DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK
KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA
PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON
TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK
KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA
TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO
OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA
TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON
TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK
VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK
VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA
PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON
TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA
KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA
DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO
OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE
ATLETIKA OB KRKI 1887–2013
2
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
796.42(497.4Novo mesto)«1887/2013«(082)
ATLETIKA ob Krki : 1887-2013 / [avtorji Igor Vidmar ... et al.]. - Novo mesto : Atletski klub Krka, 2014
ISBN 978-961-281-488-5 1. Vidmar, Igor, 27.8.1963- 274842624
3
1. izdaja, 1. natis
ATLETIKA OB KRKI / 1887–2013
AvtorjiIgor Vidmar, Mario Mohorović, Rafko Križman, Boris Dular, Janez Penca,
Andrej Bartelj, Matjaž Fabjan, Primož Kobe, Mateja DrobničLektorica
Nina ŠtampoharKreativno vodenje in oblikovanje zbornika
Enigma Novo mesto, d. o. o. , Sebastjan GlihaZaložil
Atletski klub Krka Novo mestoTopliška cesta 4, 8000 Novo mesto, Slovenija, www.atletskiklub-nm.si
TiskSŽ – Železniška tiskarna Ljubljana d. d.
Naklada1000 izvodov
Novo mesto, avgust 2014
4
UVOD
ZGODOVINA KLUBA
ATLETSKI MITINGI
ATLETSKE ZGODBE
str. 6
str. 16
str. 94
str. 106
Nagovora ................................ 8
Atletika: grozd na trti življenja ........ 12
Esej o teku ............................... 14
Atletiko delajo zgodbe ........ 108
Jože Glonar ..................... 110
Franc Mikec .................... 112
Jelka Hude ...................... 114
Franc Červan .................. 118
Marijan Špilar .................. 120
Janez Penca .................... 124
Milan Šimunič ................. 128
Metod Žužek ................... 130
Rafko Križman ................. 134
Boris Okleščen ................. 136
Mario Mohorović .............. 138
Darko Cujnik ................... 142
Slavko Malnar ................. 144
Igor Primc ...................... 146
Boris Dular ..................... 150
Borja Eržen ..................... 152
Matjaž Fabjan .................. 154
Matjaž Zupančič ................ 158
Andrej Jeriček ................. 160
Lavra Kastelic (Fabjan) ...... 162
Mateja Udovč (Grobler) ..... 166
Tomaž Božič .................... 168
Katka Jankovič (Božič) ....... 172
Nataša Podkrižnik (Eržen) ... 174
Jože Vrtačič .................... 176
Andrej Poljanec ................ 178
Gregor Kokalović .............. 180
Maja Mohorović ................ 182
Primož Kobe .................... 184
5
USPEHI V ŠTEVILKAH
TABLICE REZULTATOV
ZAKLJUČEK
Kazalo
str. 186 str. 226
str. 264
Uspehi ............................................ 188
Rekordi AK Krka ................................ 210
Rekordi stadiona Portoval Novo mesto ..... 224
8
MARI
O MOH
OROV
IĆ
Zborniku Atletika ob Krki 1887–2013 na pot
Leta 2011 smo proslavili 30. obletnico največjega klubskega uspeha v zgodo-vini (4. mesto članske moške ekipe v 22 milijonski Jugoslaviji) in leta 2012 organi-zirali spominsko srečanje ob smrti ene-ga od stebrov novomeške atletike prof. Marijana Špilarja. Na obeh dogodkih smo nekdanji in zdajšnji atleti ugotavlja-li, da so številni rodovi atletov iz Novega mesta za seboj pustili veliko pomemb-nih športnih sledi, ki žal počasi tonejo v pozabo. Strinjali smo se, da je treba te sledi ohranitiv trajen spomin mlajšim in prihodnjim atletskim rodovom tercelo-tnemu novomeškemu okolju. Tako smo se odločili izdati zbornik Atletika ob Krki 1887–2013,v katerem sopredstavljeni skoraj 130-letna zgodovina obstoja atle-tike v Novem mestu ter številni atleti, trenerji in klubski funkcionarji, ki so to zgodovino ustvarjali.
