireditev z zanimivimi pri-kazi in tekmovanji – tokrat so poleg poligonov za spretnostno vožnjo s kolesi za majhne in velike otroke pri-redili igro „twister“, ki je tako postala zabaven način spoznavanja prome-tnih znakov in predpisov. Domači gorski reševalci so na ogled postavili svojo opremo in komaj uspeli sproti odgovarjati na vsa mnoga vpraša-nja. Ajdovski Rdeči križ je pripravil poučne in zabavne delavnice s „Ke-nom“, ki ga je bilo mogoče reševati na vse načine, tudi z umetnih dihanjem, dogodek pa izkoristil še za podelitev priznanj članom svojega šolskega krožka. Prvič se je na prireditvi pred-stavil Zavod za gozdove ter opozar-jal, da se tudi v gozdu lahko pripeti nesreča. Kako pomembna je varna oprema pri mnogih delih, tudi pri

podiranju drevja v gozdu, so dokazo-vali z lubenico – prav neverjetno je, kako dobro jo lahko zavaruje čelada. Pri tem ne gre pozabiti, da snemanje katerekoli čelade pri poškodovancih vedno prepustimo medicinskemu osebju! Cele in razbite lubenice smo pojedli, poškodba v gozdu pa je bila osrednja reševalna akcija letošnjih varnih iger, ki so želele opozoriti, da se nesreče dogajajo kjerkoli ter da je pametneje z varnim ravnanjem ohraniti celo glavo.

In če komu vse to ni bilo dovolj, se je lahko preizkusil v vožnji z avtomo-bilčkom na poligonu Yumicar, simu-laciji čisto pravega cestnega omrežja ali pa ustvarjal v delavnicah z Med-občinskim društvom prijateljev mla-dine Ajdovščina.

Dogodek sta obiskala tudi ajdovski župan Marjan Poljšak in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu Borut Vales. Tradi-cionalno sta vsem prvošolcem pode-lila darila – naglavne svetilke ter si z zanimanjem ogledala dogajanje. Svet nasploh ugotavlja, da ima dogodek pomembno preventino vlogo, še po-sebej pri mlajših otrocih, ki na tem veselem srečanju pridobljena znanja pridno prenašajo na svoje starše.

Iz leta v leto so naše varne igre bolj pestre, zanimive in obiskane – letos se je na parkirišču Športnega centra Ajdovščina trlo precej preko 500 zve-davih glavic. Da zapletena logistika poteka nemoteno in da za nikogar ne zmanjka sladoleda že vsa ta leta skrbi Miha Ergaver, svetovalec za promet in civilno zaščito na Občini Ajdo-vščina. Z jasno zastavljenim ciljem in veliko volje mu je uspelo dogodek zapeljati do te mere, da je tudi v slo-venskem merilu ocenjen kot odlična preventivna akcija. Predvsem pa ga malčki in šolarji iz leta v leto komaj čakajo. Sanda Hain

Sanda Hain

Kristina Pelicon

Mednarodni dan muzejevOb mednarodnem dnevu muzejev

je bilo v Ajdovščini zelo živahno. Pi-lonova galerija in Muzej Ajdovščina sta na široko odprla vrata. Tudi Lična hiša je tega dne še posebej lepo spre-jela obiskovalce in jim predstavila svoje dejavnosti. Na ajdovski tržnici sta Pilonova galerija Ajdovščina ter Goriški muzej raz(pro)dajala svoje publikacije. Otroci pa so se udele-

žili delavnice na temo prazgodovi-ne v izvedbi Centra za preventivno arheologijo ZVKDS iz Nove Gorice. Zanimivo delavnico je pripravila OŠ Šturje in sicer delček turističnega programa "Čez drn in strn med pri-ce", s katerim so zmagali na tekmo-vanju Turizmu pomaga lastna glava v Postojni.

v Ajdovščino prihaja RADIO HUDO! To je projekt, ki ga pri-pravlja 1. program Radia Slove-nija v sodelovanju z osnovnimi šolami po vsej Sloveniji. Osnovna šola, s katero sodelujemo tokrat, je Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina. Prvi, teoretični del novinarskih delavnic smo izvedli prejšnji teden, v torek, 14. junija, pa še praktični del, v soboto, 18. junija pa bomo skupaj z učenci v živo pripravili oddajo Hudo! iz ljubljanskega radijskega studia in se v program oglašali tudi z lju-bljanskih ulic.

Št. 3 • 15. junij 2011 5Dogodki in odmevi


Sanda Hain

SL

Praznik Na CestiBio užitek

Ob 100. obletnici veličastna gasilska parada

V začetku junija je na Cesti potekal že tradicionalni krajevni praznik v spomin na požig vasi Cesta 2. junija 1944.

Uvod v praznovanje je bila sveta maša, v četrtek, 2. junija, pri kapeli-ci Svete družine v središču vasi, da-rovana v spomin na vse pokojne ob tragičnem dogodku.

V petek so se cestnarski vinarji zbrali v kleti Petra Pavla Štora in oce-njevali bela in rdeča vina letnik 2010. Po lanski dobri letini je prvo mesto med belimi vini pripadlo vinarju Bogdanu Vodopivcu, med rdečimi vini pa je bilo najboljše ocenjeno vino Jožeta in Sebastijana Štora. Po prijetnem druženju ob dobri kaplji-ci, se je pogovor zavlekel še pozno v noč. Sobota je bila namenjena špor-tnim aktivnostim mladih in malo manj mladih. Balinarski klub Cesta je priredil tekmovanje v balinanju z osmimi ekipami, potekal pa je tudi malo-nogometni turnir , ki se ga je udeležilo osem ekip iz sosednjih vasi.

V nedeljo je bila ob spomeniku padlih borcev že tradicionalna pro-slava, ki se jo je, kot vsako leto, ude-ležilo kar veliko število ljudi. Po pri-

hodu praporašev in polaganju venca k spomeniku, so bili letos slavnostni govorniki: predsednik KS Cesta g. Erik Štrukelj, g. župan Marijan Polj-šak, ga. Eva Irgl, poslanka državnega zbora in mag. Borut Koloini, ki je orisal zgodovinski potek dogodkov davnega leta 1944. Prireditev so s svojim nastopom popestrili še učen-ci podružnične šole Vipavski Križ, moški pevski zbor fantje s¨'pod Vel-ba in domači recitatorji. Po prireditvi je sledilo vaško druženje, tokrat kar ob spomeniku, seveda z golažem in sladkim prigrizkom, ki so ga spekle pridne vaške gospodinje. Žal pa je

druženje skoraj prehitro prekinil dež, ki že kar ˝tradicionalno˝ spremlja cestnarski vaški praznik.

Da pa nam je bilo lahko tako prijetno, se moramo zahvali-ti predvsem našim krajanom, gostom,sponzorjem, članom sveta KS Cesta, Balinarskemu klubu Cesta in kulturno športnemu društvu Vr-nivec iz Ceste katerih člani so z veli-ko volje in truda omogočili uspešno izvedbo praznika.

Vsem še enkrat hvala in nasvidenje na naslednjem krajevnem prazniku vasi Cesta.

Osrednje praznovanje 100. obletnice Prostovoljnega gasilskega društva Selo je potekalo v soboto, 11. junija, ko se je skozi Selo odvila tudi mogočna gasilska parada.

V paradi je sodelovalo kar 155 gasilcev in 23 gasilskih vozil. Ritem so korakom dajali godbeniki iz Prvačke pleh muzike in njihove mažorekte. Za vozilom z vodjema parade, to sta bila poveljnik Boris Šapla in pomočnik Gregor Lozar, so sledili praporščaki, na čelu katerih je ponosno vihral nov prapor PGD Selo, na katerem je tudi že nova podoba povečanega Gasilske-ga doma Selo. Za praporščaki so kora-kale različne gasilske enote iz v različ-nih uniformah ter tudi intervencijskih oblekah. Potem pa so prišla na vrsto še vozila za različne namene, last mno-gih prostovoljnih gasilskih društev. V paradi so poleg domačih sodelovali tudi gasilci iz Hrvaške, iz otoka Paga.

Po paradi so gasilcem in tudi obisko-valcem, spregovorili mnogi. Prvi pa jih je nagovoril ponosni predsednik PGD Selo na Vipavskem, Borut Pe-čenko. Na letošnje petomajske nagra-jence, predvsem na njihovo nesebično delo, je ponosen tudi župan Marjan Poljšak. Dogodek pa so s svojo pri-

sotnostjo počastili še predsednik Ga-silske zveze Slovenije Anton Koren, predsednik Sveta severno Primorske regije Bogdan Žorž ter mnogi doma-čini.

Praznovanje, ki se je nadaljevalo s

pravo gasilsko veselico, je minilo, po-slanstvo gasilcev pa ostaja – v Selu za-gotovo, saj veliko časa posvečajo delu z mladimi, ki bodo nadaljevali začrta-no pot.

»OD IDEJE DO PRODUKTA«

Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije je v okviru projekta Bio užitek v torek, 7.6. 2011 izvajala na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina infor-miranje in usposabljanje delavcev v ustanovah javne prehrane (učiteljev, ravnateljev, kuharic, predstavnikov staršev, nabavnih referentov v šolah in vrtcih, odgovornih za to področje na občinah), o primernosti in kako-vosti ekoloških proizvodov za vsak-danjo prehrano.

Boris Fras je med drugim razložil zakaj je ekološko pridelana hrana primerna za uporabo v javnih usta-novah, kakšne so njene prehranske značilnosti in prednosti in na kakšen

način jo pripraviti. Kuhar Klemen Košir pa je skupaj z učenci šestega razreda pripravil različne obroke iz ekoloških proizvodov. Obroke smo kasneje tudi poskusili.

Akcija je bila podprta z degusta-cijami pripravljenih ekoloških pro-duktov in distribucijo informativnih materialov, namenjenih zaposlenim v javni prehrani.

Osnovni namen projekta »Od ideje do produkta«, za katerega je Občina Ajdovščina pridobila nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – osi LEADER, je seznaniti vse zainteresirane z možnostmi uresničitve lastne podjetniške ideje na podeželju. Razvojna agencija ROD bo v prihajajočih tednih organizirala brezplačna usposabljanja na temo dopol-nilnih dejavnosti na kmetijah in ostalih možnih oblik dodatnih dejavnosti na podeželju. Med drugim bodo predstavljeni postopki registracije oziroma priglasitve del in davčne obveznosti v okviru posameznih oblik dejavnosti. Predvidene so tudi delavnice na temo trženja produktov.

Vse zainteresirane vabimo, da podajo predprijavo na delavnice, pri tem pa navedejo za katero dopolnilno oz dodatno dejavnost se zanimajo ter kon-taktne podatke (ime in priimek, tel. št. in e-naslov). Prijave sprejemamo na Rodu do vključno 24. junija in sicer po e-pošti na naslov [email protected] ozi-roma preko telefonske številke 05 365 36 03.

„Pustite mi zmagati, če pa ne mo-rem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu“, je geslo Specialne olimpiade, s katerim se je pričel tra-dicionalni balinarski miting v orga-nizaciji Varstveno delovnega centra Ajdovščina – Vipava.

Pravzaprav nihče ni znal pobrskati za nazaj, kateri po vrsti je že, dejstvo je, da se je balinarski miting v Ajdo-vščini prijel. Vsako leto je prijavlje-nih več ekip, letos se je na balinišču v Palah zbralo preko 200 tekmoval-cev iz kar 24 ustanov iz vse Slove-nije in celo iz zamejstva! Na uvodni slovesnosti so jih pozdravili mnogi pomembni gostje in spremljevalci turnirja. Najprej „duša“ in prvi „lo-gistik“ mitinga, Roman Velikonja, ki so ga pozdravili z bučnim aplavzom. Sledil je pozdrav direktorice ajdo-vsko-vipavskega VDC-ja Sonje Ho-čevar, tekmovalcem je zaželela uspe-hov in lepega druženja. Nato je vse prisotne pozdravil podžupan Obči-ne Ajdovščina Igor Česnik. Dodatne pomembnosti je s svojo prisotnostjo

mitingu dal direktor Specialne olim-piade Slovenije Silvo Polc, navdušen nad veliko množico tekmovalcev. Poguma in tekmovalnega duha je vsem ekipam zaželela še Nives Biz-jak, predstavnica Zveze Sožitje. Po slavnostni zaprisegi, ki jo je letos prebrala Jožica Vidmar iz ajdovskega VDC, je sledila še himna Specialne olimpiade, nato pa so se tekmovalci razdelili po tekmovališčih. Pomerili so se ekipno in posamično – v bli-žanju in zbijanju. Čeprav jo je vreme zagodlo, miting je potekal na četrtek v tistem najbolj mokrem junijskem tednu, je bila to tudi svojevrstna sre-ča, saj je v „pokriti rezervi“ tekmo-valce dobrodošlo sprejela nova bali-narska dvorana na Planini, za katero pravijo, da je ena najmodernejših v Sloveniji.

Varovanci različnih VDC-jev in šol se z veseljem srečujejo na športnem dogodku, terapevti pa ugotavljajo in beležijo odličen učinek doživetja na športnike s posebnimi potrebami.

Balinarski miting

Za zdravje in boljše počutje

Na Prešernovi ulici v Ajdovščini so veseli novih sosedov – tu je odslej doma Studio Mozaik, ki ponuja fizoterapevtske in masažne storitve.

Studio Mozaik sta ustanovili mati in hči, mlajša usposobljena fiziotera-pevtka z obvladovanjem mnogih specifičnih strokovnih znanj, starejša pa je vešča različnih masaž ter je tudi usposobljena reiki terapevtka. V studio se odpravite zaradi izboljšanja zdravja, pa tudi za splošno boljše počutje. Dekleti vam bosta s preventivno vadbo pod strokovnim nadzorom in anti-stresnim programom uravnovesili vaš organizem. Osnovna ponudba stu-dia je fizioterapija, del nje pa tudi elektroterapija ter kinezioteping – zani-miva novost prihaja z Japonske priporočljiva predvsem za krepitev mišic.

Obisk v Studiu Mozaik lahko z darilnim bonom podarite vašim soro-dnikom in prijateljem, predvsem pa – poskrbite za svoje zdravje in dobro počutje.

Prešernova 23a, Ajdovščina Tel.: 05/620 2207, 040-756-634, [email protected]

Št. 3 • 15. junij 20116 Krajevne skupnosti


Ob pripravi drugega prazni-ka Med šmarenskimi griči so zopet svoje sile strnili člani Turističnega društva Vinoreja Šmarje ob pomoči krajanov, PGD Šmarje in KK Škol ter s svojo gostoljubnostjo in srčnostjo poskrbeli, da bo letošnji 29. maj ostal obiskovalcem v zares lepem spomi-nu.

Praznik Med šmarenskimi griči se je letos začel že 13. maja, ko so v Šmarjah pripravili degustacijo in razglasitev najboljših domačih vin. Letošnja priznanja so si med 27-imi vinskimi vzorci prislužili Miloš Gruntar za chardonnay letnik 2010, Branko Furlan za modri pinot letnik 2009 in Vladimir Blagonja za rumeni muškat letnik 2010.

Zaradi dežja so v Šmarjah osrednje dogajanje pripravili 29. maja. Tudi letošnja zvezda pohoda Čez Školj in Tibot je bil osliček Sivko, ki je v spremstvu gospodarja Damjana Orla pričakal pohodnike na start v Šmar-jah in brez trme dopustil, da so ga opremili z dvema lesenima sodčk-oma, v katerih je za pohodnike nato tovoril domač bezgov sok in pristno vinsko kapljico. Ob strokovnem vo-denju domačina Dragana Vrtovca se je nato okrog 200 pohodnikov po-dalo na približno štiri ure trajajočo rekreativno pot med griči, vasmi, vinogradi, polji in rdečimi češnjami. Sivkove družbe so bili še najbolj ve-seli na vrhu 418-metrskega Školja, saj so se lahko kljub najvišji točki poho-da, od koder je bil po svežem jutru še posebej jasen razgled, osvežili z na-pitki. Skupaj so se nato spustili proti Vrtovčam, kjer je Sivko zvezdniško vlogo prepustil Elvisu Presleyu z Vr-tovč, ki se je obiskovalcem predstavil s svojo srebrno puščico in ob zvokih legendarnega ameriškega pevca. Po krajšem postanku v senci in ob gri-zljanju slanega peciva se je karavana odpravila proti zaselku Lisjaki, kjer jim je domačin Milan Lisjak predsta-

vil čebelarjenje, malce višje, na vrhu 390-metrskega Tibota, pa jih je že čakal domač župnik Sašo Mugerli. Na dan pohoda je na Tibotu prvič pripravil sveto mašo na prostem na-tančno tam, kjer je nekoč stala cerkev posvečena sv. Teobaldu. Okrepčani tudi z duhovno hrano so se nato po-hodniki podali proti zaselku Potok, kjer jih je družina Stankota Vrtovca postregla s slastnimi hlebi iz domače krušne peči, za odlična peciva pa so poskrbele šmarenske gospodinje. Po druženju v senci starih kostanjev so ubrali korake proti Jakulinom, kjer so lahko preko recitala Danijela Za-lesjaka spoznali delček življenja in razmišljanja pomembnega šmaren-skega rojaka Matije Vertovca, ki je bil rojen v tem majhnem zaselku. Druži-na Krapež je pohodnikom razkazala več stoletij staro Vertovčevo klet ter jih presenetila z rdečimi češnjami in jagodami. Pot jih je nato vodila še v zanimiv star zaselek Hrastje, kjer so jim na kmetiji Simončič ponudili naravno izvirsko vodo iz vodnjaka, ki nosi letnico 1800. Sledil je zgolj še krajši vzpon do Šmarij, kjer jih je čakal pester kulturno-zabavni pro-gram. Za smeh so poskrbeli z veseloi-grama domačinov Med šmarenskimi

griči ter otrok šmarenske podružnič-ne OŠ z igrico Polžek gre voščit, dve svoji pesmi je predstavila domačinka Marija Stopar, na harmoniko je zai-gral Tine Nusdorfer, domača dekleta pa so ob spremljavi župnika zapela Šmarensko himno.

Obiskovalce so v Šmarjah povabili še na ogled stojnic z domačimi izdel-ki in dobrotami, še prav posebej sta-re izbe, v kateri je Aleksandra Sfiligoj skupaj z možem Radovanom kuhala milo po starem iz loja. Prav posebno doživetje je ponudila tudi razstava fotografij in slik, nastalih na Prvem ekstemporu Med šmarenskimi griči 2011, na katerem je ustvarjalo deset fotografov in fotografinj ter slikarka. Fotografije Primoža Breclja, Andreja Perka, Katarine Sadovski, Boštjana Bense, Jona Hatfulla, Polone Ipavec, Polone Perko, Polone Iskra, Stani-slava Marca in slike Nataše Pegan so razstavili kar po strnjenih vaških ulicah na pročelja hiš in zidov ter razstavo dopolnili še z brošuro o av-torjih.

Praznik se je nadaljeval preko po-poldneva in se zavlekel pozno v večer ob srečelovu, zvokih dua Pik in vese-lem druženju ter plesu.

V Vipavskem Križu so bili lani zelo veseli novega športnega igrišča, ki je svoj prostor dobilo pod gradom. Le-tošnje poletje bo tu še bolj živahno, saj je igrišče že razsvetljeno z reflek-torji. Investicijo v javno razsvetlja-vo igrišča v Križu v vrednosti 9.000 evrov je kril občinski proračun. Pri-jetne poletne popoldneve (in večere) pa bodo na igrišču lahko preživljale celotne družine, saj bodo prav kma-lu tja preseljena še otroška igrala.

Veselo med Šmarenskimi griči Šmarenski griči so tudi letos sredi pomladi ponudili praznik poln pisanih doživetij, ki za sabo pušča številne prijetne vtise tako med domačini kot med obiskovalci.

Iz Ajdovščine se po zgornji strani do Žapuž po novem zapeljete po razširjeni cesti, dovolj prostorni, da se na njej lahko srečata dva avto-mobila in zavarovani s podpornim zidom.

Na koncu ajdovske Ulice Ivana Ko-sovela se začnejo Žapuže. Ozka ce-sta, ki je od tu peljala proti središču zaselka, je dobila novo podobo. Ce-stišče je namreč sedaj enako široko, kot ulica – 5,6 metrov pa je dovolj, da se lahko v miru srečata nasproti vozeča si avtomobila. Hkrati je bil na vseh 160 m poti uredilo podporni zid. Dela, ki so potekala v dveh sklo-pih – prvi v letu 2007, drugi sklop del se je pričel lanskega decembra ter zaključil letošnjega marca. To je bila tudi priložnost za ureditev ekološke-ga otoka. Ob njem pa so štiri nova parkirna mesta, ki bodo dobro slu-žila prebivalcem zaselka Bizjaki – tu

bodo lahko pustili avtomobile kadar bo pot do hiš ledena.

33.000 evrov vredna investicija je bila poravnana iz proračunskih sred-stev, namenjenih investicijam v kra-jevnih skupnostih.

V Žapužah pa imajo že nove načrte – preko poletja, ko se družabno ži-vljenje iz zaprtih prostorov preseli na prosto, nameravajo urediti še drugo nadstropje zelo živahnega doma kra-janov. Poleg manjšega družabnega prostora bo svojo pisarno pridobila še krajevna skupnost.

25. junija Žapuže praznujejo kra-jevni praznik, takrat ste še posebej dobrodošli – že zjutraj, na teku za »frtalo«, ob 17. uri pa sledi družab-no srečanje s kulturnim programom. Dan kasneje bodo dom krajanov v Žapužah zasedli motoristi na svojem zboru.

V soboto, 21. maja 2011, so članice Društva podeželskih žena na Pred-meji pripravile še eno prireditev ob praznovanju njihove 10. obletnice delovanja. V uvodu prireditve je zbrane v dvorani pozdravil Božo Vidic, predsednik krajevne skupno-sti Predmeja. Čestital je članicam društva za izjemno uspešno desetle-tno ustvarjanje na različnih podro-čjih in jim zaželel veliko uspehov in dobrega sodelovanja s krajevno skupnostjo tudi v prihodnje

Članice so tokrat gostile Mar-jana Likarja, po rodu Gorjana, ki je predstavil svoje spomine v knjigi Kamnita mati III - Okruški življenja.V pogovoru, ki ga je vo-dila Tina Velikonja, se je spominjal rosnih mladih let na Gori, odhoda z Gore, vračanja na Goro in težkih časov, ki jih je doživel. Vsem priso-tnim je podaril svojo knjigo, Krajev-

ni skupnosti Predmeja pa stensko uro, ki jo je sam izdelal.

Dvorana na Predmeji je bila to-krat še posebej imenitno okrašena. Članice društva so namreč na ogled postavile čipke, ki so jih izdelale iz različnih barvnih sukancev. Ob

„Gorjansko špico“ pa je svoja li-kovna dela – slike in risbe – pred-stavljala tudi članica društva, pevka in igralka, Staša Mrak. Program so s petjem obogatile pevke iz skupine Bronzine.

S furmani po vino za ohcet Prvo junijsko soboto se je že zgo-

daj zjutraj na dolgo pot odpravila konjska vprega – iz Hotedrščice je na Planino pri Ajdovščini prispela okoli poldne. »Ta mladi« gospodar iz gostišča Turk v Hotedrščici se bo namreč oženil, na ohceti pa bodo točili vino iz Ferjančičeve kleti na

Planini pri Ajdovščini. Furmanom so pri Ferjančičevih postregli s pravo furmansko malico. Sledila je pokuši-na odličnih vin in kar težko se je bilo odločiti, katero bo tisto »tapravo«.

Izbrali so letošnjo pinelo, avtohto-no vipavsko sorto.

Prenovljena cesta v Žapuže

Sanda Hain

Mateja Poljšak

Nevenka Vidmar

mb

Igrišče z igrali

Bogato ob 10. obletnici

foto

Mar

jan

Moč

ilnik

Št. 3 • 15. junij 2011 7Dediščina


STANISLAV BAČAR

Drobci preteklosti za danes in jutri

Nataša Rupnik

Branko Lavrenčič

In kaj so izdelovali pred 400 leti na Fužinah?

Na Fužinah sta bila v drugi polovici 16. stol. dva kompleksa fužin. Zgornjega danes ni več. Na mestu kompleksa sedaj stoji stanovanjsko poslopje „Palacin“, nekoč uprava vodovoda na Sinji vrh. Kompleks stavb fužin je bil porušen okoli leta 1926, ko so se začele priprave za izgradnjo vodovoda na Sinji vrh. Spodnja skupina fužinskih stavb je skoraj v celoti ohranjena – restavrirana. No, to „restavriranje“ je le tolikšno, da se ostanki stavb ne zrušijo. Zgornja skupina – kompleks fužinskih stavb – obratov, je bila večja kot spodnja, zato si lahko predstavljamo, da je oboje predstavljalo pravi industrijski center. Torej je morala biti proizvodnja razmeroma velika. Kaj so izdelovali v vseh tistih številnih obratih? Da ponovno poudarim: vse, kar pišem v teh prispevkih, izhaja iz

dokumentov, ki jih imam – reproducirane – doma, torej so zapisi zgodovinsko dokumentirani. Najprej so na Fužinah izdelovali grodelj – surovo železo in ga kot takega tudi

prodajali, kar so kasneje – še vedno v začetkih – nadgradili in začeli prodajati litino. No, razmeroma kmalu, 1576. leta, so kot prvi na širšem območju pričeli z livarno, torej vlivanjem jekla, kar je bil zelo velik napredek. Vlivali so jeklo za topovske granate, grodelj pa za litoželezne krogle za topove v Benetkah. Iz 1570 leta je zapis, da želijo orožarne v Gorici, Gradiški in v Trstu oskrbovati

z izdelki iz kovanega železa ter kroglami za topove. Od začetkov fužinskega kovanja so seveda izdelovali vsa potrebna orodja

in priprave za lastno, fužinarsko delo, vse potrebno okovje za številne furmanske vozove, ki so na Fužine vozili premog, koks in drva in razmeroma veliko hrane za številne delavce. S Fužin pa so z vozovi odvažali svoje proizvode do pristanišč in celo tja daleč v srednjo Italijo. Leta 1574 so izrecno zapisani: litina, železo ter izdelki iz železa. V zapisu iz leta 1576 so zapisani: zvonovi, peči in drugi kovani in liti izdelki. Od začetkov fužinarskega kovaštva okoli leta 1576 so izdelovali velike količine kovanih žebljev različnih velikosti. Večje žeblje se je uporabljalo za lesene strešne konstrukcije in lesene objekte v industrijskih centrih ter proizvodnje in stanovanjske lesene hiše. Manjše žeblje so uporabljali za različne potrebe v gospodinjstvih, za podkovanje konj in volov ter težjih delovnih čevljev (čižmov). Iz leta 1571 imamo zapis o razmeroma veliki žagi in trgovini z lesom ter

lesnimi izdelki. Nadvse zanimivo je, da so v tem obratu, ki je stal ob ovinku nad sedanjo Batičevo hišo, izdelovali vesla. In ne kakršnakoli vesla! Vesla za gondole v Benetkah! To so bila vesla, dolga tudi do 4 metre. Izdelana morajo biti zelo natančno, kakovostno, pa tudi lično, da so lepa tudi na pogled, saj je gondola simbol Benetk, veslo pa je njen sestavni del in zato mora biti res – perfektno. Čez 100 let, okoli leta 1674, so na Fužinah vlivali retorte za žganje cinabarita

– živosrebrove rude – v rudniku živega srebra v Idriji. Livarna in material sta morala biti zelo dobra. Cinabarit se praži pri 800 do 900 (stopinj celzija). Segrevanje na 900 stopinj in nato ohlajanje je seveda zahtevalo zelo kakovostne retorte, ki jih je livarna na Fužinah z uspehom izdelovala. Iz istega časa je tudi zapis iz RŽS Idrija, da so izrabljene retorte pošiljali nazaj na Fužine, kjer so jih pretalili in vlili nove. Torej že v tistem času skrb za čimbolj racionalno izrabo materiala in ekonomično poslovanje. Iz obdobja najboljšega delovanja Fužin se v zapisih pojavljajo priimki, ki so

še danes med nami: Pregl, Godina in Šapla, ki je bil leta 1567 „rudarski sodni upravnik“, v nekem smislu upravnik fužinarstva na Hublju.

Fužine si zaslužijo več V letošnjem letu mineva 450. obletnica od začetka obratovanja fužin na

Fužinah, o čemer je Stane Bačar pisal v 1. številki Ajdovskih novic, v stalni rubriki Drobci preteklosti za danes in jutri. Imenitna obletnica, ki jo mo-ramo dostojno proslaviti – tudi na način, da Fužine postanejo samostojno naselje. Občina Ajdovščina je takšen predlog pripravila že v letu 2008, pa se je na javni razpravi pokazalo, da še ni pravi čas. Predlog je še vedno aktualen, saj si Fužine zaslužijo postati samostojne. To območje občine je bogato tako z naravno, kot s kulturno dediščino, čudovite zgodbe pa dopolnjujejo današnje športne, rekreativne in turistične vsebine. Kot sa-mostojne bi se Fužine lepše razvijale, predvsem pa bi bilo veliko laže pri-dobivati finančna sredstva za vse ideje, ki bi jih lahko tu uresničili.

Vabimo vas, da tudi vi poveste svoje mnenje, posredujete ga lahko Občini Ajdovščina.

Rafael se je rodil v Velikih Žabljah, kjer je preživel otroštvo in osnovno šolanje. V družini so bili še dve sestri in brat. Izgleda, da je visoka starost značilna za celotno rodovino, saj ima ena sestra, ki je v Domu starej-ših občanov v Ajdovščini, že 101 leto in tudi druga že čez 95 let. Prvo svetovno vojno je doživljal kot otrok. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi. Kot mlad fant je bil vpoklican v italijansko vojsko, ker je takrat celo-tno področje Primorske po Rapalski pogodbi pripadalo Italiji. Svoj vojni rok je služil v Bologni in Rovigu. Ob pričetku druge svetovne vojne pa je bil ponovno vpoklican kot rezervist. Po vseh vojnih peripetijah se je do-mov vrnil šele leta 1947 ter se ponov-no pričel ukvarjati s kmetovanjem.

Rafael in Marija sta se poročila leta 1954, ko je bil Rafael star 43 let. Pri-pomnil sem, da je bil ob tem že kar star, vendar se Marija s tem ni stri-njala. V zakonu sta imela dva otroka, sina in hčer. Hčer dela v Ljubljani, a prihaja skoraj vsak dan domov, sin pa živi v sosednji hiši. Slednji je sicer zaposlen, vendar popoldne pomaga

očetu pri vseh težjih delih. Za Rafaela sem prvič slišal, ko so

mi znanci povedali, da možakar pri 98 letih še vedno vozi traktor. Ko sem mu to omenil, mi je skromno pripo-mnil, da sedaj bolj poredko. Bolj ali manj okoli hiše in kam blizu. Na-pornih stvari ne more več opravljati. Težje stvari tako opravi sin. Pokazal mi je svoje stroje ter delavnico, v kateri še vedno opravlja potrebna popravila, ki jih na kmetiji nikoli ne zmanjka. Ponosno mi je pokazal vrt, ki je res velik in brezhibno urejen. Zanimiva je zgodbica, ki so mi jo povedali sosedje. Sin mu je spomladi zoral polovico njegovega res velike-ga vrta – spominja bolj na njivo – s pripombo, da je obdelava tega za nje-gova leta več kot dovolj. Drugi dan se je Rafael vsedel na traktor in zoral še drugo polovico s pojasnilom – kaj bodo pa ljudje rekli, če pol vrta ne bomo obdelovali.

Veliko večino del v vinogradu, na njivah in velikem vrtu pa še vedno opravita z ženo sama.

V najinem razgovoru je cel čas so-delovala tudi žena Marija, ki mi je

povedala vrsto zanimivih prigod. Omenil sem ji, da bi prav rad nare-dil predstavitev obeh, vendar je temu nasprotovala. Malo bom prekršil to njeno željo in v nadaljevanju vključil tudi nekatere stvari, povezane z njo. Na primer to, da pri svojih 83 letih še vedno vozi avto in prodaja njune izdelke na ajdovski tržnici. Zanimalo me je, kdo kuha, ko je gospodinja na tržnici. Odgovor me pravzaprav ni presenetil. Jaz mu pripravim, potem pa skuha Rafael. Seveda nismo mogli mimo težav v kmetijstvu. Povedala sta, da se gojenje pšenice na izplača, ker ni plačano niti oranje, seme in gnojilo. Pa tudi grozdja že nekaj let nista dobila plačanega. Nimata pa težav z zdravjem. Rafael sicer malo slabše sliši. Zanimivo zgodbo pa mi je povedala gospa Marija. Pred kaki-mi 10 leti je doživela nesrečo na njivi. Nič ni bilo zlomljeno, zato je z delom nadaljevala. Po nekaj dneh šepanja pa jo je hčer le pregovorila, da gre k zdravniku. Ko jo je zdravnik pregle-dal, jo je vprašal, kako da je prišla k njemu, ker on ni njen zdravnik. Od-govor je bil več kot presenetljiv. »Jaz nimam svojega zdravnika. Jaz ne ho-dim k zdravniku«. Hišo št. 76 v Ve-likih Žabljah sem zapuščal z mislijo, da so leta res le številke. V resnici si star toliko, kot se počutiš.

Portret – Rafael MerkeljTokratni portretiranec je praktično celo življenje kmet in to je njegov poklic še danes, ko je že krepko zakorakal v 99. leto življenja. S kmetijstvom se tudi vsakodnevno aktivno ukvarja in mu še vedno pomeni glavni vir preživljanja.

Kraj, v katerem živim

Na OŠ Danila Lokarja smo 15. aprila s priložnostnim kulturnim programom odprli razstavo in po-delili nagrade najboljšim ustvarjal-cem, ki so sodelovali na likovnem natečaju »Kraj, v katerem živim«. Li-kovni natečaj je nastal v šolskem letu

1994/95. Osnovna zahteva takratne-ga natečaja je bila risba ali risba kot temelj likovnega dela. Sodelovali so osnovnošolci predmetne stopnje. V poplavi eksperimentalnih likovnih tehnik se je čutilo pomanjkanje kla-sične risbe, ki jo vendarle najdemo v prav vsakem likovnem delu; ko za-črtamo obliko, ko omejimo ploskev, ko zarežemo v papir… Čez nekaj let smo razpis razširili na vsa področja likovnega ustvarjanja. Sprva so so-delovale le šole naše in sosednjih ob-čin, kasneje smo povabili celotno se-verno Primorsko ter Obalno-Kraško regijo. Z zanimanjem in navduše-njem vsako leto prejemamo odlična likovna dela. V šolskem letu 2008/09 smo sodelovanje ponudili še mlaj-šim: učence od 1. do 5. razreda smo povabili k ustvarjanju na temo Kraj, v katerem bi živel. Odziv je bil velik, kar pove, da otroci in mentorji radi

ustvarjajo in ustvarjeno tudi pokaže-jo. Letošnja razstava je še obsežnej-ša, izvirnost posameznih tehnik nam ponuja vedno nove izzive, obenem pa na otroških delih prepoznamo čisto vsakdanje, preproste motive. Iskrena likovna pripoved majhnih in malo večjih otrok pove, da je lahko lep vsak, še tako navaden dan.

Na likovni natečaj Kraj, v katerem živim smo letos prejeli 202 likovni deli, na likovni natečaj Kraj, v kate-rem bi živel pa 312 likovnih del. So-delovalo je 26 osnovnih šol.

Strokovno komisijo so sestavljali slikarji, člani Društva likovnih ume-tnikov severne Primorske, Miran Kordež, Azad Karim in David Li-čen. V izbor za razstavo natečaja se je uvrstilo 144 izdelkov. Od tega je v obeh kategorijah komisija enakovre-dno nagradila enajst likovnih del.

Št. 3 • 15. junij 20118 Kultura

Tanja Cigoj


»Nuša Lapajne, hčerka slikarja Lojzeta Spazzapana, se je ob vrnitvi v Ljubljano iz Trsta odločila, da na-meni Pilonovi galeriji v Ajdovščini sedem slik svojega očeta, ki pokrivajo v idealnem loku leta, ki jih je preživel v Torinu, mestu, ki mu je ponudilo zatočišče«. S tem dejanjem je »po-membno prispevala k boljšemu po-znavanju Spazzapanovega opusa po odhodu iz Gorice - to je iz domačih krajev -, v svet v času fašizma«.

»Skupaj z drugimi slovenskimi umetniki z zahodnega roba sloven-skega ozemlja sta bila deležna ob pre-vladujoči srednjeevropski izobrazbi in omiki še veliko dražljajev iz nedvo-mno atraktivne italijanske soseščine. Vsak od njih je opravil svojo lastno sintezo in izrazil osebno, neponovlji-vo sporočilo. Živeli so v izrednem času, med vojnami, totalitarizmi in svetovnimi krizami, primorani so bili sprejeti tudi najhujše odločitve ter zapustili dom, a so pred vse drugo postavili umetniško hotenje«, pravi o dveh prijateljih umetnikih dr. Misle-jeva.

Pričevalna donacija se skozih sedem vrhunskih del sprehodi skozi različna ustvarjalna obdobja Spazzapana »od ležernih barvitih figur, ujetih na spre-hodu po parku« (Klop v parku Va-lentino, 1933, gvaš na kartonu) »do črnih silhuet med bombardiranjem Torina« (Zatemnitev (Po bombardi-ranju), ok. 1944, gvaš in tuš na pa-pirju), tihožitja (Cvetje in predmeti, tihožitje, 1933, gvaš na kartonu in Ti-hožitje z lobanjo in metuljem, 1947, gvaš na kartonu), svetih bratov pred baročno arhitekturo (Cerkev z zvo-nikom (sv. Kozma in Damjan), 1952, gvaš na kartonu) do torera »v opravi, ki mu Španci pravijo »de luces« (To-rero, ok. 1952, gvaš na kartonu). V tridesetih letih se v Spazzapanovem opusu pojavi tudi motiv moških ak-tov (Brez naslova, 1933, gvaš in tuš na kartonu), ki se pozneje razširi ter v 1945 pojavi še v dramatičnih scenah obešanja talcev in partizanov.

Pilon in Spazzapan, dva umetnika, različna po temperamentu in izra-zu ter »različna po usodi, a brata po umetniški izpovedi«, kot je v svo-ji razpravi zapisala dr. Irene Mislej,

sta postala zelo tesna prijatelja po prvi svetovni vojni. »Luis se je vedno oblačil v črno, z bleščečimi čevlji in belo srajco, vse v črno-belem, kot madež dobrega kitajskega tuša na belem Bristol papirju kot v njegovih risbah: rafiniranih, mefistofeličnih«, pravi o prijatelju ajdovski Parižan, ki je elegantnega Špaca portretiral v olju (1923, hrani Pilonova galerija). Spazzapan je Pilona večkrat ujel v karikaturni risarski zapis, v znanem bronastem kipu pa ga je »zamrznil sredi duhovite geste ali besede« ali kot je v svojem nagovoru opisala mi-nistrica, v kiparsko podobo je zajel »izrazito močnega, ciničnega, duho-vitega, trmastega, vztrajnega in tudi izčrpanega umetnika, ki se mu že na obrazu bere, da nenehno spreminja, bere in interpretira svet.«

Lojze (Luigi, Luis) Spazzapan (Gra-dišče ob Soči, 18. april 1889 – Torino, 18. april 1958) je v Gorici, kamor se je družina preselila 1902, obiskoval realko. Po neuspelem poskusu spre-jemnega izpita na dunajski akademiji je bil leta 1914 vpoklican v vojsko ter bil najprej v ruskem ujetništvu, nato pa še v italijanskem. Po vojni je bival v Ljubljani, kjer je zaman upal na me-sto scenografa v Drami, med1921 in 1923 pa je deloval kot profesor risanja na realki v Idriji . Z glasbenico Heleno Lapajne se jima je tamkaj rodila hčer-ka Nuša. Po letu 1923 je živel v Gorici »sredi živahne umetniške in intelek-tualne skupine, v kateri so bili Veno Pilon, skladatelj Marij Kogoj, pisatelj France Bevk, arhitekt Umberto Cuzzi in inženirja Brunner in Gyra, v širši krog so sodili še Sofronio Pocarini in slikarja Vittorio Bollafio in Delneri«. Za slovenske založbe je ustvaril nekaj odmevnih knjižnih oprem in ilustra-cij ter oblikoval plakate in drugi tisk za razne naročnike. Bil je blizu krogu futuristov okrog Giorgia Carmelicha, sodeloval je tudi na razstavi v Padovi. V letu 1925 je prejel srebrno meda-ljo za stenske dekoracije na Medna-rodni razstavi v Parizu. Spomladi 1928 je z arhitektom Cuzzijem odšel v Torino, kjer naj bi sodeloval na ve-liki razstavi. Zaradi policijske ovadbe mu je bil tam odvzet tudi potni list. Mesto se mu je zdelo provincialno,

čeprav se je tam srečal tudi »z mo-derno mislijo« - spoznal je slikarje, ki so pozneje ustanovili Skupino šestih, vstopil v skupino zelo zanimivih in-telektualcev in umetnikov ter si pri-dobil nekaj zvestih zbiralcev svojih del npr. odvetnika Eugenia Gilettija. Kot ploden risar in slikar je veliko razstavljal, dvakrat se je predstavljal celo v Parizu. Po zračnem bombnem napadu v letu 1943, ki mu je uničil atelje in v njem veliko del, se je zate-kel k prijateljem v Pinerolo. Po vojni se je »vročično vrgel v delo, sledile so si razstave«, v letu 1953 je končno obiskal tako želeni Pariz, naslednje leto pa je začel poučevati umetnost v Modeni. Luigi Carluccio mu je leta 1954 posvetil dvorano na beneškem bienalu, kjer so mu dve leti po smrti pripravili veliko razstavo. V rojstnem kraju Gradišču ob Soči so mu v letu 1970 posvetili veliko pregledno raz-stavo L'avventura fantastica di Luigi Spazzapan. V tamkajšnji Palazzo Tor-riani od leta 1977 deluje Galleria Re-gionale d'Arte contemporanea Luigi Spazzapan, kamor je bila na temelju obširne zbirke Eugenia Gilettija, pri-dobljena s pomočjo Casa di Rispar-mio di Gorizia, postavljena njegova stalna zbirka.

»Spazzapan ostane v življenju kakor v svojem delu bizaren pojav, sijajna raketa, ki se je pestro razcvetela na večernem nebu« v svojih spominih Na robu zapiše Pilon. Pilon, ki je por-tretiral tudi prijateljevo sestro Štefko (Portret Štefke Spazzapan, 1927, olje na platno), je bil tudi najzanesljivej-ši vir o Spazzapanovem življenju in delu. Nanj so se obračali raziskovalci življenja in opusa kozmopolitičnega umetnika, ki so bili večidel Italijani, saj je Spazzapana domovina, t.j. Lju-bljana zavrnila.

Izčrpen katalog (oblikovanje je delo Ranka Novaka) v slovenščini in ita-lijanščini vsebuje razpravo dr. Irene Mislej in dokumentacijo pridoblje-nih umetnin in pisnih virov. Javnosti je tako prvič predstavljena dokumen-tacija, ki je v galerijo prišla z donacijo pa tudi listine in besedila iz arhiva Pilonove galerije, »vse z namenom, da bi na Slovenskem – ne le v stro-kovni javnosti –, oživel spomin na imenitnega umetnika in pokončnega človeka«. Tako sta prijatelja, katerih naveze ni mogel prekiniti niti čas niti oddaljenost, končno skupaj.

Kot presenečenje pa so v najmanj-ši sobi galerije obesili dela nekaterih Pilonovih prijateljev (Ivan Čargo, Zo-ran Mušič, France Mesesnel in Milan Klemenčič) iz zbirke, ki se širi tudi preko odkupov in donacij.

Slovesnemu dogodku, ki je z obi-skovalci zapolnil prostore Pilonove galerije, je prisostvoval tudi ajdovski Župan Marjan Poljšak.

Spazzapan pri prijatelju Pilonu Pilonova galerija je donaciji sedmih slik primorskega rojaka Lojzeta Spazzapana posvetila sobo v prvem nadstropju Pilonove domačije. V torek, 24. maja 2011, je ministrica za kulturo RS Majda Širca slovesno odprla Spazzapanovo sobo sredi Pilonove stalne zbirke.

Na odru Dvorane prve slovenske vlade je Dramski krožek OŠ Danila Lokarja v sodelovanju s KUD Javorov Hudič konec maja predstavil zgodbo o tatovih časa in deklici Momo, ki je človeštvo rešila pred njimi.

Predstava, ki je več kot primer-na za današnji čas, je opomnila, da materialne dobrine nikoli in nikdar ne morejo nadomestiti časa, ki ga posvetimo tistim, ki jih imamo radi.

Momo je zgodba, ki je bila po-pularna med mladim bralstvom v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa bolj kot ne le po naključju pride pod roke mladini. Roman je za gledališče priredil Peter Avbar, tudi režiser, predvsem pa odličen učitelj in priljubljeni mentor mladim igral-cem. Dokazali so, da so vešči svoje-ga dela ter gledalce kar posrkali v zgodbo – že od vstopa v našo dvora-no naprej. Mogočna scenografija in čudoviti kostumi - avtorica obojega je Nataša Rupnik, odlična glasbena

oprema - prispevala jo je Jasmina Putnik, posebni zvočni, svetlobni in drugi efekti, za katere je skrbel Tim Žižek, so skupaj z ogromno igralsko zasedbo mladih in odraslih igralcev žalostni, pa še kako zanimivi in po-menljivi zgodbi dodali spektakelske-ga pridiha. Skorajda bi že pričeli ver-jeti v sive može, ki nam kradejo čas ... Pa vendar nas je predstava posta-vila tudi na realna tla sedanjega časa – kdo, če ne sivi možje, pa nam po-tem krade čas? Marsikdo je na koncu predstave ostal v zadregi, opomin je bil hudo direkten, nauk predstave pa zelo jasno izražen. Bravo Peter in kompletna ekipa, v tem bežanju časa ste nas za trenutek zaustavili in nam dali misliti, podarili ste nam trenu-tek našega lastnega časa, hvala!

Če ste zamudili prvi dve uprizori-tvi, potem nikar ne zamudite jesen-skih terminov predstav, vzemite si čas in se pustite presenetiti prisrčni Momo, nikar ne dovolite tatovom časa, da vam ga še naprej kradejo!

V Lavričevi knjižnici smo zaključili že drugi literarni natečaj, ki je letos potekal v znamenju ajdovske teks-tilne industrije oziroma v zname-nju tekstilnih izdelkov torej obleke, mode in modnih dodatkov. Sodelo-vali so učenci iz osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine, osnovne šole Col, osnovne šole Črni vrh, osnovne šole Dornberk in CIRIUSa Vipava.

Prispelo je štiriindvajset prispev-kov. Tričlanska komisija je vse skrb-no prebrala in izbrala šest takih, ki po njenem mnenju zaslužijo, da se jih nagradi in objavi. Kratke zgodbi-ce najboljših bodo tako od septem-bra naprej objavljene v Ajdovskih novicah, vse zgodbice pa so že obja-

vljene na spletni strani naše knjižni-ce. Vsi sodelujoči so prejeli tudi pri-znanje za sodelovanje na literarnem natečaju.

Za zaključek smo si ogledali pred-stavitev, ki so jo v povezavi z naslo-vom literarnega natečaja pripravili učenci 4.b razreda OŠ Danila Lokar-ja pod vodstvom mentorice Izidore Černigoj in pa lutkovno predstavo Palčica Lutkovne skupine Žar Dru-štva Most pod vodstvom mentorice Ade Bačar.

Z mislimi pa smo že pri naslednjem literarnem natečaju, ko bomo spet v zgodbah skupaj s kakšno značilno ajdovsko industrijsko panogo.

Kdo bo meni naredil srajčico?

MOMOpredstava za današnji čas

Sanda Hain

Zdenka Žigon

foto

: Prim

ož B

rece

lj

foto

: Prim

ož B

rece

lj

foto

: San

da H

ain

foto

: San

da H

ain

Št. 3 • 15. junij 2011 9

foto

: Fra

nc K

.

Tanja Cigoj

Tanja Cigoj

Tanja Cigoj

Franc K.

Kultura


Z razstavo, ki so jo v avli Dvo-rane prve slovenske vlade odpr-

li v petek, 3. junija, se je zaokrožil vpogled v enoletno delo društva. Na ogled so bile postavljene foto-grafije treh udeleženk: Irene Curk, Erne Furlan in Sonje Lovrekovič ter šestnajstih udeležencev: Marjana Batagela, Primoža Breclja, Marja-na Cigoja, Urha Černigoja, Jadrana Hreščaka, Aleša Lemuta, Marka Ma-kovca, Ivana Marca, Ivana Mohor-čiča, Otona Naglosta, Iva Preglja, Matjaža Slejka, Miroslava Stibila, Antona Tratnika, Roberta Tudjine in Miloša Vodopivca. Tudi na leto-šnji predstavitvi nastopajo tematske skupine –najštevilčnejši so prizori iz narave ter dramatični, a izčiščeni pogledi na njene pojave, podobe iz

živalskega sveta in cvetlična tihoži-tja, sledijo jim dokumentarni zapisi iz vsakdanjika ali življenja, zajetega med popotovanji po bližnjih in dalj-nih deželah, vedute in prizori mesta v nočni atmosferi ali iz zanimivega izhodišča posneti arhitekturni izse-ki. Portret ter prizori z likovno izpi-ljenim detajlom in tako zasnovano celoto ali tisti, ki s poigravanjem z grafično teksturo v objektiv zajetega izrisujejo novo scenerijo, so bili med razstavljenim redkeje vidni, a zato toliko bolj izpovedni. Med deli de-vetnajstih fotografinj in fotografov, ki so - tokrat tudi tematsko raznoli-ko - obarvali ter izbrano »osvetlili« avlo ajdovske dvorane, smo se lahko sprehajali do sredine meseca.

Deset ustvarjalk in ustvarjalcev, delujočih večidel znotraj fotografskega medija, so Šmarje sprejele v svoje burjaste gase.

Polona Ipavec in Polona Iskra – obe študentki Višje strokovne šole Sežana na oddelku za fotografijo, likovna pedagoginja Nataša Pegan, Polona Perko, študentka na Naravo-slovnotehniški fakulteti v Ljubljani (smer modno oblikovanje, grafika in tekstilstvo), predavateljjica na Višji strokovni šoli Sežana Katarina Sadovski, Boštjan Bensa, absolvent smeri oblikovanja materialov na is-toimenski šoli ter fotografi Primož Brecelj, Jon Hatfull, Stanislav Marc in Andrej Perko so v fotografijo ali sliko zajeli detajle, poglede in raz-glede tamkajšnje tipične arhitektu-re ali krajine. V dvodimenzionalno

prenešeni motivi, ki jih prežemajo vonj in atmosfera preteklosti ali mi-lje vsakdanjika male vasice in njene neposredne okolice, so izraz indivi-dualnih videnj udeleženih ustvarjal-cev. Razgrnjene lepote kraja, ki naj bi obiskovalce pospremile v dogajanje, so na dan pohoda krasile središče vasi, njena v čas zasanjana pročelja hiš. Tistim (na žalost neštevilnim), ki jih je njihovo popotovanje med šmarenskimi griči zaneslo mednje, so zagotovo odhajali malce bogatejši domov, onim, ki so ga zgrešili, pa se bo mogoče odkrilo na naslednjem ekstemporu. Ustvarjalni dogodek, ki je epilog doživel na zadnjo nede-ljo v maju, je obeležen v katalogu, ki sta ga oblikovala Polona Ipavec in Primož Brecelj, izdalo in založilo pa ga je Turistično društvo Vinoreja Šmarje

Sožitje keramike in slikarstvaGalerija doma krajanov v Vipavskem Križu gosti razstavo del članic in članov dveh hrvaških ter ajdovskih društev.

Društvo keramikov VALI in Dru-štvo likovnikov VELI PINEL iz Ko-strene na Hrvaškem ter ajdovska KUID POC in MOST so z odprtjem razstave v soboto, 4, junija javnosti predstavili keramične izdelke ter sli-ke svojih članic in članov. Prostore kriškega doma krajanov je zapolnila mnogovrstnost in barvitost ustvar-jalnih izražanj in motivov; keramič-ne stvaritve ostajajo s svojo raznoli-kostjo izrazoslovja in tehnik večidel znotraj organskega, medtem ko se

upodobljeno na slikarskem nosilcu sprehaja po širokem polju različne-ga pristopanja k izbrani motiviki. Tovrstni dogodki, ki jih pogojuje druženje v ustvarjalnosti so v časih, ki slednjo postavljajo na stranski tir, potrditev njene nujnosti znotraj vsakdanjika. Tisti, ki ste odprtje za-mudili, ste med keramiko in slikar-stvo v sožitju, v ustvarjalno sobiva-nje dveh dežel, vabljeni do 17. junija med 16. in 19. uro.

Foto društvo Veno Pilon – osmičČlanice in člani ajdovskega fotografskega društva so se predstavili na letni pregledni razstavi.

MoPZ Srečko Kosovel na SlovaškemMoPZ Srečko Kosovel Ajdovščina se je letos udeležil mednarodnega tekmovanja v sakralni glasbi na festivalu v Bratislavi na Slovaškem.

»Naj bo ta večer priložnost za prijetno druženje ob glasbi« – s temi besedami se je začel zaključni koncert sezone 2010/11 tamburaškega orkestra DANĺCA, ki so ga tamburaši izvedli v sodelovanju z MPZ Napev iz Batuj.

Zvok orkestra je pod taktirko ka-pelnika Franca Lebna napolnil dvorano Doma krajanov Ajdovšči-na. Preplet najrazličnejših priredb, predvsem ljudskih pesmi iz vseh koncev sveta, koračnic in tudi rock skladb je pokazal, kako zelo širok nabor skladb je dosegel repertoar tamburaškega orkestra v tem letu. Člani orkestra so tako od skladbe do skladbe dokazovali svojo suverenost pri obvladanju inštrumentov in tako stopnjevali napetost preko skladb Pod Čavnom, Zrejlo je žito, Kaj ti je deklica, Tamburaške sličice, Pjesma bez riječi in Oči čornje.

Drugi del koncerta je pripadal mo-škemu pevskemu zboru NAPEV iz Batuj. Zbor se je od ustanovitve na-prej spreminjal, pomlajeval z novimi glasovi in zorel, tako v izvedbah pe-smi kot v njihovem izboru. Zbor da-nes posega po vedno bolj zahtevnih

delih. Pod vodstvom Matjaža Remca so v izvirnih interpretacijah predsta-vili naslednje pesmi: O kresu, Dekli-ca ti so jokala, Pa se sliš, Domovini. Največji aplavz je požela čudovita izvedba pesmi Moj lipi anđele.