Prvi zapisi o atletiki v Novem mestu se-gajo v leto 1887, ko so v Bršljinu sokoli prvič tekmovali v skoku v višino in dalji-no. To je hkrati tudi prvi zapis o atletiki v Sloveniji. Pomembni atletski dogodki so se potem skozi zgodovino vrstili naprej in tako se je vse bolj ustvarjal zdajšnji zgodovinskoatletski novomeški mozaik. Članski in mladinski del mozaika smo
NAGOVOR PREDSEDNIKA KLUBA
uspeli skoraj v celoti rekonstruirati in ga zajeti v tablice doseženih najboljših tekmovalnih rezultatov. Pionirskega dela nam žal ni uspelo vključiti v zbornik, čeprav je osnova vsakega atletskega delovanja. Podatki so teže dostopni in pomanjkljivi, zato so le delno omenjeni v poglavju zbornika, ki govori o zgodovini atletskih dogodkov. Na tem mestu velja iz-postaviti, da so največji pionirski uspeh pod vodstvom Marijana Špilarja, Martina Zaletela in Drage Mislej dosegli pionirji Osnov-ne šole Katje Rupena. Ti so leta 1969 postali ekipni pionirski prvaki Jugoslavije.
V zborniku so objavljeni najboljši rezultati atletov in atletinj, ki so v določenem obdobju nastopali za novomeški klub, ne glede na to, ali so bili v svoji karieri določen čas tudi člani drugih klubov, saj smo vsi skupaj bili in ostali ena velika novomeška atletska družina. Osnovni viri zbranih rezultatov za obdobje do leta 1992 sobile vsakoletne izdaje tabel 20 ali 30 najboljših slovenskih atletov in atletinj. Tem smo dodajali podatke iz drugih virov (Do-lenjski list, Polet, Dolenjske novice, razne knjige in letopisi, klub-ski arhivi, osebni arhivi članov kluba itn.) Od leta 1992 je bil izbor podatkov še večji, ker smo uporabljali tudi rezultate, shranjene v elektronski obliki na Atletski zvezi Slovenije.
Članski del mozaika je sestavljen iz 6 nastopov na olimpijskih igrah, 35 nastopov na svetovnih prvenstvih in univerzijadah (2 medalji), 33 nastopov na evropskih prvenstvih, 10 nastopov na sredozemskih igrah (4 medalje), 45 nastopov na balkanskih atletskih igrah (18 medalj), 28 osvojenih zlatih medalj na jugo-slovanskih in 264 medalj na slovenskih prvenstvih.
9
Odprtje stadiona Bratstva in enotnosti in atletski miting leta 1960
Janez Mohorčič, Marjan Kolarič, Majda Križe, Rafko Križman, An-drej Lapanje, Mario Mohorović, Igor Penko, Franko Matevž, Borut Retelj, Milan Šimunič, Ivan Škedelj Močivnik in Matjaž Zupančič.
Uspešno zgodbo so soustvarjali tudi klubski tajniki ali sekretar-ji Jože Glonar, Franc Mikec, Robert Romih, Jože Konda, Majda Rodič, Slavko Dokl, Ivan Kapš, Martin Zaletel, Rafko Križman, Slavko Malnar, Matjaž Zupančič, Gregor Rus, Karel Gačnik in Matjaž Fabjan. Njim so pomagali še številni organizatorji atletskih tekmovanj in atletski sodniki, ki so jih vodili Ilija Sljepčević, Janez Mohorčič, Martin Zaletel, Jože Pečnik, Boris Dular, Ladislav Ko-tnik, Jože Šlajkovec, Andrej Kotnik, Tadej Sever, Maja Mohorović in Gregor Rus.
Za obstojnost mozaika so do leta 1963 skrbeli vodilni predstav-niki športnih društev,v katerih so atleti delovali kot sekcija. Od leta 1963 pa so atletsko življenje usmerjali in negovali klubski predsedniki Slavko Dokl, Miroslav Vute, Martin Drgan, Stanislav Romih, Miloš Šuštar, Simo Gogić, Boris Dular, Martin Bajuk, An-ton Repovž in Mario Mohorović, vsi ostali člani upravnih odborov in drugi podporniki kluba na čelu z Mestno občino Novo mesto. K trdnosti celotnega mozaika so pomembno pripomogle tudi šte-vilne generacije staršev naših atletinj in atletov, ki sov vseh teh desetletjih nesebično podpirale gibalno dejavnost svojih otrok, na kar smo še posebej ponosni.
Mladinski del mozaika sestavlja 12 na-stopov na olimpijskih dnevih mladih (4 medalje), 13 nastopov na svetovnih prvenstvih, 18 nastopov na evropskih prvenstvih (1 medalja), 23 nastopov na balkanskih atletskih igrah (7 medalj), 38 osvojenih zlatih medalj na jugoslovan-skih in 235 medalj na slovenskih prven-stvih. Skupno so člani in mladinci zbrali 94 nastopov za reprezentanco Jugosla-vije in 340 nastopov za reprezentanco Slovenije ter izboljšali 16 rekordov Jugo-slavije in 79 rekordov Slovenije.