Zadnji del koncerta je ponovno pripadal zvokom tamburic. Pod strunami bisernic, bračev, čela, kita-re in kontrabasa so zazvenele Kečeva pesem, Michelle, Vrtiljak in naza-dnje še Tamburaška himna. Slednja je požela val navdušenja, saj so tam-buraši dokazali, da niso le izvrstni instrumentalisti, temveč tudi odlični pevci.

Za konec so se tamburaši zahvalili

še kapelniku Francu Lebnu, saj prav ob njegovem strokovnem vodstvu kitara, brač in bisernice izvablja-jo nasmeh na lice njim in njihovim poslušalcem. Ob zaključku koncerta so si bili vsi enotni – naslednje leto se ponovno snidemo – ob novih pe-smih, ob novih melodijah.

1. ekstempore Med šmarenskimi griči 2011

V zboru smo se odločili, da po dveh letih ponovno preizkusimo kakovostno raven zbora. Projekta smo se lotili zavzeto in pridno vadi-li predvsem zadnje tri mesece. Pred tem smo delali na projektu Mirana Rustje in Štefana Maurija , ki bo letos praznoval svoj osemdeseti roj-stni dan. Poleg tega smo izdali novo zgoščenko z naslovom »GLEJTE ŽE SONCE ZAHAJA« na temo sakral-ne glasbe. Prav tako smo tik pred odhodom na tekmovanje snemali za Radio in TV Koper v Kopru v cerkvi SV. Ane, kot promocijo novo izdane zgoščenke.

Moram reči, da se je zbor za tek-movanje zelo dobro pripravil in od-šel z prijetnimi občutki v Bratislavo. Udeležba na tekmovanju je bila zelo dobra, saj je nastopilo skupaj 12 zbo-rov in sicer iz Madžarske, Avstrije,

Slovaške, Češke, Armenije, Poljske in Slovenije.

Zbore je ocenjevala mednarodna komisija in sicer: Mike Brewer, Uni-ted Kingdom; Wolfgang ziegler, Au-strija; Kurk Bikkembergs, Belgium in Milan Kolena, Slovakia.

Po tekmovalnem nastopu smo bili skupaj z našim zborovodjo zelo zadovoljni, saj smo s programom opravili tako kot smo si želeli. Tudi skladatelj Štefan Mauri in naša kore-petitorka sta bila z našim nastopom navdušena. Poslušala sta namreč vse zbore.

Zlato plaketo in 26 točk je prejel mešani zbor A Cappela Tulln iz Av-strije, srebrno in 24,5 točk je prejel naš zbor. Takoj po objavi rezultatov smo bili nekoliko razočarani, kar pa je hitro minilo in tako smo se vrnili domov z novim uspehom vsi zado-

voljni in veseli ter z novimi načrti – hitro se nam bliža sedemdeseta obletnica našega delovanja in temu primerno bi jo radi zaznamovali.

Tamburaški orkester Danica iz Dobravelj z gosti

IN

Št. 3 • 15. junij 201110 3. življensko obdobje


[email protected] BRANKO LAVRENČIČ

Tretje življensko obdobje

Vsakdo ima svoj čas»Vsakdo ima namreč svoj čas. In samo tako dolgo, dokler je čas zares njegov,

ostaja živ. Sprva ne opaziš nič posebnega. Nekega dne izgubiš veselje, da bi kaj počel. Nič več te ne veseli, pusto ti je. Iz dneva v dan, iz tedna v teden je huje. Počutiš se čedalje bolj prazen, čemeren, čedalje bolj nezadovoljen s sabo in s svetom. Nobene jeze ni več in nobenega navdušenja, ne moreš se nič več veseliti in ne žalovati, pozabiš smeh in jok. Potem pa oledeniš in ne moreš nič in nikogar več ljubiti.«Uvodno misel sem si izposodil iz gledališke igre o času »Momo«, katere

premierno uprizoritev smo lahko pred kratkim spremljali na odru ajdovskega gledališča. V današnjih člankih vam najprej predstavljam največje društvo v občini,

Društvo upokojencev Ajdovščina, ki svojim članom ponuja široko paleto raznovrstnih dejavnosti. V drugem prispevku, s skupnim naslovom »Ko nastopijo težave«, predstavljam Center za socialno delo in pregled njihovih nalog, zadolžitev in pristojnosti oziroma aktivnosti in uslug, ki jih lahko ponudijo.Vsekakor pa za vse nas velja, da smo sami gospodarji svojega časa in od

nas samih je odvisno, kako polno in zadovoljno ali dolgočasno in prazno ga bomo preživljali. Vedno se najde pot.

Če bi me pred leti kdo vprašal, katero društvo v občini ima največ članov, bi najprej v mislih preletel športna društva in se nato odločil za planince. Takrat seveda še nisem razmišljal, da bom nekoč tudi sam upokojenec in me bo zanimalo tudi to področje. S 1.485 člani je Društvo upokojencev Ajdovščina največje društvo v občini. Člani so predvsem domačini, nekaj pa jih je tudi iz dru-gih krajev. Sedež društva, ki letos praznuje 60. letnico ustanovitve, je Cesta IX korpusa 1 (v kleti stano-vanjskega bloka ob Hublju med knji-žnico in vrtcem). Uradne ure imajo vsak ponedeljek, sredo in petek med 9,00 in 12,00 uro. Letna članarina je 10 €.

O delu društva sem se pogovarjal s pravkar ponovno izvoljeno pred-sednico Metko Marušič, ki mi je kot osnovno vodilo društva predstavi-la druženje starejših in ustvarjanje možnosti, da se srečujejo na tistem področju, ki jim ustreza ter jim je zanimivo.

Ko sem prevzel skrb za pisanje in urejanje vsebine, ki smo jo poime-novali Tretje življenjsko obdobje, si nisem predstvljal, da je aktivnosti toliko ter da se bom kar naprej opra-vičeval, ker zaradi prostorske stiske ne morem napisati vsega, kar bi bilo potrebno. Tudi tokrat je tako. Dejav-nost društva je izredno razgibana. Želja društva je bila, da malo po-drobneje opišem posamezne sekcije in navedem vodje oziroma organiza-torje. Imena bom izpustil, poizkusil pa bom vsaj omeniti poglavitne de-javnosti, ki bi jih razdelili na tri po-dročja: izletništvo, kultura in šport.

Izletništvo in letovanja. Praktično vsak mesec je organiziran zanimiv izlet. V letu 2010 so to bili izleti na Brione, v Bohinj, ogled Minimun-dusa na avstrijskem Koroškem, izlet v Pliberk in Slovenske Konjice, itd. Letošnje leto so bili že realizirani izleti v Miramar pri Trstu, na grad Snežnik, v Beograd ter Volčji potok

in Mozirje. Predvideni pa so še izleti v Varaždin, avstrijski Bad Kleeinkir-cheim, na Plitvice, na Pokljuko ob priliki srečanja upokojencev 30. ju-nija, v Begunje in novembra še izlet v neznano. To je dobesedno izlet v neznano. Na avtobusu se ugiba, kam bodo šli, tisti ki ugane, dobi seveda nagrado. Organizirana sta tudi dva termina sedemdnevnega letovanja v hotelu Delfin v Izoli v juniju in ok-tobru. Vsako drugo soboto je popol-dansko kopanje v Izoli.

Šport je v društvu dejavnost, ki privablja veliko članov in ji name-njajo veliko pozornost. Najstarejša športna panoga z največ aktivnimi udeleženci v društvu je balinanje, ki deluje že 27 let. Trenirajo na balini-šču v Palah vsak torek in četrtek. Ak-tivno tudi tekmujejo in organizirajo tekmovanja. Na letošnjem majskem turnirju je sodelovalo kar 28 ekip s 150 udeleženci. Aktivna je ekipa, ki tekmuje v pikadu. Tudi oni imajo treninge dvakrat tedensko na Palah in sicer ob ponedeljkih in petkih. Strelci trenirajo v Vipavi, kegljači pa na kegljišču v Vrhpolju. Dejavni so tudi igralci namiznega tenisa, šahisti in igralci briškole. Za člane društva je rezerviran termin za rekreacijo v športni dvorani Police vsak torek od 17,30 do 18,30 in bazen vsako sredo od 18,00 do 19,00 in sicer od oktobra do maja. Športniki Društva upoko-jencev se vsako leto uspešno udele-žijo športnih iger Severne Primorske

Za današnji članek na temo težav v starosti sem šel na obisk v ajdovski Center za socialno delo, kjer sem se pogovarjal z direktorico Bogomiro Ipavec. Ko sem si pripravljal vpraša-nja za razgovor, sem malo pobrskal pa internetu in odkril Katalog javnih pooblastil, nalog in storitev, ki ga je predpisala država in je osnova za nji-hovo delo. Presenetila me je obšir-nost kataloga, še bolj pa, da je v njem dobesedno vse po predalčkih – tabe-lah. Ta in ta naloga – toliko minut. Precej neživljenjsko!

Center ima seveda naloge in pri-stojnosti na zelo širokem področju od naših najmlajših naprej. V tem prispevku pa obravnavam predvsem področje socialnega varstva starej-ših. Čeprav je za socialno varnost in blaginjo sebe in svoje družine odgo-voren vsak sam, ima pooblastila in naloge tako država kot tudi lokalna skupnost – občina. Osnovni cilj je zagotavljanje takih razmer in pogo-jev, v katerih bodo posamezniki in njihove družine živele kakovostno, v skladu z merili človeškega dosto-janstva.

Socialna varnost je še posebej pomebna v teh kriznih časih, ko je vedno več ljudi, ki si ne morejo za-gotoviti primernega življenja in pre-živetja. V takih primerih se je dolžna odzvati tako država kot občina. Cen-ter za socialno delo Ajdovščina ali krajše CSD je osrednji javni zavod, ki izvaja dejavnosti na področju so-cialnega varstva za prebivalce občin Ajdovščina in Vipava. Ustanovitelj in financer je država, za obe občini pa CSD izvaja nekatere programe. Seveda pa je center dolžan svoje naloge izvajati v skladu z zakoni in različnimi predpisi ter javnimi po-oblastili, poleg tega pa izvaja še so-cialnovarstvene storitve, kamor se posamezniki in družine vključujejo prostovoljno: prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini na domu. Nadalje so tu programi laična pomoč družini, socialno vključeva-nje posebej ranljivih skupin, pro-stovoljno delo mladih, rejništvo od danes do jutri in tematska skupina staršev po razpadu partnerske zve-ze. Število storitev narašča, izredno pa narašča tudi število prejemnikov socialne pomoči.

Socialna pomoč starejšim je eno od pomembnih področij dela CSD. Starejši ljudje lahko zaradi spre-memb, ki jih prinaša starost, potre-bujejo posebno skrb in pomoč pri-stojnih služb. Dodaten razlog je, da se je zmanjšala tradicionalna vloga družine, ki je nekoč skrbela za sta-rejše. Starejši ljudje in njihovi svojci, včasih pa tudi sosedje, člani društva upokojencev, znanci ali prijatelji se na CSD obrnejo, kadar ne zmorejo sami urediti določenih zadev oziro-ma, kadar so v stiski. Stisk in težav v katerih se znajde starejši človek, je lahko veliko: osamljenost, bole-zen in težave v zvezi s starostjo ter s tem nesposobnost poskrbeti zase, nasilje, konfliktni odnosi z otroki, sorodniki, sosedi, materialna stiska … zato je tudi nalog, ki jih CSD iz-vaja na področju varstva starejših, veliko. Pomembno je, da je pomoč

države in lokalne skupnosti starej-šemu človeku v zadnjem desetletju usmerjena v ohranjanje pogojev, ki mu omogočijo, da ostane čim več časa v domačem okolju, za razliko od preteklih let, ko je šel razvoj iz-razito v smer razvoja institucional-nega varstva. Danes se posameznik praviloma odloči za domsko varstvo šele, ko doma s pomočjo svojcev ali z organizirano pomočjo ne zmore več poskrbeti zase.

O pomoči na domu je bilo sicer napisanega že veliko, vendar je kljub temu pomembno na kratko pred-staviti program. Pomoč na domu je občinski program, ki ga izvajata dva izvajalca in sicer Zavod Pristan iz Vipave in CSD. Storitev je strokovno organiziran in voden proces praktič-ne pomoči posameznikom na njiho-vem domu, ki osebam vsaj za dolo-čen čas nadomesti potrebo po insti-tucionalnem varstvu v zavodu, drugi družini ali kje drugje. Namenjen je občanom in občankam obeh občin, ki so stari nad 65 let, imajo status in-valida; kronično bolnim osebam in hudo bolnim otrokom, ki se ne mo-rejo oskrbovati in negovati sami, nji-hovi svojci pa take oskrbe ne zmore-jo ali zanje nimajo možnosti.

Storitev pomoči na domu se začne na željo uporabnika ali svojcev in se prilagodi potrebam vsakega posa-meznika posebej ter obsega:

- gospodinjsko pomoč, ki zajema prinašanje ali pripravo enega pri-pravljenega obroka, nabavo živil, osnovno čiščenje bivalnih prostorov, postiljanje;

- pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kar pomeni pomoč pri umi-vanju, oblačenju in slačenju, hranje-nju, opravljanju osnovnih življenj-skih potreb in vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov in

- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kar pomeni vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, sorodniki, spremljanje po nujnih opravkih …

Program poteka od ponedeljka do nedelje, vključno s prazniki. Fi-nanciran je s strani obeh občin, ki prispevata tudi subvencijo k ceni storitve tako, da je cena za uporab-nika nižja od ekonomske in sicer za letošnje leto 4,89 € za delavnik, 6,70 € za nedeljo in 7,20 € za praznik. Na-vedene cene veljajo za uporabnike iz občine Ajdovščina. Kadar uporabnik ali njegovi svojci nimajo dovolj sred-stev za plačilo, lahko na CSD naslo-vijo vlogo za delno oprostitev plačila ali za oprostitev v celoti.

Posebej ranljive skupine. Program socialnega vključevanja posebej ran-ljivih skupin je naravnan preventiv-no ter nudi v pomoč in oporo starej-šim ljudem, invalidom, osebam pod skrbništvom, osebam, ki imajo teža-ve v duševnem zdravju ter drugim posebej ranljivim skupinam prebi-valstva. Program se izvaja z laičnimi izvajalkami, ki delajo s posamezniki v družini, se pravi na terenu. Javne delavke pod strokovnim vodstvom koordinatorja in mentorja (strokov-ne delavke centra) pomagajo, da se posameznik usposobi za bolj kako-vostno življenje in sicer za večjo sa-

mostojnost (pomoč pri obvladova-nju veščin vsakdanjega življenja) in širjenje njegove socialne mreže. Gre za opogumljanje, uspešno pripravo oz. pomoč starejšim pri odločanju za institucionalno varstvo in druge programe, v kolikor je to potrebno, npr. v primeru zasvojenosti, za bolj kvalitetno preživljanje prostega časa, za izboljšanje medsebojnih odnosov v družini, za zajezitev poglabljanja stisk pri starejši populaciji in na-stajanja novih. Program pripomore k boljšemu vpogledu v družinsko problematiko in v življenjski svet posameznika ter pomeni pomemb-no nadgradnjo strokovnemu delu CSD. Delo javnih delavk je redno spremljano in načrtovano za vsako družino oz. posameznika posebej.

Problem nasilja je žal vedno bolj prisoten tudi nad starejšimi ljudmi. Na CSD se obračajo mnogi, ki opa-zijo nasilje bodisi doma ali pri so-rodnikih, sosedih … Tudi sami pri delu s starejšimi večkrat opažajo, da je pri iskanju drugih vrst pomoči v ozadju pravzaprav problem nasilje. Gre za različne vrste nasilja; od psi-hičnega, fizičnega, predvsem pa je veliko ekonomskega nasilja, kar po-meni, da otroci, nečaki ali drugi brez soglasja starejšega človeka upravljajo z njegovimi dohodki oziroma pora-bijo njegovo pokojnino ali prihranke zase. Prav tako se na CSD srečujejo s starejšimi, ki morajo zaradi pritiskov in groženj nekomu prepisati premo-ženje (stanovanje, kmetijo …) ali se odreči svojemu delu dediščine.

Materialne stiske so naslednje po-membno področje. Krizni časi naj-bolj prizadenejo ranljivejše skupine ljudi in med te zagotovo sodijo tudi starejši, zlasti tisti, ki imajo različne specifične težave in tisti z nizkim socialnim statusom ter nerazvito so-cialno mrežo. Mnogi so brez dohod-kov ali pa imajo nizko pokojnino, ki ne zadošča za preživetje. Denarja ni za položnice, kurjavo, zdravila … Tako se na CSD obrača vedno več upokojencev, ki zaprosijo za izredno denarno pomoč. Prihranki, če so bili, so pošli in nekateri upokojenci kljub rednim dohodkom ne zmorejo več preživeti brez občasne dodatne pomoči države.

Bogomira Ipavec je najin pogovor zaključila z besedami: »Vemo, da je starejših ljudi, ki so v stiski več, kot jih beležimo na Centru za socialno delo, saj mnogi kljub nizkim dohodkom in težkemu življenju ne iščejo pomo-či, ker se sramujejo svojega položaja ali pa ne vedo, da lahko zaprosijo za pomoč. Takim bi radi sporočili, da niso sami krivi za stisko, v kateri so se znašli in da je pomoč države v taki situaciji njihova pravica«.

Z leti pridejo tudi težave

Društvo upokojencev Ajdovščina

Št. 3 • 15. junij 2011 11Dogodki in odmevi


Damjana Marc, dipl.m.s.

Zdravje v pesmi Tekmovanje učencev za čiste zobe ob zdravi prehrani vseh ajdovskih in vipavskih osnovnih šol ter CIRIUS Vipava se vsako leto v maju zaključi s prireditvijo ali nagradnim izletom.

Letošnji zaključek 28. tekmovanja je bil še posebno slovesen. Na priredi-tvi z naslovom ZDRAVJE V PESMI, smo se poklonili zdravju, čestitali zmagovalnim razredom, se naužili lepih besed, čudovite glasbe in petja otrok. Zdravstveni dom Ajdovščina je kot nosilec in organizator te pri-reditve predstavil programe za kre-pitev zdravja ter uspešno delovanje na področju zobozdravstvene vzgoje in preventive. V pozdravnem nago-voru je direktorica Boža Ferfolja še posebej izpostavila tesno povezanost ter odlično sodelovanje zdravstvene-ga doma z osnovnimi šolami in vrtci obeh občin, kar pripomore k promo-ciji zdravja in vzgoji otrok za zdrave zobe in lep nasmeh.

Na prireditvi so nastopili zbori iz vseh osnovnih šol občine Ajdovšči-na in Vipava, folklorna skupina iz OŠ Šturje, skupina otrok s harmonikami in kontrabasom iz OŠ Col in instru-mentana zasedba iz CIRIUS-a Vipa-va. Na popoldanski prireditvi pa se je nastopajočim pridružil tudi zbor iz otroškega vrtca Vipava.

Na vrhuncu prireditve so vsi otroci

skupaj s pevko Damjano Golavšek premierno zapeli pesem, ki bi lahko bila himna zdravju. Avtorica Jožica Randl-Marc in jo poimenovala Na zdravje zdravju, uglasbil jo je Čarli Novak. Program sta povezala Rebe-ka Ukmar in Matija Šen iz OŠ Štur-je, kjer je prireditev potekala. Krasno sceno z mavrico in rožami pa sta po-stavili vzgojiteljica Suzana Gorup in Silva Karim. Prireditev ima tudi svoj znak, ki ga je narisala Špelca Pelicon, učenka 1.razreda OŠ Šturje, oblikoval pa ga je Stane Randl.

Zdravstveni dom Ajdovščina se za-hvaljuje vsem, ki so kakor koli prispe-

vali svoj košček v mozaiku dogajanja. Zahvaljujemo se vsem donatorejm: Primorje d.d., Nova KBM, Zasebna zobozdravstvena ambulanta dr. Čolo-vić Dušanka, Lekarna Sonček ter ob-činama Ajdovščina in Vipava. Zahva-la tudi sponzorjem: Mlinotest d.d., Fructal d.d., Mercator d.d., Agroind Vipava 1894 d.d., Incom d.o.o. in go-stilni Amon, ki so omogočili odlično pogostitev in degustacijo s svojimi iz-delki in hrano.

Ta prireditev bo ostala vsem nam še dolgo v srcu in nam tako zelo krepila naše zdravje. Na zdravje zdravju!

in nastopajo v disciplinah: balinaje, keglanje, streljanje, pikado, šah, kri-žanke in športni ribolov.

Kultura. Pred 17. leti je bil usta-novljen pevski zbor Večernica. To je ženski zbor, čeprav je želja imeti mešani zbor. Toda moških nekako ne privabijo. Nekateri so aktivni v drugih zborih, nekateri pa preveč zadržani. Na tekmovanju v soboto 4. junija je bil na reviji pevskih zbo-rov društev upokojencev Severne Primorske zbor Večernica izbran za najboljšega. Čestitamo!

Že šesto leto deluje dramsko-pev-ska skupina Zarja. Nastopajo po ob-čini in širše. Tako društvo kot celota, še posebej pa skupina Zarja zelo do-bro sodelujejo z Osnovno šolo Štur-je. Skupaj z njimi so nastopili celo v Cankarjevem domu. Iz področja kulture je potrebno izpostaviti tudi obiske gledališč imajo pa v društvu tudi nekaj pesnikov in pisateljev. Skupina za ohranjanje kulturne de-diščine med drugim goji kleklanje. Letos pa je ustanovljena tudi sku-pina, ki se izobražuje na področju slikanja z digitalnimi fotoaparati, katero želijo povezati v fotografski

krožek. Kot zanimivost omenimo, da obstaja tudi skupina, ki se bavi z reševanjem križank.

In še veliko več. Seveda se ne da vsega spraviti v predalčke. Opazi-li so, da veliko starejših ne obvlada niti osnov dela z računalnikom. Zato so organizirali tečaj, ki je prerastel v krožek. Vodijo ga učenci osmih razredov Osnovne šole Šturtje. V zameno pa članice društva učijo učence nižjih razredov kvačkanja in drugih ročnih del.

Želijo spodbuditi zbirateljstvo in športno pohodništvo. Posebej je potrebno omeniti prostovoljce. Že sedmo leto so vključeni v projekt Starejši za boljšo kakovost bivanja doma. Prostovoljke in prostovoljci obiskujejo člane, starejše od 70 let in pomagajo organizirati pomoč. En-krat mesečno je za člane organizira-no merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola.

Upam, da sem uspel predstaviti ši-roko paleto aktivnosti društva upo-kojencev Ajdovščina. Zato na koncu samo še vabilo, da se vključite v kate-rokoli od naštetih dejavnosti.

Vanda Žvanut je do zadnjega kotička napolnjeni dvorani ajdovskega Doma krajanov 9. junija zvečer predstavila novo literarno delo Stopinje, koraki.

Vanda je v letu 2004 izdala pesni-ško zbirko Le trave vedo, tri leta kasneje je bralstvu ponudila pesmi,

zbrane pod naslovom Pride dan, ko kostanj zacveti, v zadnjem literar-nem delu pa poleg pesmi predstavlja tudi prozo.

Prof. Ivana Slamič, ki je predsta-vila avtorico in njeno delo, je med drugim povedala, da je ljubezen do zapisane besede v Vandi prerasla v ustvarjanje in tako nastajajo pesmi in proza. V prvem delu knjige za-slutimo lepoto in bolečino otroštva, veliko povezanost z materjo zara-di zgodnje smrti očeta, spomine iz kmečkega življenja ter šolskih in di-jaških let. V drugem delu pa avtorica zapiše zgodbe od drugod.

Večer so z glasbo zapolnili učenci iz pevskega razreda prof. Jerice Ru-dolf na ajdovski glasbeni šoli ter av-toričina vnukinja Živa, zgodbe pa so prebirale članice literarnega krožka prof. Ivane Slamič.

Knjigo lahko kupite pri Vandi Ž. 031 479 404, ali si jo izposodite v knjižnici.

Andersenova PALČICA na lutkovnem odruPalčica je ena tistih otroških pravljic, katere sporočilo je brezčasno. Od tedaj, ko je nastala, prav vse generacije

otrok zadržujejo dih ob pripetljajih drobcenega, a pogumnega, predvsem pa prijaznega in poštenega dekliča, ki je tako majhna, da spi v orehovi lupinici.

Novo lutkovno uprizoritev pomenljive zgodbe je na lutkovni oder postavila priznana domača lutkarica Ada Bačar s svojo dramsko skupino Žar. V Andersonovi pravljici, ki bo večno živa tudi zaradi svojih sporočil, ki so vedno zno-va prisotna, si stojita nasproti tema, hlad in svetloba, toplota, odnosi, ki so topli in prisrčni, pa tudi obratno. Vsa do-gajanja vežejo songi, ki pojasnjujejo vesele in žalostne trenutke in vnašajo v igro še dodatno toplino, pa tudi strah.

Dramatizacija in priredba pravljice ter režija - ADA BAČAR; lutke, scena, šivanje oblekic – Silva Karim; songi – Stanislav Bačar; glasba – Andrej Kobal; vodenje glasbe – Marija Terčelj; luč – Franc Krašna; obrtna in mizarska dela – Janez Brecelj; pomagata tudi David Vidmar in Nande Skočir.

Nastopajo: Klara Štrancar, Marija Krašna, Ana Stopar, Ana Prosen, Lidija Benka, Marija Terčelj, Ada Bačar in Vera Plesničar.

Ada Bačar in člani ekipe se najlepše zahvaljujejo vsem sponzorjem in donatorjem, brez katerih bi ne zmogli pripraviti igre.

Predstavo so si predpremierno ogledali obiskovalci prireditve ob zaključku letošnjega literarnega natečaja v La-vričevi knjižnici. 21. junija si bodo predstavo ogledali varovanci Doma starejših občanov v Ajdovščini, 22. junija pa bo doživela premiero v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Vabljeni!

Stopinje, koraki Vande Žvanut

Foto

Nev

enka

Vid

mar

Hodili in se s kočijo vozili V vrtcu v Lokavcu so se otroci, skupaj s starši in vzgojiteljicama Bojano in Barbaro, srečali na orientacijskem pohodu.

V sredo 25. maja, na že prav pole-tno topel dan, so se otroci iz vrtca v Lokavcu, skupaj s starši in vzgoji-teljicama, srečali pri izviru Hublja. Vrtec, ki je oddelek Otroškega vrtca Ajdovščina, obiskuje dvajset otrok, starih med 3 in 6 let. Najprej so se na dve skupini - prva je krenila proti Gorenjam, označevala pot in skri-vala sporočila z nalogami, ki jih je nato reševala druga skupina, vse do odkritja skritega zaklada. Na polovi-ci poti sta se skupini srečali ter za-menjali vloge tako, da je imela druga skupina prav toliko zadolžitev kot

prva, do od-kritja svojega zaklada v bo-rovem gozdič-ku nad Čohi. Kljub nav-dušenju nad skrivanjem ali pa iskanjem so imeli otro-ci čas tudi za opazovanje in igro v naravi. Za prav poseben zaključek pohoda pa je po-skrbelo društvo Doli iz Lokavca s kočijažema Borisom Slokarjem in Iztokom Komparo, ki sta z dvema kočijama otroke zapeljala nazaj do izvira Hublja. To pa še ni bilo vse. Pri izviru Hublja so otroci prejeli meda-lje za uspešno reševanje nalog, vsaka družina pa tudi priznanje za udelež-

bo na pohodu. Za otroke je bila še posebej zanimi-

va vožnja z vozovi. Navdušeni pa so bili tudi nad iskanjem zaklada. Tu se je pokazala pristna otroška želja po raziskovanju. Srečanja v naravi so vedno dobrodošla, saj nam vsem ob tako hitrem življenjskem ritmu prav za bivanje na prostem pogosto pri-manjkuje časa.BDKŠ

Št. 3 • 15. junij 201112 Šolsko


OŠ Dobravlje gostila prijatelje iz ŠpanijeV četrtek, 2. junija 2011, so se zlati bralci iz občin Ajdovščina in Vipava zbrali pred hišo v Portorožu, v kateri je živel in ustvarjal primorski pisatelj Ciril Kosmač.

Srečanje je že tradicionalno in vsa-ko leto ga pripravi Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdo-vščina. Z njim uradno zaključi pro-jekt Zlati bralec.

Bralna značka je slovensko gibanje, ki letos praznuje 50-letnico, spodbu-ja pa branje v prostem času. Mentorji po šolah se trudijo, da bi mlade nav-dušili k branju tudi potem, ko bodo zaključili obvezno šolanje.Zadnja leta učenci, ki ostajajo dobri knjigi zvesti vsa leta šolanja, prejmejo spo-minsko priznanje in knjižno nagra-do. Letos je bila to knjiga Cesar in roža avtorice Bine Štampe Žmavc. Knjiga z devetimi pravljicami je bila nagrajena z večernico in desetnico. Na nekoliko nenavaden način jo je

ilustrirala Alenka Sottler. Mlade bralce je pred hišo s spomin-

sko sobo pisatelja Cirila Kosmača sprejela bibliotekarka Nada Leban. Učencem – zlatim bralcem – in nji-hovim mentorjem je pripovedovala o Kosmačevem življenju in delu, o njegovem otroštvu, odločitvi za pi-sateljevanje, literaturi … Izvedeli smo udi zgodbe, ki jih v običajnih literarnozgodovinskih zapisih naj-demo: kako je živel v Portorožu in kakšen vsakdanji človek je bil, kako je pisal in kako skrbel za svoj jezik. Učenci pa so lahko prisluhnili tudi posnetku, na katerem pisatelj pripo-

veduje zgodbo o tem, kako je moral pobegniti od doma. Ob koncu je go-spa Ana Bizjak, ki je srečanje organi-zirala in vodila, podelila spominska priznanja.

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina že vrsto let koordinira dejavnosti, povezane z Bralno značko, v občinah Ajdovšči-na in Vipava. Je vez med šolami in Društvom Bralna značka Sloveni-je. Organizira prireditve in skrbi za statistiko. Tudi letos so rezultati na našem območju zelo spodbudni. V prvem triletju osvojijo Bralno znač-ko skoraj vsi učenci, na nekaterih šolah pa vsi. V drugem triletju jih je nekoliko manj, v tretjem se število bralcev zmanjša na približno polovi-co. Letos je za Bralno značko na vseh šolah tekmovalo 78 % učencev, kar je več od povprečja na državni ravni (55 %). Tega smo veseli vsi, ki mla-de spodbujamo k branju in si bomo tudi v prihodnosti prizadevali za bralno veselje med mladimi.

Srečanje pred Kosmačevo hišo v

Portorožu je bilo prijetno, vzdušje po dobro opravljeni nalogi vzpod-budno in načrti za branje med po-čitnicami veliki. Veseli smo bili tudi pohvale gospe Nade Leban, ki je pohvalila oliko in vedenje ajdovskih in vipavskih zlatih bralcev. Torej lah-ko malček hudomušno zaključimo: »Kdor bere, dela dobro.«

Srečanje zlatih bralcev bi morali zaključiti na obali s skokom v pri-jetno zgodnjepoletno morje, a jo je zagodlo vreme. Zato smo zavili v tr-govine. Tudi tam se je dalo klepetati in se imeti lepo.

Letošnja izmenjava je bila četrta po vrsti. Partnerska šola je bila tokrat katalonska šola Serra de Miramar v Vallsu, mestu, ki je od Barcelone oddaljeno dobrih sto kilometrov.

Od 3. do 10. oktobra je bilo na obi-sku v Vallsu 28 učencev OŠ Dobra-vlje v spremstvu treh učiteljic. Kata-lonci so nam obisk vrnili 28. maja.

V soboto zvečer so katalonske učence v Dobravljah sprejele gosti-teljske družine in jih odpeljale na svoje domove. Nedeljo smo prepu-stili njim in otrokom so po lastnih zamislih pokazali kotičke Slovenije – od morja do Štajerske.

Delovni teden smo začeli z ekskur-zijo. Začeli smo nekaj čez pol sedmo, ko smo se iz Dobravelj odpeljali z vlakom proti Novi Gorici in naprej na Bled. V Novi Gorici smo se foto-grafirali na Trgu Evrope, na Bledu pa si ogledali grad in uživali v preču-dovitem razgledu. S pletnjo smo se odpeljali na otok. Katalonski učenci in učiteljice so bili navdušeni, pa tudi za nas je bilo zanimivo že videno vi-deti še enkrat skozi oči obiskovalca.

V torek in sredo so potekale delav-nice na šoli: geografska s predstavi-tvijo Slovenije, čebelarska, likovna, kuharska, jezikovna in kratko tek-movanje v orientaciji. Skratka, po-kazali smo jim tisto, kar je pri nas drugačno in zanje zanimivo. Med dejavnosti smo vključili tudi obisk naših treh podružničnih šol – Črni-če, Vrtovin in Skrilje, kjer smo bili prijazno sprejeti.

V torek smo imeli na centralni

šoli prireditev, na kateri smo goste predstavili vsem učencem. Pozdra-vila sta jih tudi predstojnik enote Zavoda za za šolstvo v Novi Gorici, gospod Rajko Ipavec in predstavnik sveta staršev, gospod Egon Stopar. Ob prijaznih pozdravnih besedah, uglašenem petju šolskega pevskega zbora in zvokih harmonike so bili naši gostje ganjeni. Tudi sami so za-peli dve pesmi, ena je bila sodobna popevka, druga pa njihov zaščitni znak – himna Barce, ki je požela bu-čen aplavz. Nič čudnega, saj je tudi med našimi učenci ogromno njenih navijačev.

V četrtek smo se odpravili v našo prestolnico, si ogledali stari del mesta in šli na špansko embasado. Sprejela sta nas španska veleposla-nica gospa Anunciada Fernández de Córdova in njen namestnik, ki sta nam razkazala ambasado in razlo-žila, kakšno je njihovpo poslanstvo.

Ta dan smo si ogledali tudi Ško-cjanske jame.

V petek smo organizirali ogled Vi-pavskega Križa in samostana s sre-dnjeveško knjižnico. Za kratek čas smo se pomudili tudi na šoli. Nato

smo se odpeljali še do naše najmanj-še podružnice v Šmarjah, kjer jih je s prisrčnim nastopom pričakalo pet tamkajšnjih učenk. S tem je bil zao-krožen obisk vseh naših podružnič-nih šol in gostje so lahko dobili vtis o tem, kako naša šola živi in deluje.

Za katalonske učence so ves teden skrbele gostiteljske družine. Zapo-sleni na šoli pa smo skrbeli za dobro počutje gostujočih učiteljic. Pokazali smo jim Posočje do izvira reke Soče, Idrijsko in Cerkljansko z Bolnico Franjo, našo obalo, Kras – Goče in Štanjel, ter seveda Vipavsko dolino.

Zanimivo je bilo odkrivanje raz-lik in iskanje podobnosti med našo in njihovo domovino. Iz tega smo se učili oboji. Gostiteljstvo je učen-cem in njihovim družinam prineslo zanimivo izkušnjo. Solze ob slovesu v soboto so bile dokaz za to, da so se otroci pri nas dobro počutili. Za šolo pa je bila to potrditev, da smo se dobro odločili, ko smo tudi tej generaciji devetošolcev omogočili izmenjavo.

Pomembno je odpirati vrata v svet in ta svet povabiti tudi k sebi.

Zlati bralci v Portorožu

V četrtek, 26.maja.2011, so v dvo-rani v Žapužah odmevale živahne arabske melodije, saj je svoj večer priredila skupina trebušnih plesalk Pantera. Te so celo leto pridno vadi-le in trenirale ta skrivnostni, vendar tudi v naših krajih čedalje popular-nejši orientalski ples. Na četrtkov večer pa so svoj trud zaključile s pra-vim orientalskim posladkom, kjer so prikazale svoje na novo priučene plesne veščine.

Sestavile so simpatičen plesni pro-gram in z njim navdušile prisotno občinstvo. Sledilo je sproščeno dru-ženje ob slastnih dobrotah in žlahtni kapljici. Obiskovalci so si lahko po-stregli s slovensko –arabskimi jedmi,

ki so jih večinoma pripravile kar ple-salke same.

Čez poletje si bodo dekleta in žene vzele kratko pavzo, saj si morajo nabrati novih energij. V jeseni jih namreč čakajo novi plesni podvigi. Takrat v svoj plešoči krog vabijo tudi vas.

Orientalski sladkorčki

Medgeneracijsko povezovanje med DU Ajdovščina in OŠ Šturje poteka že tretje leto. Srečujemo se mladi in stari ter vzorno in uspešno sodelujemo. Z vsakim šolskim letom začenjamo z novimi skupnimi projekti.

Krožek ročnih del poteka vsako sre-do. Obiskuje ga od deset do štirinajst otrok. Mentorice so iz Društva upo-kojencev in sicer sta prvo leto otro-ke vodili Jožefa Plesničar in Pavlica Zemljič. Delo nadaljujeta Marta Tre-bižan in Pavlica Zemljič. Otroci pri urah kvačkajo, izdelujejo vizitke, ška-tlice, rože, novoletne in velikonočne okraske ter druge izdelke. Veselijo se in uživajo pri svojem ustvarjanju.

Svoje znanje in izkušnje posredujejo tudi otroci starejšim. Vsak četrtek, že tretjo sezono, se v računalniški učil-nici na šoli upokojenci učijo računal-niških veščin in spretnosti. Znanje

jim posredujejo učenke 8. razreda: Meta Marc, Kaja Rustja, Rahela Tra-tnik, Ema Uršič in Lana Volk. Tečaj obiskuje od petnajst do dvajset slu-šateljev. Nekateri so se z računalni-kom srečali prvič, drugi želijo osve-žiti svoje znanje, tretji pa bi se radi naučili še kaj novega. Deklice so zelo prizadevne, posvetijo in prilagodijo se vsakemu posebej in tako rezulta-ti ne izostanejo. V tem šolskem letu pa uspešno sodelujejo tudi dramska skupina DU Zarja pod vodstvom Jo-žice Mozetič z otroci nižjih razredov. Njihova mentorica je Polona Juretič. Pridružila se jim je tudi pevska sku-pina Zarja. Prvič so skupaj nastopili oktobra na večeru plesa in petja v

Cankarjevem domu na Festivalu za 3. življenjsko obdobje z igro Bandima. Gostovali so tudi na domačih prire-ditvah in v Benečiji.

Na Osnovni šoli Šturje je DU Ajdo-vščina letos v maju priredilo turnir v pikadu. Tekmovalo je 110 članov iz društev upokojencev iz Slovenije in zamejstva. Članice in člani dramsko pevske skupine Zarja pa uporabljajo prostore šole za svoje redne vaje.

Ponosni smo na naše skupno pove-zovanje in druženje, vendar so želje po sodelovanju še večje. V naš pro-gram imamo namen vključiti prosto-voljstvo, fotografski krožek in razne delavnice stare obrti.

Upokojenci in šolarji z roko v roki Fo

to R

ok B

ezlja

k

Po plesu malo počitka

Danica Krapež

Ksenija Černigoj

AFNevenka Vidmar

Št. 3 • 15. junij 2011 13Šport


Primož Sulič

MB

NK Primorje je vroča tema pogovorov na ajdovskih ulicah in ni mi prijetno ob novici, da klub propada. Klub NK Primorje je bil vpet v naše mesto in nemalokrat glavna tema pogovorov vseh generacij. Živel sem z njim in preživel nemalo lepih, včasih tudi malo manj prijetnih trenutkov v različnih vlogah, kot igralec in še vedno, kot trener mlajših selekcij. Dosegel je veliko odmevnih uspehov in vselej ponosno predstavljal mesto burje. Veliko občanov pa tudi občank je bilo povezanih s klubom na tak ali drugačen način ter stiskalo pesti za „rdeče-črne“. Da ne omenjam sanj in želja mladih nogometašev, ki so bile usmerjene k igranju za člansko ekipo, katera je doprinesla dodano vrednost mestu Ajdovščina. V teh težkih časih za gospodarstvo, ki je bil glavni vir financiranja kluba, so se kolesja ustavila. Tekmovanja v prvi članski ligi bodo v Ajdovščini preteklost. Finančni zalogaj za igranje profesionalnega nogometa v Ajdovščini je prevelik. Profesionalni nogomet je prestiž, ki ima nemalokrat preveliko ceno. Vsake zgodbe je enkrat konec, pravijo. Rojeva se nova, z namenom reševanja mladinskega pogona z več kot 200 otroki. Prepričan sem, da je to edina prava rešitev v trenutnih razmerah ter me obenem veseli, da ima podporo širokega kroga ljudi., kar navdaja z optimizmom. Želim, da se novo ustanovljenemu klubu, ki prevzame mladinsko akademijo

omogoča, da nadaljuje začrtano pot, da bo deležen podpore občank in občanov ter, da bodo „rešitelji“ imeli odprta vrata kjerkoli bo potrebna pomoč z jasno vizijo, ki mora temeljiti na kvalitetnemu delu z mladimi. Športna infrastruktura za izvajanje nogometne športne panoge je v našem mestu odlična izhodiščna točka za dolgoročno strategijo nogometa v naši občini. Imamo nov sodoben nogometni stadion, igrišče z umetno travo ter pomožno igrišče. Cilj Zavoda za šport, Športne zveze in občine Ajdovščina je, da ta igrišča ne samevajo, ampak, da služijo svojemu namenu, igranju najbolj priljubljene športne igre na svetu. Ni popoldneva, ko mladi nogometaši ne bi bili aktivni na igrišču. Veselja in

sanj jim ne smemo vzeti. Odgovorni za njih smo vsi, ki imamo nogomet radi. Morda pa bodo čez čas, ti mladi žogobrci pisali novo nogometno zgodovino v našem mestu.¨ Športni pozdrav!

Šport, kot sestavina človekove kulture in družbe, je v osnovi name-njen zadovoljevanju človekovih po-treb po gibanju. Šport že nekaj časa ni samo telesna dejavnost ampak po-staja po vsem svetu in tudi pri nas ve-dno pomembnejši kazalec družbene gospodarske ravni države oziroma posamezne lokalne skupnosti.

V letošnjem letu se je 17. maja 2011 zaključilo mandatno obdobje članov predsedstva krovne društvene orga-nizacije. Novi stari predsednik Miloš Popovič nam je v kratkem klepetu predstavil reforme, ki so bile izve-dene v preteklem obdobju ter nove spremembe in in izzive v razvoju športa v naši lokalni skupnosti, ki nas čakajo v prihajajočem obdobju. Kako ocenjujete delo preteklega mandata?

V letih 2007-2011 je Športna zveza Ajdovščina oblikovala plan dela, ki je temeljil na pripravi predlogov za ra-zvoj in financiranje športa v občini, organizaciji promocijskih športnih prireditev in strokovnih posvetov, obveščanju o javnih razpisih ter po-moči društvom pri prijavah, povezo-vanju z ostalimi ustanovami nevla-dnega sektorja.

Ključni element izpeljave nalog pa je bila povezovalna vloga z Zavodom za šport Ajdovščina, ki nudi kadro-vske, prostorske in operativne pogoje za optimalno delovanje krovne dru-štvene organizacije.

Delo ocenjujem kot dobro opravlje-no vendar poudarjam, da kot ekipa delujemo po načelu; nikoli ni dovolj dobro, tako da se bomo še naprej tru-dili izboljševati kakovost naših uslug do lokalne skupnosti.

Rad bi tudi videl, da bi občinska struktura v bodoče pri zadevah, ki zadevajo šport in športno infrastruk-turo bolj upoštevala potrebe, mnenja in nasvete stroke, ne pa šele takrat, ko gre kaj narobe ali pa je že prepozno.V katerih parametrih delovanja zveze se poznajo učinki na posame-zna športna društva?

Vsi zgoraj našteti parametri vpli-vajo in nudijo suport delovanja po-sameznim izvajalcem LPŠ v lokalni skupnosti. Pomembno je, da člani Športne zveze aktivno sodelujejo pri segmentih, ki so za njih pomembni ter dajejo krovni organizaciji povra-tne informacije, ki pomagajo pri iz-boljšavi programa ter izdelavi ostalih predlogov za izboljšanje stanja orga-niziranosti športa.

Obudili smo tradicionalno podeli-

tev priznanj Športne zveze ter v so-delovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in osnovnimi šolami orga-niziramo Mini olimpijado, dogodek namenjen promociji in povezovanju športnih društev vzgojno-izobraže-valnimi ustanovami.

Poleg operativnih nalog na terenu je Športna zveza sprejela akte, ki ure-jajo delovanje krovne organizacije ter akte, ki urejajo področje organi-ziranosti športa znotraj lokalne sku-pnosti.Kakšen je odnos z lokalno skupno-stjo?

Naj izpostavim da se je sodelovanje v tem mandatu bistveno izboljšalo, kar se kaže tudi v povečanju prora-čuna za Letni program športa. Kakšna je vaša vizija za prihodnji mandat?

Vsekakor nadgradnja obstoječega sistema organiziranosti - tako pred-pisov, ki urejajo področje športa - kot iz projektnih nalog, namenjenih članom ŠZA. Naj omenim, da nas je aktivnost prejšnjega mandata pripe-ljala tudi do sodelovanja z ostalimi nevladnimi institucijami. Športna zveza Ajdovščina ima do leta 2014 predstavnika v OKS, kar pomeni, da imamo možnost vključevanja tudi v organiziranost športa na državni ravni. Smernice in poudarki nasle-dnjega mandata bodo zagotovo v po-vezovanju z institucijami vladnega in nevladnega sektorja pri zagotavljanju kadrovske strukture športnim dru-štvom, bodisi iz virov lokalne sku-pnosti, bodisi iz virov na državni oz. evropski ravni.Vemo da je kvaliteta športnih dru-štev odvisna od strokovnega kadra. Kakšno je stanje na področju obči-ne Ajdovščina?

V občini Ajdovščina imamo 63 iz-vajalcev letnega programa športa, ki so sofinancirani iz občinskega pro-računa. Od tega se jih 14 ukvarja s kakovostnim in vrhunskim športom, ostali pa s programi otrok in mladi-ne, rekreacije ter organizacijo špor-tnih prireditev.

V športnih društvih, ki se ukvarjajo s kakovostnim in vrhunskim špor-tom, sodeluje 24 honorarno-prosto-voljnih trenerjev. Naj poudarim, da smo v letu 2010 košarkarskemu klu-bu pomagali pridobiti profesionalne-ga trenerja, sofinanciranega v 80% iz strani MŠŠ ter 20% iz virov lokalne skupnosti. Če pogledamo obseg mladinskega pogona v Ajdovskem športu je to bistveno premalo. Negativne posle-dice pomanjkanja strokovnega ka-dra pa so svoje kremplje pokazale že pri Nogometnem klubu Primor-je. Le kdo bo naslednji?

Naj poudarim, da je šport otrok in mladine - bodisi iz vidika tekmovanj, bodisi iz vidika interesnih dejavnosti - proces, ki ga je potrebno skrbno na-črtovati in planirati. Dolgoročno je potrebno zagotoviti izvajalcem LPŠ sofinanciranje kadrovske strukture za optimalno in odgovorno ravnanje z mladimi, oziroma s celotnim se-gmnentom organiziranosti športa v

lokalni skupnosti. To je izziv naslednjega mandata oz

naslednjih reform organiziranosti športa, katere smo v krovni organiza-ciji ŠZ Ajdovščina že predlagali, kar pomeni da bo predlog sofinanciranja strokovnega kadra sestavni del gra-diva financiranja športa za leto 2012. Kaj pa ostala društva?

V društvih ki se ukvarjajo s progra-mi otrok in mladine ter športno re-kreacijo deluje približno 40 športnih delavcev s honorarnim plačilom. Kar zadeva ostali segment delovanja civilne športne zveze imamo tu še okvirno 700 prostovoljcev, ki poma-gajo pri delovanju športnih društev, pri tehničnih, administrativnih ter ostalih organizacijskih vidikih. Za konec pa še vprašanje na tre-nutno aktualno ajdovsko športno temo - kako ocenjujete stanje nogo-meta v Ajdovščini?

Saj očitno ni več kaj ocenjevati. Ocena je absolutno negativna. Za-nimivo je, da je bilo takrat, ko v Aj-dovščini praktično ni bilo osnovnih pogojev za normalno delo, dovolj denarja in nihče teh problemov ni opazil. Sedaj pa, ko imamo nov sta-dion, igrišča z umetno travo, skratka ko so pogoji skoraj idealni, je denarja zmanjkalo in je vse propadlo. Ko sem bil še trener mlajših selekcij pri NK Primorju smo (baje pa celo nekateri pred nami) večkrat predlagali, da bi delo z mlajšimi usmerili bolj tržno ter ga ločili od članske ekipe, a za to ni bilo posluha. Športna zveza je v sodelovanju z nekaterimi politiki in »občinarji« in s pomočjo člana pred-sedstva ŠZA Kristjana Markovića v aprilu pripravila strategijo delovanja kluba v prihodnje, če bi obstajala možnost izpolnitve zaostalih obve-znosti kluba ter pridobitve licence za nastop v drugi ligi v naslednji sezoni. Očitno pa se je nogomet, oziroma NK Primorje, Ajdovščini tako zame-ril, da je tudi ta ideja propadla, oz. ni niti zaživela. Sedaj, ko teče voda v grlo, je prišla s strani kluba pobu-da za ustanovitev novega društva in rešitev vsaj nogometne šole. Jaz se sicer s tem strinjam, je pa treba ve-deti, da bo treba pošteno zagristi in par let prostovoljno delati v dobrobit ponovnega razvoja nogometa v Aj-dovščini.

Kljub vsemu se mi ne zdi fer, da sedaj za propad vsi obtožujejo zgolj in samo podjetje Primorje, vključno z vodilnimi. Treba se je zavedati, da je Primorje dolga leta (kot le redko kdo v našem prostoru) stalo za Aj-dovskim nogometom ter številnim nogometašem omogočilo dostojno življenje in konec koncev vsem nam nepozabne užitke ob spremljanju tako domačih kot tudi evropskih te-kem.

Vsi vemo kakšna je sedaj gospodar-ska situacija in Primorje pač v tem trenutku ni več sposobno podpirati kluba na taki ravni. Je pač tako, da mora včasih kaj zgoreti, da lahko po-tem na pogorišču zraste nekaj nove-ga, še lepšega.

Predsednik ŠZ Ajdovščina ostaja Miloš Popovič V maju so potekale volitve Športne zveze Ajdovščina – tudi v naslednjem mandatnem obdobju na čelu združenja ajdovskih športnih društev ostaja Miloš Popovič.

Wada v vodi Jadralci KŠD Wada v mednarodnem razredu FJ Internacional so že krepko zajadrali v novo sezono.

UROŠ PINTAR

NK Primorje

Tekmovanja, ki štejejo za Slovenski pokal so začeli 14. in 15 maja v Por-torožu z 8. memorialom Mario Klun ob močnem jugu, ki je delal kar ve-like preglavice nepripravljenim po-sadkam. Bilo je kar precej prevračanj – neprostovoljnih kopanj - kot radi rečemo jadralci. Fizična moč je na koncu prevladala, saj brez uporabe trapeza tokrat skoraj ni šlo. Za las je zmagala posadka Žižek-Šrancar, pred drugouvrščeno posadko Bata-gelj-Trampuž (obe Wada), tretja pa je bila lanskoletna zmagovalna po-sadka Slovenskega pokala Sašel-Er-čul FJ-Ljubljana.

Po tednu počitka spet dvodnevno tekmovanje v dobrih vetrovnih raz-merah v Ankaranu, organizator pa

Fireball-Slovenija. Tudi tokrat je šlo na nož. Oba razreda sta imela sku-pne starte, kar smo seveda občutili bolj jadralci FJ, saj se večkrat dogodi, da manjša jadrnica pade v senco ve-čji, kar običajno pomeni slab start in »pozabi na zmago« …

Dovolj kritike, vse dogovorjeno prej, le rezultati so kazalec znanja, pa tudi sreče. To pot sta si prvo in drugo mesto prijadrali posadki Fj-Ljubljana, tretje pa je pripadlo Wadi s posadko Jerkič-Perhavec. Čez štiri-najst dni pa se odpravljamo na rega-to v Izolo, kjer bo (vsaj tako pravijo) zelo svečano. Na tiho povedano - ne pravite nikomur! – startna barka bo Triglav. Dober veter!

Št. 3 • 15. junij 201114 Šport

Medalja za ajdovske kadetinje

Skupni izlet treh društev

Tudi letos se podkrajski planinci nismo izneverili stari praksi, da skupaj z idrijskimi planinci organiziramo skupni izlet.

Dobili smo se že šestič, tokrat na našem koncu. Letos so se nam pri-družili še planinci iz Črnega Vrha, tako, da se nas je na nedeljsko jutro 29. maja pri Gostilni Stara pošta v Hrušici zbralo kar 53. Prijazna go-spodinja je predčasno odprla vrata ''oštarije'', tako da smo lahko spili jutranjo kavico. Jasno nebo in vedri ter veseli obrazi so dali slutiti, da je pred nami čudovit dan. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika domačega društva, smo se nekaj pred deveto zjutraj podali na pot proti vasici Gorenje nad Bukovjem. Do tu smo hodili bolj ali manj po makadamski cesti, takoj nad vasico

pa nas je že čakalo prvo preseneče-nje. Na vaškem balinišču, imenova-nem Vinkel, so nas že čakali prijazni domačini s Stankotom na čelu in nas postregli s čajem, kavico in šilcem domačega.

Tako okrepčani smo prešerno na-smejani nadaljevali pot proti lovski koči, takoj zatem pa smo zagrizli v strm klanec proti vrhu Sv. Lovren-ca, kjer stoji cerkvica. Pot je bila ob čudovitem razgledu daleč naokrog prav prijetno naporna. Pri cerkvi-ci smo si vzeli čas za malico, a kaj kmalu smo bili pregnani naprej, saj je bilo pred nami še več kot polovico poti, tudi po brezpotju. Krmilo ko-lone in vodenje izleta je prevzel naš stari znanec in prijatelj, predvsem pa odličen poznavalec teh krajev, Franc Čeč. Z vrha nas je najprej popeljal po neuhojeni stezici globoko na sedlo, a kaj kmalu smo spust plačali s ponov-

nim vzponom. Vendar nas je na vrhu čakala nagrada. Nadaljevanje poho-da je namreč potekalo po čudovitih cvetočih travnikih. S svojo izjemno lepoto in postavo so najbolj izstopali zlati koren, lan in kranjska lilija. Pa ponovno prelepi razgledi, kamor je seglo oko. Fantastično! Človek kar pozabi na vse tegobe in težave. Vre-me je bilo še naprej naš zaveznik in po nekaj urah hoje smo prispeli na Planinsko goro, kjer stoji kar velika cerkev Sv.Marije. Tod mimo poteka tudi Jakobova pot, ki se konča v Špa-niji z znano romarsko potjo Camina de Santiago. A do tam je še dolgih 2232 km! Po kratkem postanku smo se po makadamski cesti in gozdnih poteh spustili v Grčarevec, kjer so nas v koči ŠKTD Grčarevec že čakali prijazni člani PD Križna gora in to-pel segedin golaž, ki sta ga skuhala Ančka in Sander. Članice društva so napekle ogromno sladkarij, ''Tine in Joža od Komparov'' pa sta nas poča-stila s slastnimi češnjami. Harmoni-kaši so raztegnili meh in vsi pogoji za prijetno planinsko druženje so bili izpolnjeni. Po odlični topli ma-lici in klepetu smo se proti večeru le stežka razšli. A nič zato, saj smo družno sklenili, da se naslednje leto ponovno snidemo, tokrat nekje na Idrijskem.

Seveda pa se bomo še prej, poleti, vsaj upamo tako, čim večkrat srečali na planinskih poteh.

V soboto, 16. aprila, smo se ajdovske rokometne veteranke udeležile že tretjega turnirja v letošnji sezoni v Radečah. Na turnirju je sodelovalo 6 ženskih 8 moških ekip.

V predtekmovanju smo se pome-rile z ekipama Zagorja in Dupelj pri Kranju, v polfinalu pa z ekipo iz Sev-nice. Na prvi tekmi smo za 8 golov premagale ekipo Zagorja, žal pa smo bile proti ekipi Dupelj za en gol pre-kratke. V boju za tretje mesto smo z razliko 9 golov gladko odpravile z ekipo Sevnice. 4. junija pa smo se udeležile turnirja v Krmelju. Krmelj je prekrasna vasica na Dolenjskem, posebnost turnirja pa je v tem, ker se igra rokomet na asfaltu. Ajdovke smo odigrale dve tekmi in suvere-no zmagale ter osvojile pokal za I. mesto. Prvo tekmo smo odigrale z ekipo Sevnice in zmagale za deset golov. V finalni tekmi smo se pome-rile z ekipo Dupelj pri Kranju in prav tako zmagale. Z rezultatom smo iz-redno zadovoljne, še predvsem nas veseli dejstvo, da se po nekaj letni pavzi ponovno družimo in uživa-mo v igranju rokometa. V marcu smo registrirale tudi svoje društvo z nazivom Društvo ajdovskih roko-metašic. Ob tej priložnosti se zahva-ljujemo sponzorju podjetju Bokra d.o.o., ki nam je takoj priskočilo na pomoč, da smo bile na turnirju že opremljene z novimi trenirkami in

Sredi maja je z državnim prven-stvom sezono zaključila tudi roko-metna kadetska ekipa ŽRK Mlino-test Ajdovščina. Prav zadnja tekma, ki so jo Ajdovke odigrale v Celju, je bila ena najpomembnejših, saj je odločala o medaljah. V dramatični končnici, potem ko so še tri minute pred koncem zaostajale za tri zadet-ke, so uspele iztržiti remi (27:27), s čimer so zagotovile tretje mesto med 24 slovenskimi ekipami in bronaste medalje. Po tekmi igralke in trenerja niso skrivali veselja - manjkalo ni niti odpiranje šampanjca -, navdušenja in solze sreče, saj je bilo večletno trdo delo pod vodstvom trenerke Ane Ži-gon in Marka Cenciča poplačano.

Ajdovke kadetinje so v celi sezoni na domačem igrišču klonile le s Pi-ranom in Krimom. Med najboljšimi strelkami državnega prvenstva sta bili tudi levoroka Dominika Mrmo-lja in Tina Brecelj, v vratih pa je kon-stantno preko cele sezone blestela Tea Brecelj. Vidno in pomembno vlogo sta imeli tudi mlajši igralki Anama-

rija Božič in Maja Svetik. Dominika in Tea sta sicer stalni članici kadetske državne reprezentance Slovenije. Ka-detinje so po petnajstih letih ponov-no pripeljala ajdovski ženski rokomet v mlajših kategorij do najvišjih mest oz. medalje. Za ta dosežek pa vseka-kor največja zasluga vsem igralkam, trenerki, pomočniku, staršem igralk, vodstvu kluba in Mlinotestu kot glav-nemu sponzorju Mlinotest.

Sicer je bila letošnja rokometna se-zona za rokometašice ŽRK Mlinotest Ajdovščina izjemno uspešna. Član-ska ekipa je ob povratku v prvoliga-ško druščino z 9. mestom obstala v elitni I.A slovenski ligi, kadetinje so bile tretje, starejše deklice pete, šolska ekipa OŠ Danilo Lokar je postala dr-žavni prvak, mlajše deklice A so bile četrte, mlajše deklice B pa neuradno sedme v Sloveniji. S takimi uspehi se lahko pohvali le malokateri sloven-ski klub, pri čemer za ves mladinski pogon skrbijo le trije trenerji, ob Ani in Marku Tamara Vidmar (mini ro-komet).

Ajdovske veteranke uspešne na turnirjihdresi. S sponzorskimi sredstvi so nam priskočili na pomoč tudi naša soigralka, samostojna podjetnica Polonca Gregorič – Knjigovodske storitve s.p., ERGI, Tadej Ergaver s.p. ter Agroind Vipava. Za pomoč se jim iskreno zahvaljujemo.

Za ekipo Ajdovk smo nastopale: Polona Gregorič, Natalija Kodrič, Helena Pergar, Alenka Štor, Tereza Troha, Ana Žigon, Ana Likar, Maja

Blaško, Petra Fučka, Katarina Volk in Ksenija Volk.

Do sedaj smo se udeležile štirih turnirjev in domov smo vedno pri-nesle pokal. Verjamemo, da je to do-kaz dobre družbe in srčnosti pri igri rokometa. Načrti za naprej so veliki in upamo ter želimo si, da bomo ve-dno tako motivirane in bomo nada-ljevale s takim tempom naprej.

Spot skupine Skalp režiral Dejan Babošek V prejšnji številki Ajdovskih novic smo vam zastavili nagradno vprašanje

kdo je režiral spot domače rockovske zasedbe Skalp in prejeli veliko pra-vilnih odgovorov (Dejan Babošek), med katerimi je srečni izžrebanec Aleš Nemec iz Ajdovščine. Čestitamo! Nagrado bo prejel po pošti.

Skalpom pa boste lahko prisluhnili tudi na letošnjem festivalu Rock Ba-tuje, 29. julija!


200 mladih nogometašev lahko sanja naprej V ponedeljek, 6. junija 2011, je bil v Ajdovščini ustanovljen nov nogometni - Društvo nogometna šola Primorje Ajdovščina.

Mlajše selekcije ajdovskih nogome-tašev bodo tako prihodnjo sezono lahko nemoteno nadaljevale svoje delo.

Društvo je ustanovila iniciativa, v kateri so združeni predstavniki ob-činske politike, staršev in nogome-tnih strokovnjakov ter navdušencev. Prvi predsednik novega kluba je Pri-mož Plahuta, nekdanji nogometaš, danes oče dveh nadobudnih žogobr-cov. Upravni odbor pa sestavljajo še Matjaž Bajc, Igor Česnik, Radovan Štor, Vili Durnik, Aleksander Le-mut, Dejan Terčelj, Iztok Černigoj in Goran Sivec. Da je ustanovitev novega kluba dobra odločitev, doka-zuje velika udeležba staršev in dru-gih nogometnih ljubiteljev na usta-novnem občnem zboru. O novem društvu smo se pogovarjali s članom upravnega odbora ter pobudnikom iniciative, ki je pričela pisati novo nogometno zgodbo v Ajdovščini, Matjažem Bajcem.

Nogomet v Ajdovščini ima boga-to tradicijo. Zaključek zgodbe NK Primorje se je v zadnji fazi odvil relativno hitro, tako kot ste tudi pobudniki ohranitve mladinskega nogometnega pogona hitro odrea-girali na nastalo situacijo.

Prvi poizkus reševanja ajdovske-ga nogometa je bil v mesecu apri-lu, ko smo skupaj s Športno zvezo Ajdovščina občinskim svetnikom predstavili strategijo razvoja NK Pri-morje z odkupom dela tribune na aj-dovskem stadionu. Na seji je bilo hi-tro jasno, da gre podpora predvsem na račun mladinskega nogometa, ne pa tudi ohranitve obstoječega kluba. Zato je bilo potrebno razmi-

šljati v drugo smer, saj ob obstoječi nogometni infrastrukturi ter prilju-bljenosti nogometa pri nas ne gre opustiti te športne dejavnosti. Pobu-do smo oblikovali nekateri občinski svetniki, skupaj s predstavniki NK Primorje ter ob sodelovanju staršev mladih nogometašev. Podpora je bila res velika. Klub je ustanovljen, dosežen pa je tudi že ustni dogovor o prenosu tekmovalnih pravic iz NK Primorje v novoustanovljeno nogo-metno društvo.

Kaj bo to pomenilo za mlade igralce? Kako ste si zastavili priho-dnost kluba in ajdovskega nogo-meta nasploh?

Ekipe bodo novo sezono v letošnji jeseni pričele v tistem rangu tekmo-vanj, kjer bodo zaključile aktualno sezono. Župan Marjan Poljšak je obljubil pomoč v naslednjih letih, poleg tega si bo klub prizadeval pri-dobiti čim več sredstev preko občin-skih in tudi drugih javnih razpisov. Del potrebnega denarja za funkci-oniranje kluba pa bodo prispevali straši preko članarin in vadnin. Za-vzemali se bomo za pridobitev spon-zorjev. Računamo, da bo v klubu v naslednjih petih letih nastala dobra nogometna šola, ki bo v Vipavsko dolino pripeljala mlade iz vse regije.

Sanda Hain

Dušan Plesničar

Društvo ajdovskih rokometašic

Št. 3 • 15. junij 2011 15Šport

Zadnja tri leta imamo tudi Ajdovci svojega predstavnika na ultramaratonski kolesarski dirki DOS extreme.

Andrej Zaman je letos za 8 ur iz-boljšal svoj rezultat izpred dveh let, medtem ko ga je na lanskem, mrzlem in mokrem DOS-u, zaradi podhladi-tve premagala bolezen.

Kar 6 mesecev se je v fitnesu ter s kolesarjenjem, tudi pri minusu in po burji, pripravljal na letošnje tekmo-vanje, ki pa ob fizičnih zahteva enako mero psihičnih priprav. Start in cilj 1138,6 km dolge poti je bil v Postojni. Pedala so se zavrtela 13. maja zvečer, Andrej je v cilj zapeljal čez dobra dva dni – za pot je porabil 51 ur in 49 mi-nut ter se uvrstil na skupno 22. mesto, bil je 13. med slovenskimi tekmovalci in 1. med Primorci! Med dirko si je

prvič privoščil spanec potem, ko ga je ta premagal na kolesu, zaradi česar je padel. Po 36 urah neprekinjene vo-žnje je odspal 40 minut. Z njim je bila na poti šestčlanska ekipa prijateljev: Brane, Matjaž, Sebastjan, Igor, Matej in Tanja so skrbeli za hrano in pribli-žno dobro počutje našega kolesarja, ki se je na to pot odpravil z jasno za-stavljenim ciljem ter ga na koncu tudi dosegel. Čestitamo!

Po poplavah uredili poligon

Premagati samega sebe

Pred njim – pa tudi pred vami – pa je že nova akcija. 23. junija ob 6. uri zjutraj bo v Ajdovščini start 1000 km dolgega breveta – netekmovalnega kolesarjenja na ekstremno dolge razdalje po ne-označenih progah. Če bi se želeli preizkusiti tudi vi, vam bo z vsemi informacijami z veseljem postre-gel Andrej Zaman 041-687-069.

Kinološko društvo je v letos opravi-lo že več delovnih akcij na poligonu, da omogoči normalno delo, saj so poplave v preteklosti napravile veliko materialne škode in močno ovirale potek treningov ter tečajev. V petih mesecih smo člani opravili preko 700 ur prostovoljnega dela, ki ni bilo za-man, saj nam ob pogledu na današnji poligon kar srce zaigra. Društvo na-črtuje selitev na novo lokacijo, kar pa ne bo kmalu, saj se zapleta pri doku-mentaciji. Zato smo s prostovoljnim delom omogočili, da trenutno delo v

društvo nemoteno poteka. Upamo, da se poplave ne ponovijo.

Tudi na tekmovalnem področju smo bili uspešni. Agility ekipa se je 14. maja udeležila tekme v Loznici pri Žalcu, na kateri je Veronika Kos s Skayem dosegla 3. mesto v kategoriji a/j 1, Matej Brecelj z Žano 8. mesto v kategoriji A/J 3 in Tanja Rakar s Fla-me v isti kategoriji 14. mesto. Vero-nika in Skay sta 28. maja nastopila na tekmi za pokal Slovenije v Mariboru in zmagala v kategoriji a/j 1. Hkrati se je odvijala tudi regijska tekma v

Trbovljah, na kateri je po programu IPO 1 Rado Gec z Arijem osvojil 3. mesto, Brigita Kerševan z Gino po programu B-bh pa 9. mesto. Upajmo, da bomo delovno vnemo na akcijah in rezultate na tekmah stopnjevali skozi vse leto.


V Budanjah se že nekaj let ukvar-jamo z lokostrelstvom. Pred štirimi leti smo pri ŠKD Budanje ustanovili lokostrelsko sekcijo in si zadali, da bomo ta atraktivni šport približali čim večjemu številu učencev in di-jakov.

Učenci in dijaki se udeležujejo tek-movanj na različnih nivojih. Skoraj vsi so se s tekmovanji prvič srečali v okviru šolskih športnih tekmovanj, na katerih zastopajo svoje šole. Ta tekmovanja so organizirana na dveh nivojih: na regijskem tekmovanju se dosegajo norme za nastop na dr-žavnem tekmovanju. Državno pr-venstvo pa je dvoransko (pozimi) in zunanje (konec pomladi).

Tekmovanja so bila organizirana v Postojni (področno dvoransko pr-venstvo), Kamniku (državno dvo-ransko prvenstvo), Rakeku (področ-no zunanje prvenstvo) in Gornjem Gradu (državno zunanje prvenstvo).

Šole s katerih prihajajo učenci in dijaki, ki trenirajo v naši sekciji, so: OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Draga Bajca Vipava, OŠ Dobravlje, OŠ Spodnja Idrija, OŠ Šturje Ajdo-vščina, SŠ Veno Pilon Ajdovščina in TŠC Nova Gorica. V letošnjem letu je svoje šole zastopalo 20 učencev in

dijakov. Na tekmovanjih so osvojili 55 medalj, od tega kar 36 zlatih.

Pred tekmovalci so poletne počitni-ce, ki jih bodo izkoristili tudi za tre-niranje na našem strelišču nad Buda-njami, v septembru pa bomo pričeli s pripravami na nova tekmovanja.Marko Nardin

Miran Žvanut

Najboljši med najboljšimi!

Novi uspehi plesnega centra ADC

Uspešni mladi lokostrelci

Konec maja je v Cerknem potekalo tekmovanje v spustu za Pokal Slovenije.

Tekmovanja se je udeležilo veliko število slovenskih ekip, pa tudi ne-kaj tujcev, Močna ajdovska ekipa KK Črn trn je bila v polfinalu najhitrej-ša s kar tremi vodstvi. Med člani je vodil Miran Vauh s prednostjo 2.49 sekunde pred Nejcem Rutarjem. V konkurenci nežnejšega spola je vo-dila Zarja Černilogar, ki je drugou-vrščeno Grkinjo Mario Michalogi-annaki ugnala za 10.46 sekunde. Pri najmlajših (dečki U15) pa je s pred-nostjo 16.56 povedel in na koncu v finalu 1. mesto tudi ohranil Mitja Ergaver ter tako poskrbel za debi-tantsko presenečenje, saj je na DH kolesu sedel prvič šele dan pred ura-

dnim treningom.Ekipa KK Črn trn zaradi visokih

uvrstitev tekmovalcev ostaja v sa-mem vrhu skupne slovenske lestvice. Pokalne zmage so se ajdovci veselili že lani, v disciplini 4 kros, v spustu pa se je zasedba šele letos okrepila in zato tako velikih uspehov niso še pričakovali.

Upamo, da bodo Črntrnovci s ta-kšnimi uspehi tudi nadaljevali, čaka jih trdo delo, saj sta pred njimi še dve tekmi. Ena od njih celo na domači progi v Palah, v nedeljo, 23. julija, ko se bo hkrati odvijalo tudi Dr-žavno prvenstvo v štiri krosu.

Vabljeni na ogled atraktivnega tek-movanja, pa tudi k navijanju in pod-pori domačega kluba!

AB

Foto

K.B

.

V začetku junija je v Mariboru potekal Šolski plesni festival, na ka-terem se je pomerilo kar 300 tekmo-valcev iz vse Slovenije. Domači ple-salci iz ajdovskega plesnega centra ADC, ki so si z odličnimi uvrstitva-mi na regijskih festivalih priplesali sodelovanje na državnem tekmova-nju, so se domov vrnili z najžlahtnej-šim odličjem. K skupnemu letnemu uspehu plesnega centra pa so odličje prispevale tudi hip-hop mame.

Na šolskem plesnem festivalu so mladi tekmovali v hip hopu, latinu in popu, plesni pari so se vrteli v ritmih cha-cha-cha, techno swinga in angleškega valčka. Državni prva-ki so postali učenci OŠ Draga Bajca Vipava, med posamezniki pa je na-slov državne prvakinje osvojila Nina Kobal iz OŠ Budanje. Tretje mesto v plesnih parih sta dosegli Andreja Miklavčič in Ela Kragelj in OŠ Šem-pas. Uspeh so dopolnili plesalci iz

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in OŠ Dobravlje, ki so se uvrstili med 25 najboljših. Vsi plesalci so se urili pod mentorstvom Elene Mikuž iz plesne-ga centra ADC.

Hip-hop mame pa so nastopile na državnem tekmovanju, ki je potekalo v Ljubljani. Ponovno so prijetno pre-senetile in osvojile odlično 3. mesto.

Čestitke vsem plesalcem, ki doka-zujejo, da ljubezen do plesa in uživa-nje v njem obrodi sadove.

Naši lokostrelci z osvojenimi odličji na področnem prvenstvu v Postojni 30. januarja 2011

Št. 3 • 15. junij 201116

Prav kmalu bodo šolarke in šolarji pospravili šolske zvezke in knjige in se prepustili poletnim dogodivšči-nam. Za vse otroke, ki bi se radi med poletnimi počitnicami naučili česa novega, ustvarjali, sklepali nova prijateljstva ali se zabavali z vrstniki ob morju, smo na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdo-vščina pripravili pester program po-letnih aktivnosti.

Za tiste, ki si poletnih počitnic ne morejo zamisliti brez morja, sonca in kopanja so tu poletna letovanja v Piranu in Nerezinah, kjer bodo otroci pod vodstvom naših mentor-

jev in animatorjev uživali v kopanju, športnih in družabnih igrah ter se družili v prijetni obmorski klimi. Poleg letovanj smo za otroke pri-pravili tečaje rolanja in plavanja, ki bodo potekali v Ajdovščini, vodili pa jih bodo naši izkušeni športni men-torji. Za bolj ustvarjalne so tu delav-nice, ki bodo v dopoldanskem času potekale v Ajdovščini in Vipavi. Na brezplačnih delavnicah bodo otro-ci razvijali svojo kreativnost skozi ustvarjanje okrasnih in uporabnih predmetov, ter krepili svoje spretno-sti skozi igro. Ustvarili bodo različne izdelke, spoznavali likovne tehnike

in materiale ter se preizkušali v špor-tnih in družabnih igrah.

Novost našega letošnjega počitni-škega programa je celodnevno poči-tniško varstvo za otroke od 1. do 4. razreda, ki bo potekalo konec junija, v začetku julija ter v drugi polovici avgusta, poleg samega varstva ter prehrane otrok pa vključuje tudi ra-znolike športne, likovne ter družab-ne dejavnosti.

Poletne počitnice so tu! Naj bo v mestu ali v naravi, doma ali na mor-ju, preživimo jih aktivno, veselo in razigrano!

Počitnice

Taborite kot junaki filma »Gremo mi po svoje«

Po tem ko je film Gremo mi po svoje v kinodvorane priklical množice, se je Društvo tabornikov Rod Mladi Bori (RMB) iz Ajdovščine odločilo za še boljšo potezo: to, kar ste doslej opazovali na filmskem platnu, lahko letošnje poletje doživite tudi sami!

Ajdovski taborniki bodo svoj tabor v začetku julija postavili na mestu, kjer so snemali film Gremo mi po svoje, in sicer v bližini Bovca ob vasi Čezsoča. In del tega ste lahko tudi vi oz. vaši otroci! Zaradi velikega zanimanja za ta-borniški način življenja, so se pri RMB namreč odločili, da letos izjemoma na taborjenje sprejmejo tudi 20 udeležencev, ki sicer še niso člani društva, a bi njihov način dela želeli spoznati.

Taborjenje bo potekalo od 4. do 14. julija 2011, cena za nečlane organiza-cije pa je 150 EUR. Za podrobnosti in prijavo se lahko kadarkoli obrnete na Heleno Harej (starosta letošnjega tabora) po e-mailu [email protected] ali na telefon 040-515-347.

Pliskovica na Krasu 2011

Tabor bo potekal od 27. do 30. junija in je namenjen mladim od 13 leta dalje. Bivali bomo v mladinskem hotelu Pliskovica. Program in potek tabora je razdeljen na več vsebinskih sklopov in sicer:

športne aktivnosti (paintball, orientacija, kolesarjenje, jahanje, jamarstvo, igre z žogo, itd.),

življenja na vasi (spoznavanje vaških obrti in navad, peka kruha, priprava frtalje, kuharske spretnosti itd.),

animacijske delavnice, družabni večeri in seveda piknik za zaključek! Zadnji dan pa se bomo šli kopati v Sesljan ( IT).Zagotovo nam ne bo dolgčas, saj nam okolica ponuja obilo prilik za prijetno

preživljanje prostega časa. Cena: 50 eur. Prijavi se! Informacije in prijave na: [email protected], ali na 041-945 392 (05) 36 59 14 10

Poletne počitnice so tu!

METULJEV USTVARJALNI TABORTABORNIŠKI DOM na Kovku nad Ajdovščinood 6. do 10. julija 2011

Metuljev ustvarjalni tabor je namenjen otrokom, ki so stari od 7 do 11 let. Namen tabora je ponuditi otrokom ustvarjalen način preživljanja počitniških dni.

Kaj bomo počeli:- v gozdu ob taborniškem domu bomo iz vejevja gradili skulpture- veliko bomo risali in slikali- ustvarjali bomo v glini- spoznavali bomo življenje prednikov, ki so živeli v teh krajih- nabirali bomo zdravilna zelišča- naučili se bomo izdelovati sir- poslušali bomo pravljice- predvsem pa bomo veliko časa preživeli zunaj, v neokrnjeni naravi.

Tabor vodi Silva Karim, profesorica likovne umetnosti in likovna ustvarjalka. Pravljice bo pripovedovala pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan.Sodelovali bodo tudi drugi strokovnjaki, ki bodo poskrbeli, da se bomo imeli lepo, da bomo na varnem, da se bomo veliko smejali in da ne bomo lačni.

Cena ustvarjalnega tabora: 280 eurV ceni je vključeno:- nočitev v več-posteljnih sobah (lastna spalna vreča)- 4 polni penzioni (zajtrk, kosilo, večerja, poleg tega pa ves čas dovolj sadja in pijače)- material in orodje za likovno ustvarjanje - žganje kiparskih del ob zaključku tabora- organizacija in vodenje ustvarjalnih delavnic- varstvo otrok 24 ur na dan

Za podrobnejše informacije nam pišite na [email protected] ali nas pokličite na 040 950407. Poslali vam bomo prijavnico in vam z veseljem odgovorili na dodatna vprašanja.

Poletni tabori

Športno poletje

Šporni programi Rekreativčka in Zavoda za šport Ajdovščina so tudi letos pestri in ponujajo tako poletne športne tabore, kot tudi rekreativne tečaje.

ŠD Rekreativček že četrto leto skr-bi za rekreacijo, pa tudi zabavo otrok – tako so poletni programi namenje-ni predvsem aktivnemu in ustvarjal-nemu preživljanju časa, ki ga imajo otroci na pretek. Natančne informa-cije o programih so bile objavljene v prejšnji številki Ajdovskih novic, Re-kreativček za to poletje ponuja:

- aktivne počitnice v vodi za otro-ke od 5 do 12 let, celodnevni pro-gram bo v več terminih potekal na ajdovskem letnem kopališču;

- nogometni kamp za otroke od 6 do 12 let, ki bodo brcali na igrišču na Policah ter se hladili v bližnjem bazenu, celodnevni program bo po-tekal v začetku avgusta

- 10-urne tečaje plavanja, rolanja in tenisa, potekali bodo v treh termi-nih

Za še več informacij in prijave po-brskajte po Rekreativčkovi spletni strani, pišite na [email protected] ali pokličite Tomaža 041-472-128.

Zanimiva je tudi športna ponud-ba Zavoda za šport Ajdovščina, ki otroke vabi na športne počitnice, v plavalne tečaje, poletno športno šolo in nogometni kamp Olymp ter na športne dneve s paintbaal animacijo za otroke in mladino. Vsi programi vključujejo brezplačen prevoz otrok iz krajev znotraj občine Ajdovščina! Še več informacij pa je objavljenih na spletišču Zavoda, pišite na [email protected] ali pokličikte na 05/3644721 med 8. in 16. uro.

Letno kopališče Ajdovščina odpi-ra vrata 17. junija!

Poletne aktivnosti z mIGETALNICO

Migetalnica tudi letošnje poletje organizira obilo zanimivega za otroke. Po-leg spodaj predstavljenih programov bodo organizirali tudi 10-urni rolarski tečaj za otroke in njihove starše. O terminih in lokaciji boste obveščeni glede na izkazan interes staršev.

Hop na kolo - za učence od 5. - 9. razreda S kolesi se bomo podali po skriv-nostnih poteh vipavske doline, kjer bomo spoznavali še neodkrite kotičke narave! Kolesarili bomo v dveh terminih, od 27. 6. do 1. 7. in od 4. do 8. 7. od 8. do 13. ure, zborno mesto je košarkarska ploščad na Ustjah. Poleg kolesa potrebuješ: čelado, telovadne copate, pijačo, sendvič, obilo dobre volje in željo po odkrivanju majhnih in velikih skrivnosti.

Poletni športni tabor Grbavica - za učence od 1. -9. razreda Počitnice bomo preživeli v naravi, z veliko novih odkritij v okolici Ustij – sprehodili se bomo do jame pod Planino, Vipavskega Križa in cerkvice sv. Marjete; spozna-vali zanimivosti reke in ustvarjali ob nje; kolesarili in obiskali ajdovski bazen, v drugem terminu bomo eno noč prespali v šotorih, ob tabornem ognju.

Potekal bo v dveh terminih, od 16. do 20. 8. in od 22. do 26. 8. od 8. do 13. ure, zborno mesto je košarkarska ploščad na Ustjah. S seboj prinesi:športno opremo, malico in nasmeh.

Cena vsakega programa je 30 €. Na vsakega drugega otroka iz družine je 50% popusta. Če se nam želiš pridružiti, piši na elektronski naslov [email protected] ali pokliči na 031 632 314 (Marko) Število prijav je omejeno! Za otroke bosta skrbela Marko Vovk in Melita Vovk, ki organizirata poletni tabor v okviru Migetalnice.

Biološko raziskovalni tabor Kodreti 2011

Želiš teden počitnic preživeti malo drugače? Želiš spoznati nove prijatelje? Te zanima narava ali arheologija? Pridruži se nam na Biološko raziskovalnem taboru v Kodretih!

Kdaj bo tabor? Od 4. 7. do 9. 7. 2011 Sem pravi/a? Če imaš od 13 do 18 let, te zanima sveta raziskovanja, želiš spoznati, kakšne metode in na kakšen način se uporabljajo pri raziskovalnem delu na konkretnih primerih neke-ga okolja ter želiš s svojim delom prispevati uporabne podatke, hitro izpolni prijavnico in se nam pridruži. Kaj bomo počeli? Na taboru se bomo posve-tili raziskovanju žive in nežive narave ter kulturne dediščine zahodnega dela Krasa in deloma spodnje Vipavske doline. Delo bo predvsem terensko. Pote-kalo bo (predvidoma) v osmih skupinah, v katerih boste poleg mentorja še trije oziroma štirje udeleženci tabora. Kdo organizira tabor? Zveza za teh-nično kulturo Slovenije in Zavod Rdeči apolon. Kdo je vodja tabora? Irena Kodele Krašna

Do kdaj se moram prijaviti? Do zasedbe mest – na taboru bo največ 32 udeležencev.

Kaj moram storiti, da bo prijava veljavna? Ob prijavi vplačati prispevek za udeležbo v višini 80 € na TR ZOTKS: 05100-8010503443, sklic 02304. Kje dobim dodatne informacije? Piši nam na [email protected] ali pokličite na 040 560 955.

Vse, ki jih katerakoli izmed po-čitniških dejavnosti zanima, lepo vabimo, da nam pridružite. Pri-javnice in dodatne informacije najdete na naših poletnih zložen-kah, ki jih bomo razdelili po šolah in na naši spletni strani (http://www.mdpm-ajdovscina.si). Na voljo smo vam tudi po telefonu (053689140, 041490360) ter prek elektronske pošte ([email protected]).


Maša Čibej

Št. 3 • 15. junij 2011 17Mladi

Biti mlad v Ajdovščini je vedno bila in bo dobra stvar! Zakaj? Ker smo Ajdovci in Ajdovke zanimivi in drugačni. Nasmejani, pozitivni … in z našim “G-jem” vedno nasmejemo druge. Naša Wajdušna pa postaja vedno bolj resna in brez mladega zagona. Kje so žurke pod knjižnico? Kje so poletni festivali? Kje je tista Ajdovščina v maju, polna energije? Sam slišim veliko kritik, da se nič dogaja, da je Ajdovščina mrtva! Ne bi se prav strinjal s tem.Mogoče je to mrtvilo samo posledica menjave generacij. Mogoče mladi

potrebujemo malo spodbude in bo Ajdovščina kar naenkrat spet zaživela. Ali pa je zadnji čas, da si priznamo, da smo za vse to sami krivi. Moti me miselnost nekaterih mladih, ki bi radi z besedami spreminjali svet, ko pridemo do dejanj, pa prepogosto ostanemo na začetku. Pri nas mladih pogrešam voljo do ustvarjanja. Če želimo ustvarjati, bomo morali delati napake. In če bomo delali napake, se bomo nekaj novega naučili! Ne glejmo vsega skozi denar, dajmo se zabavat ob tem kar delamo. Denar bo pa le posledica vsega tega. Vsi bi radi vse imeli, za to pa nič ne naredili. Dragi moji, ne vem, če bo to šlo tako naprej. Fajn bi bilo, da počasi začnemo podpirati eden drugega in si pomagati, ker bomo le tako lahko delali velike in zabavne projekte. Toliko za enkrat. Lepo se imejte, bodite pridni in ne pozabite se zabavati!


Karim – priimek, ki kljub temu, da ni slovenski, zveni povsem domače.

Tako kot je domača in sproščena tudi mlada ustvarjalka keramičnega nakita iz Ajdovščine Hana Karim. Njeno delo so že pred časom opazi-li kritiki iz Francije in Španije in ga objavili v spletnih medijih. Pretekli mesec pa smo ga končno opazili tudi domačini – na modni reviji v sklopu Tedna mode v Mladinskem centru Pale.

Oče Azad je akademski slikar. Mama Silva slikarka ilustrator-ka. Verjetno je bilo samo po sebi umevno, da se boš z umetnostjo ukvarjala tudi sama.

Če povem po pravici, sem do tre-tjega letnika srednje šole hotela biti to, kar si zdaj ti. Biti novinarka, dela-ti intervjuje in vodit kakšno oddajo na radiu. Ko pa sem se morala od-ločiti, kaj bom šla študirati, je mama rekla: »Kaj pa arhitektura?« - »Hm, arhitektura, to je pa 'fensi'! Ampak verjetno moraš za to znati risati?!«, sem si mislila. Jaz pa do takrat nisem nič risala. Potem sem tisto celo po-letje risala s svinčnikom, tihožitja, mamine vaze, čevlje, take bolj zafr-knjene stvari. In mi je kar šlo! Tako – za biti brez vaje! Ker pa mi tehnično risanje ni šlo, sem padla sprejemne izpite na arhitekturi, zato pa naredila sprejemne za likovno pedagogiko. In to kljub temu, da se ti je ume-tnost že precej zgodaj zamerila?

Ja, ko sva bila z Goranom (bratom, op. p.) še v OŠ smo z družino precej potovali po evropskih prestolnicah, po vseh galerijah in takrat se mi je vse skupaj nekoliko zamerilo … Mama je hotela videti vse v enem dnevu – in zgledalo je kot ena sre-dnješolska ekskurzija. In ker takrat še nisem imela spoštovanja do ume-tnosti, sem samo čakala, da se bom lahko v galeriji usedla …V končni fazi pa je mama danes kriva za to, da oblikuješ nakit iz ke-ramike!

Res je, tudi mama ustvarja nakit iz keramike in ona me je navdušila. Se pa spomnim, ko sem pred petimi leti začela z izdelovanjem nakita in sem ga – čeprav nekoliko šlampastega – želela prodati. Ne le prijateljicam in maminim sodelavkam, pač pa tudi ostalim … In sem poslala ponudbo po raznih trgovinah. Potem pa sem

iz ene dobila precej tak negativen odgovor, češ da ne, da tak nakit že imajo … No – pred pol leta pa iz tega istega butika dobim e-mail, da so vi-deli moj nakit na spletu in da je to res presežek slovenskega oblikovanja in sem si mislila: »Aha, zdaj pa ja! Zdaj pa ja!« (smeh)Ampak konec koncev tvoje delo – in z njim keramika je nek prese-žek.

Keramika je zelo zapleten in skriv-nosten medij. Nikoli ne veš, kaj bo iz nje nastalo. Zmeraj moraš kaj vreči proč in ti je hudo ali pa se ti kaj raz-bije, ko staviš iz peči. Najmanj deset odstotkov izdelkov se že med delom uniči! Zato da dosežeš nek učinek in da že na začetku veš, da bo nekaj nastalo tako, kot si si zamislil, rabiš ogromne kilometrine in jaz je očitno še vedno nimam dovolj. O keramiki še vedno ne vem vsega! Kako pa nastajajo broške, verižice in prstani?

Gre za dolgotrajen postopek. Naj-prej vse skiciram – navadno med predavanji! Potem oblikujem v ate-ljeju po skicah in nato gre to v peč za keramiko. In ne v pečico za pi-škote, kot nekateri mislijo! (smeh) Na 960°C – temu se reče biskvitna peka – polizdelke pečem približno 20 ur. Ko se peč ohladi, jih vzamem ven, stvar zbrusim in glaziram s po-sebnimi glazurami. Potem še enkrat žgem na 1080°C, kjer glazure razvi-jejo posebne efekte – če tako hočem, vzamem ven in oblikujem v končni izdelek. Kot mlada perspektivna ustvar-jalka nakita imaš gotovo tudi svo-je želje – na kom bi najraje videla svoje izdelke?

Na Lari Bohinc (priznana obliko-valka nakita, op. p.)! Če bi Lara Bo-hinc nosila moj nakit bi bila ekstra polaskana! Ona je res v slovenskem in svetovnem merilu prva liga. Sicer pa mi je všeč, če moj nakit nosi kate-rakoli punca – vsaka, ki ga ceni, ceni njegovo oblikovno izraznost, posto-pek, ki je za njim, ki ima ekstrava-ganten cilj in ga zna nositi. Sama pa svojega nakita ne nosiš!

Meni se zdi mogoče rahlo narci-soidno, če bi ga nosila, res! Raje ga vidim tako, da se sprehajam po Lju-bljani in da vidim kar eno punco, da ga nosi! Mislim – a ni to najlepši občutek?! Kar ena punca ima moj nakit! Waw!

Zadnje čase se posvečaš tudi gra-fičnemu oblikovanju. V Grafičnem studiu Babilon sodelujeta z bratom Goranom.

Goran je odličen risar – on to raz-tura! Tudi ilustracija njemu veliko bolj leži kot meni. In kot oblikova-lec je super. Doslej se še ni potrdilo, da je za sorodnike bolje, da ne dela-jo skupaj! V bistvu je prav žurka z njim sodelovati! Fajn je, ker grafično oblikovanje potrebuje veliko nekega feedbacka že v startu. In fajn je, da stvari vidi čim več parov oči, da tudi pokritizira. Kritika je dobrodošla.

Tudi s strani mame in očeta? Zaradi njiju imam vcepljeno sa-

mokritičnost in morda zaradi tega nadgrajujem svoje ustvarjanje. Sta moja mentorja, vprašam ju za nasve-te – kar se tiče barv obvladata v nulo, in zelo odkrita pri kritikah. No, ta kritičnost me kdaj tudi moti, ampak tako pač je!

Se pri vas doma pogovarjate sploh

še o čem drugem kot o umetnosti? Ma glej – nikoli se ne usedemo za

mizo in si rečemo, zdaj bomo pa govorili o umetnosti. To je del naše-ga življenja in slikarstvo je za moje starše poklic. Da ni tako kot drugod se zavem šele, ko domov pripeljem koga od prijateljev, ki se navdušuje nad tem, koliko slik imamo po sta-novanju. In takrat si rečem: »Waw, ma čaki, sej pa rejs nej slabu!«

Ustvarjalka nakita, ki (za)žge!

Do neodvisnega življenja z vašo pomočjo

Mateja Česen

MČ

Matevž Slokar

Mladi mladim

Društvo za teorijo in kulturo hendikepiranih je društvo, ki se bori za 24-urno osebno asistenco vseh, ki pomoč zaradi takih ali drugačnih telesnih okvar potrebujejo.

Ker pa njihov predlog leži v pre-dalu na Ministrstvu za zdravje že od lanskoletne javne razprave in si morajo hendikepirani dodatno po-moč plačevati s svojimi sredstvi, je Venčeslav Petrič (intervju z njim je bil objavljen v prejšnji številki Ajdo-vskih novic) pretekli mesec organi-ziral dobrodelni koncert s skupino Jararaja. Odziv je bil zadovoljiv, a še vedno premajhen, da bi lahko kaj konkretno spremenili. Zato se v imenu Društva za teorijo in kulturo hendikepa – program za neodvi-snost hendikepiranih – obračamo na vas s prošnjo, da jim z nakazilom kakršnegakoli zneska pomagate pri uresničitvi cilja.

YHD - Društvo za teorijo in kul-turo hendikepa, Neubergerjeva 7, Ljubljana

TR: 02011 - 0050155707Venčko Petrič, Planina 59, Ajdo-

vščinaTR: 0421 7022 9217 380

POROÈNA FOTOGRAFIJA, BIRME, OBHAJILA, PRAZNOVANJASTUDIJSKA FOTOGRAFIJA, (ZA DOKUMENTE, IZDELKI, ...)VELIKI PRINTI VISOKE KAKOVOSTI (do širine 110 cm)

Št. 3 • 15. junij 201118 Narava in družba

NARAVOSLOVNI IZZIV MESECA JUNIJA

Študijski obisk na temo trajnostnega razvoja''KAKŠEN SVET SI ŽELIMO?''

Med 8. in 13. majem je v majhnem mestecu Caccamo, ki leži na Siciliji 30 km od Palerma, potekal študijski obisk na temo okoljevarstva. Študij-ski obiski so namenjeni predvsem iz-obraževanju na področju dela z mla-dimi, za udeležbo na študijskem obi-sku pa smo prejeli podporo v obliki dotacije po programu Vseživljenjsko učenje. Programe financira Evrop-ska Skupnost, koordinira pa Center za mobilnost in evropske progra-me izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) v Ljubljani. Kot pred-stavnica Medobčinskega društva prijateljev mladine iz Ajdovščine sem se udeležila študijskega obiska in se pridružila 13 predstavnikom iz različnih evropskih držav. Udele-ženci smo prišli iz Slovenije, Nemči-je, Turčije, Danske, Finske, Francije, Poljske, Nizozemske in Madžarske.

Na petdnevnem študijskem obisku smo se seznanili z okoljevarstveno problematiko, z njenim vpeljeva-njem v izobraževalni sistem v Italiji, ter z nekaterimi dobrimi praksami pri reševanju okoljskih in socialnih problemov. Študijski obisk je potekal v obliki ogledov na terenu, delavnic in razprav o videnemu. Ogledali

smo si prede-lavo organskih odpadkov, sor-tirnico odpad-kov in inovati-ven način zbiranja odpadkov z osli. V manjšem mestecu Castelbuono na severozahodu Sicilije so namreč zbi-ranje odpadkov s tovornjaki nado-mestili z osli. Projekt zajema ohra-njanje tradicije, zmanjševanje emisij ter reševanje socialnih problemov, saj so v okviru projekta ločenega zbi-ranja odpadkov z osli zaposlili tudi ducat ljudi iz marginalnih skupin. Projekt se je izkazal kot zelo uspešna praksa, ki je okoljsko, ekonomsko in

socialno trajnostna. Pomemben vi-dik študijskega obiska je tudi samo druženje udeležencev ter izmenjava in primerjava izkušenj iz različnih Evropskih držav.

V kratkem času smo tako videli kar nekaj zanimivih praks, v večernih urah smo čas namenili razpravi in izmenjavi mnenj, v zaključnih dneh pa smo si utrgali še nekaj uric za do-živetje utripa na palermskih ulicah.

Pobiranje odpadkov z osli v mestu Castelbuono

Kris

tina

Pro

sen


IRENA KRAŠNA KODELE

Živi svet pred domačim pragom

PTICE KMETIJSKE KULTURNE KRAJINE

Ste v teh deževnih junijskih dneh ulovili kakšen trenutek, za sprehod med polji in travniki? Pogled v tem času prav gotovo pritegnejo živopisani cvetovi in metulji, uho pa uživa ob ptičji pesmi. Škrjančkova mila pesem vsakič razveseli moje srce in me spomni na ljudsko pesem »Škrjanček poje, žvrgoli, se bel'ga dneva veseli…« Le kdo ne bi ob njegovi pesmi pozabil na svoje skrbi in se veselil z njim?

O pticah, ki so jih ljudje nekoč srečevali vsak dan ob delu na polju, ob košnji in ob žetvi, poje veliko pesmi. Verjetno poznate tudi tisto: »Ped pedi in ped pedi, sem raz polja se glasi. Prepelica tako poje, ker ima mladiče svoje…« Tako kot drugod po Evropi, pa tudi v Sloveniji opažamo, da je nekaterih vrst ptic, ki so bile nekoč zelo pogoste na naših travnikih in poljih, vse manj. S povečanjem intenzivnosti kmetovanja se je Vipavska dolina tako spremenila, da sedaj primanjkuje primernih mest za gnezdenje ptic, omejeni so viri hrane, k večji smrtnosti med pticami pa prispevajo pesticidi, zgodnja košnja ter obdelava zemljišč z vedno hitrejšimi in zmogljivejšimi stroji.In kako lahko tem pticam pomagamo? Zmanjšajmo uporabo pesticidov in

umetnih gnojil, ohranjajmo vrstno raznolike travnike, pašnike in polja, travnik kosimo iz sredine navzven in s tem omogočimo mladičem umik v grmovje. Otoček grmovja sredi travnika ali mejica ob njegovem robu nudi pticam zatočišče spomladi, ko trava še ni tako visoka, da bi se v njej lahko skrile, omogoča jim kritje pri prehodu z enega travnika na drugega, plodonosno grmičevje jim nudi hrano jeseni in pozimi, poleti pa se tam zadržujejo razne žuželke, ki so bogata beljakovinska hrana za ptičje mladiče. Človek je skozi tisočletja spreminjal podobo krajine, a ker so te spremembe

potekale postopoma, so se nanje ptice, pa tudi druge živali in rastline, lahko prilagodile. Spremembe, ki smo jim priča zadnjega pol stoletja, pa so prehitre in v prevelikem obsegu, da bi jim lahko rastlinske in živalske vrste sledile. Nekaterim vrstam spremenjene razmere sicer ustrezajo. Tako je na primer v Vipavski dolini zaradi golih brežin in makadamskih poti ob avtocesti več čopastih škrjancev, kot jih je bilo nekoč. Na žalost pa je več takih vrst, katere so postale tako redke, da je njihov obstoj ogrožen in upravičeno se sprašujemo, ali bodo ptice, ki so jih naše babice in dedki dobro poznali, naši vnuki še lahko opazovali v sadovnjakih, na travnikih in poljih?

Bi radi spoznavali ptice pod strokovnim vodstvom ornitologa? Pridružite

se nam na zadnjem ornitološkem izletu v okviru projekta »Ptice kmetijske

kulturne krajine – danes in nikoli več?«. Dobimo se v Kodretih v soboto, 18.

6. 2011 ob 7. uri na parkirišču pred Hišo posebne sorte. Izlet je brezplačen

in je primeren tudi za otroke! Več informacij na www.rdeci-apolon.si ali na

tel. 040-560955.

Podajte se zjutraj ali zvečer na sprehod med travnike in polja. Ste zaslišali kje značilni koščev »crex-crex« ali prepeličin »ped-pedi«? Vaši

podatki nam bodo pomagali ugotoviti, kje v Vipavski dolini gnezdita ti dve vrsti, rezultate pa si boste lahko ogledali na naši spletni strani (www.rdeci-apolon.si) in v eni od naslednjih številk Ajdovskih novic. Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na

elektronski naslov [email protected] .

Mi kompostiramo biološke odpadke, kaj pa vi?Biološki odpadki ali biorazgradljivi odpadki, so odpadki, ki vsebujejo organske snovi, katere se na zraku ali tudi brez zraka, razkrajajo oz. razgradijo.

Kompostiranje bioloških odpad-kov na domačem vrtu je učinkovita metoda za pridobivanje polnovre-dnega humusa in obenem lep primer zmanjševanja količine odpadkov (za vsaj 30 %) in s tem varovanja okolja.

S kompostom, ki je naravno gnoji-lo, vračamo zemlji kar smo ji vzeli s pridelki in izboljšamo sestavo prsti, prezračevanje tal, zadrževanje vlage in toplote. V tla poleg hranil vna-šamo veliko mikroorganizmov, ki izboljšajo mikrobiološko aktivnost tal. Čim bolj je vsebina v kompostni-ku mnogovrstna, tem hitreje nastaja humus. Zato vedno pomešamo od-padke iz kuhinje z odpadki iz vrta.

Kompostiranje odpadkov je bolj čisto in zdravo kot pa njihovo sež-iganje. Vsaka tona sežganega listja sprosti 50 kg ogljikovega monoksi-da, 20 kg delčkov trdnih snovi in se-dem ali več karcinogenov.

Na kompost na našem domačem vrtu sodijo:

• jajčne, orehove in lešnikove lu-pine, čebulni in krompirjevi olupki, sadni in zelenjavni odpadki, kavne in čajne usedline, kavni filtri, čajne vrečke (to je najboljša hrana za de-ževnike in druge drobne živalce, ki predelujejo odpadke v humus)• ostankihrane(vednodobropo-

kriti) samo v majhni količini

• uvelo cvetje, odmrle sobne ra-stline • papirnati robčki in papirnate

brisače• naravnavolna,bombaž• papir in papirnate vrečke (ne

potiskane) v manjših količinah • lesni pepel (koristno kalijevo

gnojilo) – dodajamo ga v majhnih količinah, dobro porazdeljenega• saje(odličnognojilo,kipoveču-

je rodnost in gretje tal)• pokošena trava - v tankih pla-

steh in v uvelem stanju (da prepreči-mo gnitje)• stara prst lončnic, ostanki rož,

zelenjave in zelišč (vendar samo ostanki zdravih delov rastlin)• zelenideliplevelnihrastlin,ven-

dar še ne smejo semeniti• obrezani deli dreves, živih mej

in grmov (zrezano ali zdrobljeno z drobilcem)• listje(raztresenovtankihslojih)• kokošjeperje(koristendodatek,

ker vsebuje fosfor)• kokošjiinzajčjignoj• žagovinainoblanci(vendarzra-

ven ne sme biti lepila, veziv ali bar-ve) v manjših količinah…..

Kaj ne sodi na kompost?

• velikekoličinetekočeinkuhanehrane, meso, drobni živalski kadavri, mačji in pasji iztrebki, kovine, časo-pis in karton (zaradi barv in lepil)• kemikalije,barve,laki,zdravila,

stara jedilna olja, plenice, vrečke iz sesalcev, ker vsebujejo težke kovine• velike količine kupljenih agru-

mov, ker vsebujejo ostanke kemij-skih sredstev, ki uničujejo življenje

v kompostu (previdno dodajamo le majhne količine, ki jih dobro vmeša-mo v kompost) • zboleznimiokuženidelirastlin• pelin, vratič,orehovo lubje,ker

jih deževniki ne marajo• zboleznimiokuženidelirastlin• pleveli,kižesemenijo,korenin-

ski pleveli (razen, če jih prej poto-pimo v vodo, da razpadejo), večje veje…. • kuhanihodpadkovnajnebiod-

lagali na kompost, če pa jih, moramo te odpadke ohladiti, da ne poškodu-jemo drobnoživk v kompostnem kupu

Kompostnik naj bo zlahka dosto-pen. Primeren prostor je polsenčni predel obrobja vrta, v senci dreves ali višjega grmovja, zaščiten pred vetrom.

Kompostnemu kupu je potrebno poleg drobnejših kuhinjskih odpad-kov dodajati tudi debelejši struktur-ni material oz. zdrobljene ostanke grmovnic in dreves. Organizmi na-mreč za predelavo potrebujejo obe skupini materialov v pravilnem raz-merju, tako da organski odpadki do-bro zorijo in se spreminjajo v kom-post. K temu pripomore tudi redno zračenje vsebine kompostnika in po potrebi vlaženje.

Vrnimo naravi nasmeh. Kompo-stirajmo!

Maša Čibej, MDPM Ajdovščina

Št. 3 • 15. junij 2011 19

foto

Sta

nko

Kode

lja

Prvo junijsko soboto je v Idriji potekalo regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki sta ga organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje – Izpostava Nova Gorica in Območno združenje Rdečega križa Idrija.

Preverjanja se je prvič udeležila tudi Ekipa prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina.

Ekipa prostovoljcev se usposablja v prvi pomoči in pripravlja na mo-rebitno intervencijo v primeru huj-še naravne ali civilizacijske nesreče, ko služba nujne medicinske pomoči ajdovskega zdravstvenega doma in druge poklicne enote v bližini ne bi zmogle nuditi prve pomoči vsem po-nesrečencem.

V ekipi deluje osem članov: Bene-dikt Ličen, Katja Lahajnar, Tamara Mozetič, Klavdija Curk, Matija Iva-nič, Denis Kodele, Robert Kopatin in Uroš Batič, ki so v februarju 2011 uspešno zaključili 70-urni tečaj prve pomoči za bolničarje. Na njem so pridobili osnove in ustrezne teme-lje, znanje pa so nato nadgrajevali na skupnih vajah z novogoriško ekipo, ki deluje nekoliko dlje in jim je lahko posredovala svoje znanje in izkušnje. Tri novogoriške in ajdovska ekipa

so se v začetku maja udeležile tudi usposabljanja na Debelem rtiču, kjer so znanje poglabljale z g. Šutanov-cem, avtorjem več različnih učbeni-kov za prvo pomoč za laike, ki jih je izdal Rdeči križ Slovenije.

Regijskega preverjanja usposoblje-nosti ekip prve pomoči se je udele-žilo osem ekip (iz občine Nova Gori-ca, Miren Kostanjevica, Ajdovščina, Idrija, Izola, Piran ter dve ekipe iz Kopra), ki so svoje znanje prikazale na štirih delovnih točkah.

Ajdovska ekipa je pokazala znatno mero pripravljenosti in zasedla 5. mesto. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Idrije, drugo ekipa iz Nove Gorice in tretje ekipa iz občine Miren Kosta-njevica.

V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina članom ekipe is-kreno čestitamo za prizadevno delo in jim želimo veliko uspehov tudi v prihodnje.

Pomagamo

Krvodajalci Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina smo se v soboto, 21. maja, udeležili izleta v Belo krajino. Ogledali smo si izvir

reke Krupe, Muzej Rdečega križa Slovenije, stari del Črnomlja s hišo belokranjskih rokodelcev. Prijetno s koristnim smo nato združili s kosi-

lom na turistični kmetiji Pri Štefani-ču v Dragatušu, kjer nam je gospo-dar po prijaznem sprejemu razkazal tudi Župančičevo spominsko sobo. Ob zaključku izleta smo si ogledali še Krajinski park Lahinja in infor-macijski center parka z več kot 200 let staro hišo s črno kuhinjo, galeri-jo Vere Vardijan. Prav na koncu pa še arheološko zbirko in še delujoči mlin na vodo. Polni lepih vtisov smo se v poznih urah veselo vračali proti domu.

Za izredno lepo doživetje se kr-vodajalci, ki smo se udeležili izleta, zahvaljujemo organizatorki Ireni Žgavc. Prav gotovo se bomo še z ve-čjim veseljem in zavzetostjo udele-ževali krvodajalskih akcij in sodelo-vali pri drugih organiziranih akcijah Rdečega križa. Upamo in želimo pa si tudi, da to ni bilo naše zadnje sku-pno druženje.

ZAHVALA KRVODAJALKAM IN KRVODAJALCEM4. junija v Sloveniji vsako leto obeležujemo Dan slovenskega krvodajalstva. Leta 1945 so bile na ta dan v Sloveniji

odvzete in konzervirane prve doze krvi, kar pomeni začetek transfuzijske službe. Le nekaj dni zatem obeležujemo tudi Svetovni dan krvodajalstva, in sicer 14. junija, ko je bil davnega leta 1868 na Dunaju rojen Karl Landsteiner, ki je odkril prve tri krvne skupine (A, B in 0). Oba dneva sta predvsem priložnost, da se zahvalimo krvodajalcem za njihovo solidarnost in nesebično pomoč. V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina se jim želimo zahvaliti tudi v imenu številnih bolnikov in bolnic, ki so prejeli njihovo kri, vendar se sami darovalcem ne morejo zahvaliti. Prav tako se želimo zahvaliti vsem prostovoljcem, ki nam na kakršnem koli način pomagajo pri izvajanju tako pomembnega programa kot je krvodajalstvo.

Ajdovska ekipa prve pomoči na regijskem preverjanju usposobljenosti

Na domačiji Klepčevih smo si ogledali njihov še delujoči mlin na vodo.

Pomagam pomagatiNa celotni Primorski, ki jo pokriva Škofijska karitas Koper smo zaradi vse večjih stisk, s katerimi se srečujemo, pripravili zgibanko POMAGAM POMAGATI.

Namen zgibanke ni zgolj zbiranje denarja, temveč tudi osveščanje, da so med nami ljudje, ki potrebujejo našo solidarnost, našo pomoč, zato smo za podnaslov zgibanke izbrali Gregorčičev verz: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratove solze«.

Gospodarska kriza, naraščajoča brezposelnost, nizki dohodki ali ne-izplačane plače so vzrok, da se s pro-šnjo za pomoč na Karitas obrača vse več ljudi, ki so zašli v materialno sti-sko, zato v njihovem imenu prosimo

za pomoč. Vse ljudi dobre volje, ki jih nagovarjajo prav določene stiske in želijo konkretno pomagati vabi-mo, da se vključijo v trajnejše oblike pomoči, kot je Posvojitev na razdaljo ali v Namenska pomoč.

POSVOJITEV NA RAZDALJO je pomoč določenemu otroku za ob-dobje najmanj enega leta v višini 25 EUR mesečno. Denarna pomoč je namenjena otroku iz družine, ki živi v težkih materialnih razmerah. Kari-tas darovani znesek nakaže na TRR starša , zakonitega zastopnika, otro-ka , šole…., štirikrat v letu. Daroval-cem posredujemo osnovne podatke o otroku, ki mu pomagajo, čeprav stiki med darovalcem in starši, oz . otrokom, praviloma niso predvide-ni. V pomoč se lahko vključijo posa-mezniki, družine ali skupine..

NAMENSKA POMOČ je mesečni dar najmanj 3 EUR, ki jih darova-lec predhodno nameni za reševanje točno določene stiske: za pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom; starejšim, bolnim in drugače prizadetim; otrokom in šolarjem; materam in otrokom v sti-ski; brezdomcem, beguncem in tuj-cem ali pomoči potrebnim v tujini. Dar se lahko nakazuje mesečno, na tri mesece, dvakrat ali enkrat letno. Enkrat letno pošljemo položnice oz. z dovoljenjem darovalca uredimo nakazovanja preko trajnika.

Karitas, si prizadeva, da bi odgo-varjala na dejanske potrebe ljudi v stiski, ohranjala njihovo dostojan-stvo, z njimi tesno sodelovala in jim z vsakovrstno pomočjo omogočila, da se osamosvojijo in v čim večji

meri sami prevzamejo odgovornost za svoje življenje.

Po dogovorjenem urniku smo v pisarni Škofijske karitas v Solkanu in trinajstih centrih Karitas, za po-dročje občine Ajdovščina in Vipava nas dobite v Ajdovščini na Vipavski cesti 11.. Tam se s tistimi, ki pridejo po pomoč pogovorimo, preverimo njegovo dejansko stanje ter jim v skladu z njegovimi potrebami in na-šimi zmožnostmi pomagamo. Poleg materialne pomoči osebam v stiski tudi svetujemo in jim po potrebi po-magamo poiskati ustrezno pomoč. Starejšim, bolnim, invalidom in ljudem v odročnih krajih sodelavci župnijskih Karitas pomoč pripeljejo tudi na dom.

Na področju Vipavske deknije stal-no ali občasno pomoč Karitas preje-

ma 3000 oseb. To so družine v mate-rialni ali drugačni stiski, brezdomci, zasvojeni, matere in otroci, ostareli, bolni, invalidi, tujci,.... Materialno pomoč prejema 450 družin in posa-meznikov ter 400 otrok. Letno raz-delimo 60 ton hrane in higienskeih potrebščin, številnim družinam po-magamo pri plačilu položnic. Po-moč delimo premišljeno, na podlagi Pravilnika o kriterijih za materialno pomoč socialno ogroženim. Infor-macije o vseh programih so na sple-tni strani http://karitas-kp.rkc.si//, kjer se lahko tudi izpolni obrazec za vključitev v Namensko pomoč oz. Posvojitev na razdaljo.

Hvala vsem, ki boste odprli srce in roke.

Domači krvodajalci na izletu v Beli Krajini


Irena Žgavc

Jožica Ličen

Alfonz Krapež

zasebno varstvo otrokZasebno varstvo otrok GNEZDO prvega septembra odpira svoja vrata. V njem bomo

nudili celodnevno varstvo predšolskih otrok, od enajstega meseca starosti naprej. V vsako gnezdo bomo vključili do 6 otrok, saj želimo prilagodili varstvo in aktivnosti

otrokovim individualnim potrebam, sposobnostim in željam. Naše delo bo temeljilo na kurikulumu vrtca, nadgrajeno z ustvarjalnimi metodami in tehnikami sodobne pedagogike ter razvojne psihologije.

Obe strokovno izobraženi varuhinji Gnezda se bova trudili otrokom, na njim razvojno primeren način in skozi igro, približati zdrav način prehranjevanja, spoštovanje do ljudi in narave, ki nas obdaja.

Gnezdimo na robu Ajdovščine, v pritličju poslovno – stanovanjskega objekta , v novih posebej za otroke urejenih prostorih v velikosti 125 m2. Gnezdo obsega ločeno igralnico, jedilnico, telovadnico ter spalnico z zunanjim velikim, ograjenim vrtom. Pred Gnezdom je urejeno parkirišče.

Dodatne informacije in vpis: tel.: 040 9333 41 ali e- naslov: [email protected] vam bo na voljo tudi internetna stran www.gnezdece.si

Andreja Bračko Pavli, vodja in vzgojiteljica Dejavnost bo registrirana pri Ministrstvu za šolstvo in šport.

Št. 3 • 15. junij 201120 Pisma in obvestila


Kristina Valič

ZlatoporočenciMarija in Anton lokar, Gorenje 214 , Ajdovščina

Nada in Slavko Božič , Planina 32, Ajdovščina

Marija je bila rojena v Dolenjah pri Ajdovščini. Anton, po domače tonetov Tone pa je iz Gorenja.Poročila leta 1961 in imata tri otroke ter 9 vnukov.

Bernarda, po domače mežnarjeva Nada in Alojz, po domače božičev Slav-ko, se poznata od otroštva. Poročila sta se leta 1961. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, sedaj pa imata že dvanajst vnukov.

Naslov (stalne) rubrike smo si izposodili iz Županči-čeve domovinske pesnitve Duma, kjer pesnik spregovori najprej o »prelestih« svoje domovine in nato v drugem delu o »bolestih«. Tudi mi želimo spregovoriti in še bolj prikazati bolesti naše ožje domovine - naše občine. Danes nekaj cvetk iz mirujočega prometa. Slike govorijo same zase pa vendar še malo komentarja. Mirno lahko zapi-šemo, da je kultura parkiranja v Ajdovščini pod vsako kritiko.

Parkiranje na prostorih za invalide je stalna praksa pred najboljšim sosedom.

Zaparkirana je običajno pot za invalide pred sodiščem. Parkiranja na starem ajdovskem »placu«. Očitno ignoriranje prometnega znaka prepovedan pro-

met za vsa vozila na Trgu prve slovenske vlade in vožnja mimo znaka za enosmerni promet ter parkiranje preko treh parkirišč pred pošto in pred nosom policijske po-

staje. To so vse hudi prekrški in zagrožene so visoke kazni.

Potem se pa jezijo na občinskega redarja, ki izreka kazni Na Ribniku postaja stalna praksa parkiranja na zeleni-

cah. Pohvalno je, da je občina uredila pločnike za invali-de. Vendar kaj pomaga, če so na njih avtomobili. Tudi z otroškim vozičkom moraš potem na cesto. Vsemu tarna-nju nad „odgovornimi“ navkljub pa je dejstvo, da je ta-krat, ko oni nastopijo, za ogrožene udeležence v prometu že prepozno.

Spoštovani prekrškarji, ne bomo vam zaželeli, da bi se zaradi zaparkirane površine vi morali izpostavljati nevar-nosti, pač pa vam želimo nekaj več kulture in predvsem razumevanja, da niste edini. Pa vendar, če boste vi zaprli pot drugim, potem to tako ali drugače in slej ali prej čaka tudi vas!

Hodil po zemlji sem naši …

V letošnjem šolskem letu smo se tudi na OŠ Danila Lokarja uspešno vključili v dvoletni mednarodni program Comenius dvostranska partnerstva.

V projektu sodelujemo s šolo ES-COLA BASICA E SECUNDARIA GONCALVES ZARCO (Funchal) z Madeire (Portugalska). Na ta način učenci odkrivajo zgodovino, tradicijo in kulturno dediščino svojega kra-ja ter spoznavajo običaje in kulturo druge države. Bistvo projekta je mo-bilnost učencev.

Med 5. in 24. majem smo tako gosti-li učence s partnerske šole. Predstavili smo jim naš šolski sistem, razkazali šolo in njeno okolico, jih naučili šol-

sko himno, nad katero so bili navdu-šeni. Naše goste je sprejel tudi župan. Obiskali smo Lokavec, kjer so mladi pritrkovalci pod vodstvom ga. Nade Blažko predstavili svojevrstno glas-bo zvonov. Da je lahko tudi manjši kraj zanimiv, so poskrbeli g. Boris Blažko in brata Černigoj iz kovaške-ga muzeja. Društvo upokojencev iz Ajdovščine nam je pokazalo kako se balina. Svojevrstno doživetje je bil obisk Gore, kjer smo v etnološko obarvanem večeru spoznali, kako se prede, kleklja, plete, izdeluje piščali in košare. Prisluhnili smo ljudskim pe-smim in plesu, na koncu pa poskusili odlično domačo hrano: polento, kislo mleko, joto, krompir s skuto, potico in štruklje. Dan je bil popoln in ne-pozaben.

Našim prijateljem smo pokazali tudi delček naše domovine: obiskali so Obalo, Škocjanske jame, dolino reke Soče, Ljubljano in Bled. Nad lepotami naših krajev so bili navdušeni. Najve-čje presenečenje pa je bil sneg na vrhu Vršiča. Nekateri so ga videli prvič!

Dan slovesa je prišel prehitro. Do-poldan smo si ogledali tovarno ultra lahkih letal Pipistrel, skupno druženje pa smo zaključili s prisrčno priredi-tvijo v Dvorani 1. slovenske vlade, kjer smo se poslovili od naših dragih prijateljev. Slovo je bilo ganljivo, pri-tekla je marsikatera solza, ki se je ta dan ni nihče sramoval. Tolaži nas le misel, da se oktobra ponovno snide-mo na Madeiri.

Na koncu se moramo zahvaliti šte-vilnim, ki so nam nesebično pomaga-

li: staršem učencev, učiteljem in mno-gim domačim podjetjem.

Komaj čakamo, da vrnemo obisk prijateljem

Da dva človeka skupaj prikorakata do zlate poroke, mora v zakonu vladati razumevanje, spoštovanje in strpnost. Potem pride tudi harmonija. Vse sku-paj pa povezuje ljubezen. Našim zlatoporočencem čestitamo in jim želimo še veliko skupnih srečnih let!

Št. 3 • 15. junij 2011 21Pisma bralcev

Ko se kaj lepega dogaja v našem Domu starejših občanov v Ajdovščini prav radi povemo tudi našim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ne živijo z nami, a nas radi obiskujejo in razveseljujejo.

Prav na kratko bom povedala o prelepem izletu v Lipico, dne 26. maja. Da bomo obiskali ta kraj smo se odločili po predhodnem posveto-vanju v Domu in se tudi prav odlo-čili, saj je že sam Kras poln lepote, miru in zanimivosti.

Že zgodaj zjutraj, ko smo vstopali na avtobus in v kombi je bilo živah-no. Prelep sončen dan je naše raz-položenje še povečal in srečno smo se odpeljali. Kras je res nekaj poseb-nega v svoji zeleni lepoti, v čistem zraku in zanimivostih, ki jih nudi. Najprej smo obiskali Votlino Lurške Matere Božje, kjer je stala zanimiva kapelica z Marijo. Dostop do nje je bil kar naporen za vse „vozičkarje“, a splačal se je trud in hvaležni smo vsem, ki so nam pri tem pomagali. Tam nas je pričakal gospod župnik, ki ima v oskrbi več far in nam na kratko povedal kdaj in kako je na-stala kapelica in kakšne čase je pre-živela. Potem smo molili, zapeli, se

zahvalili in tudi priporočili naše želje in potrebe. Iz votline smo se vračali korajžno po strmi poti do avtobusa, se tam okrepili s kavo in pijačo ter se nato odpeljali do kobilarne. Čakati smo morali pred vhodom, saj je bilo veliko skupin pred nami. Končno nam je vrata odprla prijazna vodite-

ljica, ki nam je kar nazorno prikaza-la zgodovino same kobilarne ter nas popeljala skozi hleve. Lahko smo občudovali prelepe konjičke, kako so usposobljeni, vsak s svojim rodovni-kom, imenom in poreklom. Na dvo-rišču so bile skupine konj razvrščene po starosti in spolu in občudovali smo mlade kobile z mladiči. Zanimi-vo je bilo videti tudi, kako so konji reagirali na žvižge. Gledali smo tudi jahače, kako so vadili jahanje. Odšli smo iz kobilarne polni lepih vtisov, saj tako od blizu še nismo imeli pri-ložnosti opazovati konj.

Po kratkem počitku in oddihu smo se odpeljali do Senožeč, kjer nas je čakalo prej naročeno in pripravlje-no dobro kosilo. Seveda nam ni nič manjkalo, pa tudi harmonika nam je zaigrala.

Bil je srečen dan in polni prelepih vtisov smo se vrnili domov.

Nepovratna pošta

Ivan Mermolja Iče

Naš izlet v Lipico

Ljudi srečujemo, spoznamo, vzlju-bimo, smo prijatelji. Se pa tudi raz-hajamo. Razhajamo se, ker tako ho-čemo ali zato, ker nekoga nekega dne ni več med nami. Kar tako! Kot se je zgodilo s tabo, prijatelj in domačin Iče.

Nekaterih ljudi ne pozabimo. Spre-mljajo nas vse življenje, nanje ne pozabimo niti potem, ko smo se z njimi nepovratno in dokončno raz-šli. Temu rečemo spomin na nekoga.

Spomini nate so sveži. Doma s Ce-ste si bil domač tudi v Malih Žabljah, na drugi strani našega skupnega hri-ba. V naši vasi so tvoje korenine po-gnale v hiški ob bregu Vipave, kjer smo ob tvoji njivi pogosto poklepe-tali, tam so se tkale in utrjevale vezi med nami in tabo. Tekle so besede, tekle so misli, in tekla je šala in do-bra volja, pa tudi katero življenjsko modrost smo si povedali. Domač in lepo sprejet si bil v vsej vasi, kjer smo pogosto rekli: »Iče je povedal to in to …«, ali pa: »Ma kako smo se nasme-jali Ičetu …«.

Ni ga bilo vaščana, ki te ne bi po-znal, od starejših do mlajših, med katerimi si užival posebno naklo-njenost. Na koga le bi se obrnil kot nate tudi jaz sam, ko sem potreboval pomoč pri lektoriranju in vešče oko,

ki bi uredilo stavke v mojih besedi-lih, da so bili postavljeni, kot je prav in kot zapovedujeta slovnica in lepi jezik, če ne prav nate? Moram reči, da nikoli nisi deloval ali se obnašal kot profesor. Bolj si bil podoben ne-komu izmed nas, ki zna ravnati z be-sedami in je rad priskočil na pomoč. Tudi po tvoji zaslugi so krajevne pu-blikacije dobile primerno obliko in so našle pot v domove. Hvala ti, Iče, tudi za to!

In hvala ti, da si tudi z nami preho-dil vsaj del poti. Šele ko se spomnim, da je zadnja burja tvoji hiški ob reki odnesla streho, se zavem, da je ta razhod dokončen in resničen, in da smo se tu zbrali prav zaradi te do-končnosti. Če bi mogli, bi ti poma-gali streho znova postaviti, nato pa bi katero rekli skupaj kot tolikokrat. A tokrat ne gre!

Zato, Iče, naj se ti v imenu vseh nas zahvalim za vse, kar si bil in si nam predstavljal: profesorja, pesnika, po-deželana, Cestnarja, človeka, ki ljubi sonce in veter, prijatelja. Upam, da si del tega tudi ti občutil do nas.

Tvojim najbližjim v svojem in v imenu sovaščanov izrekam globoko sožalje!

Rudi Rustja

Sem v dilemi. Kako naj se pod-pišem pod članek. Če napišem, da sem svetnik občinskega Sveta Ajdo-vščina ali, da sem aktivni član neke svetniške skupine ali predsednik politične stranke v občini tvegam, da bom dobil članek s povratno po-što nazaj.

V povabilu k pisanju v Ajdovske novice so bile vse te kategorije za-molčane. Očitno so tudi drugi ob-čani z naštetimi funkcijami razume-li »ne povabilo« , saj nisem zasledil (še) nobenega njihovega prispevka.

Pri predstavitvi koncepta tega ča-sopisa sem si zapomnil tudi to, da bo občane obširno, korektno in po-drobno informiral z delom Občin-skega sveta. Na žalost opažam, da je poročanje o posamezni seji omeje-no na polovičko strani. Prostorsko primerljivo s poročilom o letni seji nekega društva ali pohodu na naj-bližji hribček. Povedati hočem, da s seje, ki običajno traja približno šti-ri ure, ni moč povzeti avtentičnega dogajanja na tak način.

Če mi želite odgovoriti z dejstvom, da ste bralstvo seznanili , da si vse podrobnosti lahko prebere na ob-činski spletni strani, najprej pomi-slite, da vsaj polovica občank in ob-čanov nima možnosti ali znanja, da bi to vaše obvestilo lahko udejanjili. Tem ali predvsem tem je namenjen časopis.

Z načinom poročanja, ko bralec zve zgolj kaj je Občinski svet obrav-naval in kaj sprejel, še ne zve no-bene vsebine razprave. Razprava pa je, ali naj bi vsaj bila, bistvo demo-kracije. Kako naj bralec ve, kako se je vrtela razprava in kdo je zastopal njegov interes ? Ustvari si napačno mnenje, da so vsi svetniki vedno

podprli vse sprejete sklepe. Od tod tudi preprosto sklepanje – vsi so enaki. Bog ne daj, da bi pri kakšni temi omenili kakršno koli ime.

Zavedam se, da časopis ni medij za tiskanje zapisnika. Potrebno bi bilo iz vsake seje posebej poročati o točki ali dveh, ki so dajali vsebino posamezni seji.

Tipičen primer je poročanje o do-gajanjih na 7. Seji Občinskega sveta, ko napišete, da so svetniki odločili, da Občina ne kupi dela tribun na nogometnem stadionu. V resnici svetniki o tej tematiki sploh nismo odločali, ker je župan to točko uma-knil z dnevnega reda. Res pa je, da smo zavrnili predlagano strategijo razvoja nogometa v Občini Ajdo-vščina, o čemer pišemo v sorodnem prispevku.

Seja je bila nesrečno ali pa za na-lašč sklicana na Veliki četrtek, če-prav smo na predhodni seji svetniki zahtevali, naj se datum sklica spre-meni. Največje žrtve tega sklica so bili direktorji zavodov, ki so prišli na Občinski svet, da bi predstavili delovanje zavoda, ki ga vodijo in bi odgovarjali na vprašanja svetnikov. Devet jih je bilo. Ravnatelji vseh osnovnih šol v občini, Delavske univerze, Zavoda za šport, Glasbe-ne šole in vrtca. Debelo uro so ča-kali na hodniku. Ko je bil na vrsti za obravnavo njihov zavod, so v sejni sobi dobili na razpolago dve minuti. Sto dvajset sekund za obrazložiti vse dobro in slabo v celem letu 2010 in o načrtih in bojaznih za leto 2011. Ne vem, ali je to za njih razbremeni-tev ali žalitev. Verjamem, da ločijo med komedijo in tragedijo.

Alojzij Klemenčič, občinski svetnik


Stibilj Lojzka

"STRATEGIJA" AJDOVSKEGA NOGOMETANa aprilski seji občinskega sveta je

bila v razpravo podana v obravnavo tako imenovana "Strategija obstoja in razvoja ajdovskega nogometa". V svetniški skupini SDS smo omenje-no strategijo soglasno zavrnili, saj bi jo lahko mirno preimenovali v Strategijo reševanja dobrega imena generalnega pokrovitelja ajdovskega nogometa.

V predlogu sklepa je navedeno, da strategija, katero je pripravila Špor-tna zveza Ajdovščina, predstavlja pravo pot za reševanje nogometa v Ajdovščini ter za obstoj NK Primor-je. Strategija, ki naj bi zajemala na-slednja 3 leta, je napisana na dobrih dveh straneh in ne vsebuje nobenih konkretnih zamisli, temveč le splo-šne smernice o igranju članskega moštva v 2. Slovenski nogometni ligi (SNL) ter poudarku na delu z mla-dimi. Prav tako iz strategije ni raz-vidno, od kje konkretno naj bi bila zagotovljena sredstva za delovanje kluba v bodoče.

Za pridobitev potrebnih sredstev za reševanje kluba naj bi občina od-kupila del tribun na stadionu, ki je v lasti družbe Primorje. Kupnina, ki bi jo morala občina zagotoviti z re-balansom proračuna, naj bi znašala okrog 150.000 €. Družba Primorje bi

morala to kupnino skupaj s 50.000 € lastnih sredstev zagotoviti za delova-nje NK Primorje. Nadalje naj bi se oblikoval nov upravni odbor kluba ter s strani Nogometne zveze Slove-nije pridobilo zagotovilo, da bo imel klub pogoje za licenco igranja naj-manj v 2. SNL. Ta scenarij pa vsebuje vrsto pomanjkljivosti:

- Omenjena sredstva so bistve-no nižja od dejanskega dolga kluba, ta po najbolj optimističnih ocenah znaša vsaj pol milijona €.

- Družba Primorje bi morala po pogodbi, ki jo je sklenila z Nogo-metnim klubom (predsednik uprav-nega odbora kluba je, mimogrede, istočasno predsednik uprave Pri-morja Dušan Černigoj), zagotoviti sponzorska sredstva v višini več kot 400.000 €. Teh sredstev klub do da-nes ni dobil. Za neizpolnjevanje po-godbenih obveznosti v pravni državi obstoja možnost izterjave preko so-dišča.

- To, da je del tribun last Primor-ja, je bila v času prenove stadiona očitno ena bolje varovanih občin-skih skrivnosti, saj smo bili do danes prepričani, da je celoten stadion last občine Ajdovščina.

- Da bi Nogometna zveza Sloveni-je vnaprej dajala zagotovilo za izdajo

licence, je popolna utopija, saj lahko vsak dolžnik ustavi postopek izdaje licence, teh dolžnikov pa ni malo (igralci, trenerji...).

Reševanje nogometa v Ajdovšči-ni ne sme vključevati podaljševanja agonije članskega moštva. Če član-sko moštvo s svojimi sponzorji ni sposobno delovati v rangu 1. ali 2. SNL, tega ne more reševati občina. Interes občine morajo biti mlajše selekcije in možnost vključevanja otrok v športno dejavnost, tudi no-gomet. Sredstva, ki naj bi jih občina zagotovila z rebalansom proračuna, bi v celoti "pojedlo" člansko moštvo za poplačilo dela dolgov za nazaj, medtem ko za delo kluba v bodoče ponovno ne bi ostalo ničesar. Dolgo-ve za nazaj naj povrne tisti, ki jih je dolžan (generalni sponzor), občina pa naj pripravi novo strategijo, ki bo imela poudarek na delu z mladimi. S 150.000 € bi lahko mlajše selekcije zelo kvalitetno delale celotno sezo-no. To pa naj bo tudi prioriteta.

Poudarjamo, SDS ni proti nogome-tu v Ajdovščini, je pa proti reševanju blagovne znamke Primorje na račun mlajših selekcij. Vsak naj poravna svoje račune!

Uroš Zupan, Predstavnik za odnose z javnostjo OO SDS Ajdovščina

Pri izviru Hublja Čez trdne skale svoje rečne struge, preperelekot od suše, teče Hubeljmehke duše

V njegove loke in tolmune porasli bregovi se rušijo vanj, kot bi bregovi v ljubezni umirali zanj.

Omamljen od plesa vodnih kapljic Hublja, ki v soncu se bleste v mavrici barv, obstanem pri bližnji mladi bukvi, kjer se je ljubilmlad par in je v spominostalo zdaj že zakrastelovrezano srce.

Tudi v meni veselo poskočisrce, ko se ves mehak od ptičjega petja skozi vejezazrem v modro vipavsko nebo.

S pobočja Škola se v reko kamen skotrlja.

Kamen bo Hubelj miloval, se z njim igral, kot gladek kamen na dnu reke življenjatudi sam bom postal.

Boris Markovič, Ajdovščina

Št. 3 • 15. junij 201122

Pod tem sloganom in pod težo dveh pomembnih obletnic bo letos potekal že 7. pohod območnih zdru-ženj VVS in ZB NOB, kot vsa leta doslej pod vodstvom štabnega vo-dnika Valterja Likarja.

3. julija popoldan bo izpred obelež-ja vojne za Slovenijo pri Vojkovi koči na Nanosu krenila na dolgo pot 15 članska odprava, katere najstarejši član bo letošnji prejemnik Petomaj-skega priznanja Občine Ajdovščina, Anton Kreševec. Med njimi pa bo tokrat kar šest pohodnikov, ki so v času osamosvojitvene vojne aktivno

sodelovali pri obrambi domovine. Letošnji pohod bo spomnil in opo-mnil na dve pomembni obletnici – 70. obletnica OF in 20. obletnica osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Pohod pa bo posvečen tudi spominu na lani preminulega tovariša Jožeta Vodopivca iz Žapuž, dolgoletnega člana in praporščaka vojnih vete-ranov ter zvestega spremljevalca na pohodu od Nanosa do Triglava.

Pohodnike lahko tudi vi pospremi-te na dolgo pot, v nedeljo, 3. julija ob 17. uri bo pred obeležjem pri Vojko-vi koči potekala kratka slovesnost s

kulturnim programom in nagovori. 8. julija bodo pohodniki dosegli vrh Triglava, dan kasneje pa se bodo udeležili osrednje proslave na Po-kljuki.

Koledar

Po poteh spomina in opomina

5. kolesarski maraton „Po poteh obeležij vojne 1991“ V soboto, 18. junija 2011, bo pote-

kal 5. kolesarski maraton „Po poteh obeležij vojne 2011“. Start maratona bo ob 9. uri pred vojašnico v Vipavi. Vabljeni kolesarji nad 14 let, prijave so obvezne!

Dolžina proge je 75 km in je v ce-loti asfaltirana. Poteka skozi Vipavo, mimo Goč, skozi Spodnjo Branico, Branik, Dornberk, Volčjo Drago, Bukovico, Bilje, Vrtojbo, Rožno doli-no, Novo Gorico (kjer bo postanek),

Kromberk, Šempas, Selo, Ajdovšči-no, Vrhpolje v Vipavo.

Vozi se v strnjeni koloni, ki jo di-rigira upravitelj kolesarskega mara-tona.

Startnina je 10 evrov; vsak udele-ženec prejme spominsko medaljo, topli obrok in napitek.

Maraton je izključno rekreativnega značaja. Vsi udeleženci vozijo na la-stno odgovornost in so dolžni spo-štovati cestno prometne predpise ter

navodila policistov in rediteljev. Za-ščitna čelada je obvezna!

Organizatorji: PO ZVVS Sever-noprimorska, OZVVS Ajdovščina-Vipava, Društvo veteranov SEVER severne Primorske, KK Dobrovo, KK IZVIR Vipava

INFO: OZVVS Adovščina-Vipava, www.ajdovscina-vipava.zvvs.si,

[email protected], telefon: 040 305 768 - 041 900 087

Po Terčeljevi poti18. junija bo potekal prvi romarski

pohod po Terčeljevi poti. Pohodni-ki se bodo v soboto zbrali ob 6. uri zjutraj pri Terčeljevem spomeniku v Šturjah ter pot pričeli z molitvijo. Sledila bo pot do duhovnikove roj-stne hiše v Grivčah, od tam vzpon na Goro in Sinji vrh, kjer bo čas za zgodbe in malico. Pot se nadaljuje mimo škrapelj na Taloško domači-jo, kjer je Filip Terčelj v noči s 25. na 26. april leta 1934 prespal. V narav-ni baziliki „Nova pot“ bo ob 12. uri

mašo daroval dekan Dominik Brus, to bo skoraj natanko 89 let po prvi sveti maši, ki je bila tu opravljena 12. junija 1922. Po Angelski gori nato teče pot do Otlice, od tam sprehod do Otliškega okna ter sestop do iz-vira Hublja.

Romarski pohod vam bo vzel za približno 6 ur hoje, s postanki pa še nekaj več; Priporočena je dobra oprema, planinski čevlji, pohodne palice, primerna oblačila, za pijačo in hrano poskrbi vsak sam. Poho-

dniki se udeležijo peš romanja na la-stno odgovornost! V primeru slabe-ga vremena pohod odpade, vabljeni pa k sv. maši, ki bo ob 6.15 v cerkvi sv. Jurija v Šturjah.

Informacije: Tomaž Brecelj (PD Ajdovščina): 041 999 272, Silva Vid-mar (Župnija Šturje): 031 869 133, Bogdan Vidmar (duhovni voditelj Terčeljeve poti): 051 323 165, Hie-ronim Vidmar (Turistična kmetija Sinji vrh): 041 502 056.

Lepo vabljeni!

Terapevtska pomoč posameznikom, parom ali družinam v stiski: ko ne najdete rešitve v različnih odnosih, ko nastopijo težave v partnerstvu ali zakonu, ko ne veste več kako pomagati otrokom in biti še boljši starši, ko se vrtite v začaranih krogih, ko dvomite vase, ko ste doživljali nasilje, kot pomoč pri različnih odvisnostih in v drugih težavah.

Pokličite 030/235 117 in se dogovorite za srečanje.

Informacije za koledar dogodkov zbira TIC Ajdovščina, posredujte jih

na e-naslov [email protected], preko telefona 05/36 59 140 ali pa

osebno, TIC najdete v prostorih novega mladinskega hotela v Palah.


Koledar prireditev za JUNIJ 2011sreda, 15. junij

ob 19.30 Večnamenski prostor Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina

Zaključna prireditev društva Most Info: Društvo Most

petek, 17. junij

ob 13.00 Dvorana v Budanjah

Zaključek projekta “Ptice kmetijske kulturne krajine - danes in nikoli več?”Info: 040 560 955 (Irena), [email protected], www.rdeci-apolon.si

petek, 17. do nedelja, 19. junij

petek ob 18.00 Colska nedelja 2011 - nogometni turnir

sobota ob 22.00 Colska nedelja 2011 - koncert skupine Big foot mama

nedelja od 17.00 dalje

Col

Colska nedelja 2011 - hišni ansambel AvsenikInfo: 041 621 669 (Sandi Škvarč), www.trillek.si, [email protected]

sobota, 18. in nedelja, 19. junij

sobota od 17.00 dalje

nedelja ob 20.00

Grajsko obzidje Vipavski Križ

Kriški semanji dnevi 2011 – srednjeveška tržnica, nastop MePZ Primorje in MPZ Napev (ob 19.30)Kriški semanji dnevi 2011 – gledališka predstava HarveyInfo: KS Vipavski Križ 041 421 927

sobota, 18. junij

ob 6.00 Zborno mesto pri spomeniku Filipu Terčelju na Cankarjevem trgu, Šturje

Romarski pohod po Terčeljevi potiInfo: PD Ajdovščina: 041 999 272 (Tomaž)

ob 7.30 Trg 1. slovenske vlade, Ajdovščina

127. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

ob 8.00 Start pred vojašnico v Vipavi

5. veteranski kolesarski maraton “Po poteh obeležij vojne 1991”Info: OZVVS Adovščina-Vipava, Gregorčičeva 20, Ajdovščina, www.ajdovscina-vipava.zvvs.si, [email protected], tel.: 040 305 768, 041 900 087

ob 7.00 Kodreti - Zbor pred Hišo posebne sorte Ajdovščina

Ornitološki izlet - po dolini BraniceInfo: 040 560 955 (Irena), [email protected], www.rdeci-apolon.si

ob 9.00balinišče v Črničah Črniška šagra - Balinarski turnir

ob 10.00MC in hotel Ajdovščina, Športni park Pale

Naravoslovne raziskovalnice - Ali je v potoku povodni mož?Prijave v TIC Ajdovščina in na sedežu zavoda Rdeči apolon v Budanjah, Budanje 1j Info: 040 560 955 (Irena), [email protected], www.rdeci-apolon.si

ob 18.00Dvorana prve slovenske vlade, Ajdovščina

Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnostiInfo: Občina Ajdovščina, 05/ 36 59 110

ob 21.00MC in hotel Ajdovščina, Pale

Filmski večer v MC in hotelu Ajdovščina: PrepisaniInfo: KAŠ

nedelja, 19. junij

Od 15.00 daljeČrniče, različne lokacije

Črniška šagra 2011 (koncert vokalne skupine Glorija, nastop ansambla Megamix, čarodeja Tonija in primorskih komikov) Info: Športno-kulturno-turistično društvo Parapet, 031 830 968 (Petra)

ob 5.00 Odhod avtobusa iz Predmeje (Tiha dolina športni park)

Pohod na Veliko Planino v organizaciji Društva Gora. Prijave, vplačila do 16.6.: 041 617 607 (Dušan Brus)

ob 5.00Odhod iz Podkraja(ob 5.10 Col)

Izet PD Križna gora - Zadnjiški Ozebnik (2083m)Prijave do 6.6.: 031 614 934 (Hermina), 041 724 865 (Dušan)

ob 20.00 Vrhpolje

Praznovanje 100. obletnice PGD Vrhpolje Info: Občina Vipava, 05/364 64 10, [email protected]

sreda, 22. junij

ob 19.00 OŠ Šturje, Ajdovščina

Uvodna predavanja o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröningainfo: 031 58 48 98, http://www.bruno-groening.org/slovenski/default.htm

ob 19.00Dvorana prve slovenske vlade, Ajdovščina

Premiera lutkovne predstave Palčica Info: dramska skupina Žar

Od petka, 24. do nedelje, 26. junij

petek ob 21.00 pred barom Darja v Dobravljah

Šagra sv. Petra v Dobravljah - nastop skupine Trubači

sobota popoldneigrišče v Dobravljah Šagra sv. Petra v Dobravljah - nogometni turnir

nedelja od 16.00 daljeigrišče v Dobravljah

Dobravski tek in šagra sv. Petra v DobravljahInfo: KS Dobravlje, 041 834 015 (Silvester)

sobota, 25. junij

PredmejaTradicionalna spominska slovesnost ob dnevu državnosti na Predmeji)Info: ZBNOB Ajdovščina – Vipava 05/366 10 71

sobota ob 8.00 in ob 17.00 Žapuže

Krajevni praznik v Žapužah – zjutraj tek, popoldne osrednja slovesnost

nedelja, 26. junij odhod izpred AP Ajdovščina Pohod Poldašnja špica, Piparji, Dve špici (Italija)

Info: Anton Kreševec 031 613 805

četrtek, 30. junij ob 20.00

Lična hiša Ajdovščina

Odprtje razstave Druga narava - dela manjšega formata iz mednarodne likovne kolonije Slovenija odprta za umetnost Razstava bo na ogled do 14.7.2011.

Koledar prireditev za JULIJ 2011petek, 1. julij

ob 18.00Otlica-Kovk - Penzion Sinji vrh

Slovenija odprta za umetnost - dan odprtih vratInfo: Penzion Sinji vrh, 05/36 49 608

sobota, 2. julij

ob 18.00 daljeDolga Poljana

Krajevni praznik v Dolgi PoljaniInfo: 040 208 135 (Danilo)

nedelja, 3.julij

ob 17.00začetek pohoda izpred Vojkove koče na Nanosu

7. pohod “Po poteh spomina in opomina iz obdobij leta 1941-1945 in 1990-1991«Info: 041 430 471 (Valter Likar)

petek,8. julij

od 13.00 dalje Tiha dolina na Predmeji

Dnevi Gore 2011Info: Društvo Gora, 041 617 607, 05/ 364 90 16, www.drustvo-gora.si

sobota, 16. julij

Ob 7.30Trg 1. slovenske vlade, Ajdovščina


nedelja, 17. julij Skrilje Šagra v Skriljah

Info: 031-683-599 (Brigita)

sobota, 23. julij

Proga Črni trn v Športnem parku Pale

Tekma za državno prvenstvo in pokal Slovenije v 4-krosuInfo: Kolesarski klub Črn trn, 040 822 220, http://crn-trn.si/

ob 5.00 Vodice pri Colu

Vodiška noč in pohod po hribih nad VodicamiInfo: Smučarski klub Vodice, 041 423 782 (Miklavž Sajevic), 05 36 68 465

petek, 29. julij Športni park Batuje

Rock BatujeInfo: KTD Batuje, Jan Zelinšček, 041 933 422 , [email protected], www.rockbatuje.com

Koledar prireditev za AVGUST 2011nedelja, 7. avgust

od 16.00 daljeUstje

Tradicionalni praznik vasi UstjeInfo: 041 716 476 (David)

ponedeljek, 15. avgust Vrtovin Šmarni dan v Vrtovinu

Info: KS Vrtovin, 040 720 818 (Vilko)

četrtek, 18. avgust

ob 18.00Otlica-Kovk, Penzion Sinji vrh

Umetniki za karitas – dan odprtih vratInfo: [email protected] ali 041 429 713, http://karitas-kp.rkc.si//

sobota, 20. avgust

Ob 7.30Trg 1. slovenske vlade, Ajdovščina


sobota, 20. in nedelja, 21. avgust

Gozd pri Colu Kmetijsko gozdarski sejem in konjske dirke 2011Info: Smučarsko društvo Gozd, 041 312 807

nedelja, 28. avgust

Start na Lavričevem trgu v Ajdovščini, cilj v Tihi dolini na Predmeji

Rekreativna kolesarska dirka na PredmejoInfo: Kolesarski klub Castra, 041 352 607

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, [email protected], www.venopilon.com

MUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.

LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, [email protected], www.licnahisa.com

ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.

KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.

Št. 3 • 15. junij 2011 23

Skozi ena vrata do vseh bank

Obvestila za obrtnike in podjetnike

Kristina Pelicon


SVET

OVA

LI V

AM

BO

MO

KA

KO IN

KD

AJ

Ajdovščina: Vipavska 4a, tel, (05)3681446Nova Gorica: Cankarjeva 62, (05)[email protected], www.gromap.si

• Ureditev meje• Parcelacije (delitev, združitev parcel)• Izdelava geodetskega načrta pri gradnji• Zakoličba objekta• Vpis stavbe v kataster stavb

Zadnji konec tedna v maju je v Ter-mah Olimia potekal osrednji poslov-ni dogodek v slovenskem turizmu – Slovenska turistična borza SIW 2011. Turistična borza je letos pote-kala že štirinajstič zapored, prvič pa se je dogodka udeležili tudi Turistič-no informacijski center Ajdovščina, v sodelovanju s pravkar odprtim mladinskim hotelom v Ajdovščini.

Na borzi je bilo prisotno celotno turistično gospodarstvo, ki ima pri-ložnost predstaviti svojo ponudbo širokemu krogu konkretnih partner-jev iz tujine: organizatorjem turistič-nih in motivacijskih potovanj, pred-stavnikom turističnih agencij, avto-busnim organizatorjem potovanj. Borza poteka v obliki poslovnih sre-čanj, kjer se na vnaprej dogovorjenih sestankih navezujejo poslovne vezi in sklepajo konkretni posli, cilj pa je povečanje števila domačih in tujih turistov v naslednjih sezonah.

Letošnje Slovenske turistične borze

se je udeležilo skupno 268 podjetij: 134 iz tujine in ravno toliko iz Slo-venije.

TIC in Mladinski hotel Ajdovščina sta na letošnji borzi vzpostavila pre-cej poslovnih kontaktov z organiza-torji potovanji in turističnih agencij iz številnih evropskih držav, kar je odlična odskočna deska za sklepanje konkretnih poslov v prihodnje.

TIC Ajdovščina in nov ajdovski mladinski hotel na slovenski turistični borzi

V poplavi bančnih ponudb je vedno teže izbirati, hkrati pa so bančne stori-tve postale nujnost – predvsem za podjetnike, pa tudi za občane. Vse infor-macije vam na enem mestu ponuja nov spletni portal www.GO4BANK.com, ki ga je ustanovilo mlado ajdovsko podjetje Avantrail d.o.o..

Direktor podjetja, mag. Sandi Bačar, je povedal, da je bilo osnovno vodilo pri razvoju ideje in realizaciji portala vzpostaviti čim višjo stopnjo transpa-rentnosti in mobilnosti na področju bančnih storitev. Informativno interak-tivni portal omogoča uporabnikom, da se odločijo za tisto banko, za katero menijo, da ponuja najugodnejše pogoje. To je novost na trgu.

Portal www.GO4BANK.com na enostaven, pregleden in hiter način omo-goča primerjavo storitev bank in njihovih cen, ki poslujejo v Sloveniji. Inte-raktivnost pa se kaže v možnosti direktnega posredovanja konkretnega pov-praševanja po določeni bančni storitvi izbranim (želenim) bankam – »elek-tronski obrazec«. „S tem želimo spremeniti tržni pristop, ki je v veljavi danes ter ga obrniti v prid potrošnikom“, pravi mag. Bačar.

Poleg omenjenih storitev portal uporabnikom nudi tudi različne pripo-močke kot so izpis amortizacijskega načrta odplačila kreditov, kalkulator za izračun interkalarnih obresti, ki nastanejo pri najemu kredita ter bazo poslo-valnic vseh bank, skupaj s kontaktnimi podatki. Ekipa, ki stoji za portalom bo še naprej razvijala koristne pripomočke, ki bodo namenjeni urejanju in nadziranju osebnih financ uporabnikov. Trenutno potekajo razvojne aktivno-sti za pripravo pripomočka, ki bo uporabnikom omogočal pripravo različnih simulacij spremembe mesečnega obroka kredita. Pripomoček bo v izredno pomoč predvsem tistim, ki imajo kredite s spremenljivo obrestno mero, pri kateri osnovo predstavlja EURIBOR. Pobrskajte!

Predstavitev razpisa za začetne investicije in ustvarjanje novih delovnih mest

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: [email protected])

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI

Javni razpis »Inovacijski vavčer 2011«

mikro, majhna in srednje velika podjetja

do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29.9.2011 http://www.japti.si


Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji v letih 2010 in 2011

gospodarske družbe, registrirane v Republiki Sloveniji do dneva oddaje vloge, v katerih imajo tuji investitorji, ki vložijo vlogo, neposredno najmanj 10 % delež

9. september 2011 (osmi rok) http://www.japti.si


Javni razpis »Mentorski vavčer 2011«

mikro, majhna in srednje velika podjetja (ustanovljena 2007, 2008, 2009)

do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 20.6.2011 http://www.japti.si

Slovenski podjetniški skladP1 - Javni razpis za garancije Sklada za klasične bančne kredite

mikro, majhna in srednje velika podjetja

15. julij 2011, 10. september 2011, 10. oktober 2011, 10. november 2011 in 10. december 2011 oziroma do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladP1 TP - javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

Mikro, mala in srednje velika podjetja

20. junij 2011; 5. julij 2011; 5. september 2011; 20. september 2011; 5. oktober 2011; 20. oktober 2011; 5. november 2011; 20. november 2011 in 5. december 2011 oziroma do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladLF - Javni razpis za kapitalske naložbe RS v zasebne družbe tveganega kapitala

zasebne družbe tveganega kapitala (zasebne DKT)

30. junij 2011, 10. september 2011, 31. december 2011 http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 6SUBOB11 za nepovratne finančne spodbudeobčanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. decembra 2011 http://www.ekosklad.si


Javni poziv 7SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011 http://www.ekosklad.si


Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46PO11

občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojnipodjetniki posamezniki

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012 http://www.ekosklad.si


Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 45OB11 občani do porabe sredstev oziroma

najkasneje do 31. januarja 2012 http://www.ekosklad.si

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu (namen B) in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti (namen A2)

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja- kmetijska gospodarstva (le pri namenu A2)

15. julij 2011 (četrti rok); 15. september 2011 (zadnji oz. peti rok)

http://www.regionalnisklad.si


Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo

kmetijska gospodarstva (KG), ki se uvrščajo med mikro, mala ali srednje velika podjetja

31. julij 2011 in 30. september 2011 http://www.regionalnisklad.si


Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam občine 9. september 2011 (zadnji četrti

rok) http://www.regionalnisklad.si


Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih

velika, srednje velika, malo in mikro podjetja ter zadruge, ki so bila registrirana vključno do 31.3.2011

30. junij 2011 http://www.regionalnisklad.si

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Ukrep 132 - Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

kmetijska gospodarstva do porabe sredstevhttp://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/


Povabilo k sodelovanju v naboru inovacij v okviru 6. Slovenskega foruma inovacij

- posamezniki - fizične osebe: študenti, dijaki, mladi raziskovalci, inovatorji, upokojenci in drugi, - skupine posameznikov, - mikro, mala in srednje velika podjetja, - raziskovalno-razvojne institucije

najkasneje do 12. septembra 2011, do 24:00 ure.

http://www.japti.si/; www.foruminovacij.si

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javno povabilo za sofinanciranje projektov programa Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011 (UIZ 2011)

delodajalci – mikro, mala, srednje velika in velika podjetja

do podelitve sredstev oziroma najpozneje do 31. 7. 2011 http://www.sklad-kadri.si


Javni razpis za izvajanje ukrepa 142 -podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leto 2011

skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in jih prizna Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po Pravilniku o priznanju skupin proizvajalcev iz shem kakovosti (Uradni list RS št. 71/2009 in 6/2010) za ekološko proizvodnjo in proizvodnjo zaščitenih kmetijskih pridelkov oziroma živil

30.6.2011http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/


Javni razpis za izvajanje ukrepa 311-Diverzifikacija nekmetijskih dejavnosti

kmetije z dopolnilno dejavnostjo, samostojni podjetniki, gospodarske družbe, zadruge in zavodi

do porabe razpisanih sredstevhttp://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/


Javni razpis za izvajanje ukrepa 312-Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij

samostojni podjetniki, gospodarske družbe, zadruge in zavodi

12.8.2011http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/


Javni razpis za izvajanje ukrepa 322-Obnova in razvoj vasi občine do porabe razpisanih sredstev

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Obrtno-podjetniška zbornica Aj-dovščina je bila v četrtek, 2. junija, prizorišče regijske predstavitve aktu-alnega javnega razpisa Slovenskega regionalno razvojnega sklada iz Rib-nice. Zanimanje za predstavitev je bilo precejšnje, žal pa predstavnik sklada g. Benjamin Vrankar udeležencem ni mogel podati vseh želenih odgovorov. Precejšen del kritik je letel tudi na me-rila za ocenjevanje in točkovanje vlog ter pogoje glede gradnje objektov.

Razpisana sredstva so sicer name-

njena sofinanciranju začetnih investi-cij podjetij na obmejnih problemskih območjih, s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest in pospeševanjem pod-jetništva in razvoja ter s tem ohranitve poseljenosti na upravičenih območjih. V okviru Goriške razvojne regije se na razpis lahko prijavijo upravičenci, ki nameravajo investirati na območjih naslednjih občin: Ajdovščina, Brda, Cerkno, Kanal, Miren-Kostanjevica in Vipava. Za sredstva lahko zaprosijo velika, srednje velika, mala in mikro

podjetja ter samostojni podjetniki in zadruge, ki so bila registrirana do vključno 31.3.2011. Sredstva so na-menjena za nakup, gradnjo in obnovo objektov, nakup strojev in opreme ter stroške na novo zaposlenih delavcev v povezavi z investicijo. Rok za prijavo je eden, in sicer 30.6.2011. Podrobne in-formacije je moč najti na spletni strani sklada http://www.regionalnisklad/razpisi, za pojasnila pa so vam na voljo tudi na Razvojni agenciji ROD.Silvana Peljhan, Ra ROD

Št. 3 • 15. junij 201124 Zadnja plat

Obvestilo uredništva Vaše prispevke – mnenja, odmeve in ostale vsebine – nam lahko posre-

dujete na e-naslov [email protected], po pošti na naslov Ob-čina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, s pripisom Za Ajdo-vske novice, lahko pa jih tudi osebno dostavite urednici, ki ima pisarno v stolpu na ajdovski tržnici, dosegljiva je na telefon 05/36 a59 155.

Objavljamo vse prispevke (razen žaljivih, takšnih doslej nismo prejeli), razen v primeru, da bi jih bilo preveč – v tem primeru bomo posebej ob-veščali avtorje.

Vilina, študentsko vino Konec maja je v Univerzitetnem središču Ajdovščina Univerze v Novi Gorici potekal že 4. Študentski festival vin, na katerem je bila predstavljena nova vinska blagovna znamka Vilina.

Študentski festival je tradicionalna prireditev, na kateri so doslej študentje predstavljali predvsem svoja domača vina ali vina drugih pridelovalcev po lastnem izboru. Odslej pa ima svoje vino tudi Univerza. Na prireditvi je bilo predstavljeno Univerzitetno po-sestvo Vilina, ki ga Univerza obdeluje od začetka leta 2010. Na okoli 16 ha velikem posestvu v okolici Manč in Lož so bila lani pridelana prva vina iz

lastnega grozdja. Ob že tretjem vin-skem letniku univerzitetnega zelena še sauvignon, laški rizling in Rose. V pri-čakovanju merlota pa ponudbo rdečih vin dopolnjuje Univerzitetno rdeče.

Prihaja Rock Batuje 2011!Leto je naokoli in ljubitelji rockovskih ritmov se bomo ponovno srečali na že 9. Rock Batuje, ki bo letos 29. julija v Športnem parku v Batujah.

Program je že sestavljen, tokrat se bo na odru zvrstila pestra mednarodna paleta glasbenih skupin: GUNS 2 ROSES ( Velika Britanija ), SKALP, FORE-VER DEEP ( Italija ), Fosgen, Sunday Morning in DJ Riki, legenda brez katere Rocka v Batujah ni. Se vidimo!

Proslava ob dnevu državnosti na PredmejiObčina Ajdovščina in Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava, prirejata dne 25.06.2011 od 16,00 do 19,30 ure spominsko slovesnost ob grobnici in spomeniku padlih borcev v NOB ter osrednjo občinsko proslavo v počastitev dneva državnosti.

Ob 16.00 - spominska slovesnost s polaganjem vencev pri grobnici; - govor Slavko Vidic

Ob 16.30 - spominska slovesnost pri spomeniku

Ob 18.00 - PROSLAVA IN OSRE-DNJA SPOMINSKA SLOVE-SNOST

- pozdravni govori: Božo Vidic, predsednik KS Predmeja in Božo

Novak, predsednik ZB NOB Ajdo-vščina; praznični nagovor: župan Marjan Poljšak, slavnostni govor-nik: Tit Turnšek, član predsedstva ZZB NOB


KOLOFON:

Ajdovske novice so mesečno občinsko glasilo

Občine Ajdovščina

Izdajatelj je Občina Ajdovščina,

Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina

www.ajdovscina.si, [email protected]

Odgovorna oseba izdajatelja župan Marjan Poljšak.

Odgovorna urednica Aleksandra Hain.

Programski sodelavci uredništva: za krajevne

skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti

Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič,

za gospodarstvo Marko Rondič.

Oblikovanje Silva Vovk Kete

Tisk: SET Vevče

E-uredništvo: [email protected];

telefon: 05/36 59 155

TIC Ajdovščina se je iz pisarne na ajdovski tržnici preselil v nove prostore mladinskega hotela v Palah, kjer že sprejema svoje prve obiskovalce. V pre-mišljeno arhitekturno zasnovani stavbi na obrobju mesta, kjer so prostore dobila tudi mladinska društva, bodo gostom na voljo prav takšne informacije kot doslej: o turistični in prireditveni ponudbi Ajdovščine in okolice ter Slo-venije nasploh, tudi na zgibankah. Tu pa je tudi odlična izhodiščna točka za različna potepanja po bližnji in daljni okolici. Vabljeni, da nas obiščete!

Na stari lokaciji, v stolpu na ajdovski tržnici, pa ostaja turistična info točka, kjer bodo obiskovalci Ajdovščine prav tako dobrodošli. Tu je tudi pisarna urednice Ajdovskih novic, dosegljive na novi telefonski številki 05/36 59 155 ali e-pošti [email protected].

TIC v mladinskem hotelu, v stolpu info točka!

Črniška šagra, 19. junija, igrišče ob šoliNa novo ustanovljeno Športno kulturno turistično društvo PARAPET prireja v nedeljo, 19. 6. 2011, tradicionalno "Črniško šagro", s pričetkom ob 17-uri.

Colska nedelja bo v soboto, 18. in 19. junija 2011. Dogajanje se prične že v petek, 17. junija, s tradicionalnim malonogometnim turnirjem v organizaciji SD Gozd. Finale bo v soboto, 18. junija v večernih urah.

Na sobotnem odru Colske nedelje 2011 se bo najprej predstavila doma-ča zasedba Caipirinha, nato bodo na oder stopili člani skupine Big Foot Mama, ki tokrat prvič gostuje na Colu.

Nedeljsko dogajanje bo tudi letos obarvano z narodnozabavnimi zvoki za katere bo poskrbel Hišni ansam-

bel Avsenik. Zasedba je z nastopi začela leta 1999 v dvorani Pod Avse-nikovo marelo in se je najprej ime-novala Hišni ansambel Jožovc.

Nedeljsko glasbeno ponudbo bodo popestrili mladi harmonikaši Blaž, Andraž in Gregor, celotno dogajanje pa bo zaokrožil tradicionalni sreče-lov.

Varovano parkirišče je v neposre-dni bližini prizorišča, pripravljene bodo jedi z žara in ohlajena pijača, v senci pod lipami bodo mize in klopi, šank bo dolg skoraj 50 metrov, do-volj bo toaletnih prostorov... Skratka vse je pripravljeno za novo, že 21. Colsko nedeljo, prireditev, ki tudi tokrat ne bo razočarala obiskovalcev.

Na prireditvi vas bo zabaval an-sambel MEGA MIX, za popestritev pa bodo poskrbeli Primorski komi-ki. Tudi za otroke bo lepo poskrblje-no, saj jih bo s svojimi triki navdušil čarodej TONI. S kančkom sreče lah-

ko na bogatem srečolovu zadanete prenosni računalnik, tisti z malo po-guma, pa se bodo lahko preizkusili v "metu blajne" ter "cikanju pršuta".

Torej lepo vabljeni to nedeljo v Čr-niče!

Date post:	06-Mar-2016
Category:	Documents
Upload:	tic-ajdovscina
View:	276 times
Download:	0 times

Ajdovske novice, 3. številka

Documents