Pomemben del 130-letnega novome-škega atletskega mozaika so številne generacije klubskih trenerjev na čelu z Marijanom Špilarjem (od leta 2012 našim prvim častnim članom), Jožetom Glonar-jem, Marjanom Dobovškom, Janezom Penco, Slavkom Malnarjem in Andrejem Jeričkom. Poleg njih so bili klubski trenerji še: Slavko Antončič, Milan Bratič, Darko Cujnik, Robert Dragan, Matjaž Fabjan, Karel Gačnik, Aleš Lindič, Davor Rangus,
10
Atletski klub iz Novega mesta je v svoji zgodovini večkrat zamenjal svoje ime. Od leta 1887 do leta 1932 je atletika domovala pri sokolih. Od leta 1932 se je razvijala v Sportskem društvu Elan (dijaki novomeške gimnazije) in od leta 1936 tudi v Športnem klubu Novo mesto (dijaki obrtni vajenci). Leta 1945 je na-stalo Športno društvo Krka, v katerem je delovala tudi atletska sekcija. To društvo se je leta 1951 združilo s Telovadnim društvom v TVD Partizan in od takrat so atleti in atletinje delovali kot sekci-ja v TVD Partizan. Atletski navdušenci so svoj prvi klub ustanovili leta 1963 in tako nastane Atletski klub Novo mesto. Ta se je leta 1985 preimenoval v AK Is-kra Tenel, leta 1989 v AK Novo mesto, leta 1993 v AK Tilia, leta 1995 v AK Krka Telekom in maja 1996 v AK Krka Novo mesto. Ponosni smo, da je naša zdajšnja pokroviteljica Tovarna zdravil Krka pre-poznala našo vizijo, naše pozitivno de-lovanje in organiziranost ter kakovostno delo z mladimi ter nas pri tej usmeritvi podpira že 18 let.
Razvoj atletskih rezultatov, načinov tre-ninga in organizacije tekmovanj je ne-nehno zahteval izboljševanje razmer za treniranje in prirejanje tekmovanj tudi v Novem mestu. Tako smo od začetnih br-šljinskih travnikov prek kandijskega tek-movališča s stezo dolžine 222,6 metra (1946) in stadiona na Loki z 283 m dolgo stezo (1954) prišli do olimpijskega stadi-ona Bratstva in enotnosti s 400-metrsko stezo (1960). Ta je bil posodobljen v letih 1990 in 2013, ko je bila na njem polo-žena nova podlaga iz umetne mase. Na stadionu Bratstva in enotnosti, ki danes
nosi ime Portoval, so se skozi zgodovino zvrstila številna tekmo-vanja lokalnega, državnega in mednarodnega pomena. Na njih so nastopili najboljši domači in tudi mnogi svetovno znani tek-movalci. Najbolj odmevni nastopi so se zvrstili na mednarodnih atletskih mitingih, ki od leta 1996 nosijo ime Krka open. Ponosni smo, da je novomeški atletski klub edini, ki mu je v zgodovini naše države uspelo neprekinjeno organizirati to tekmovanje, in smo tako letos prišli do jubilejne številke 25.
Atletika v Novem mestu ni bila s finančnega vidika nikoli »bogat« šport, vendar smo vseeno vsa leta znali iz »malega« ustvariti »veliko«. Nikoli nam ni bilo težko »prijeti za lopato«, če ni šlo drugače. Nadvse si želimo, da bi bili vsaj tako zagnani in uspešni tudi prihodnji rodovi atletov in atletinj ter da bi še nadgradili to našo uspešno atletsko pot. Obenem verjamemo, da bodo tudi prihodnji rodovi še naprej negovali vse pozitivne vrednote, ki jih ponujata atletsko gibanje in atletski način življenja. Prepričani smo namreč, da je atletika že od nekdaj in da bo tudi pri nasle-dnjih generacijah temelj razvoja vseh športnikov.
Na koncu bi se zahvalil Matjažu Fabjanu, Janezu Penci, Andreju Bartlju, Bojani Kmet, Dejanu Gradišarju, Borisu Dularju, Mateji Grobler, Mateji Drobnič, Zdravku Peternelju, Rihardu Resniku in ekipi Enigme, Marku Račiču, Darku Zorjanu, Zoranu Ercegovče-viću in ekipi Foto Asje, Slavku Malnarju, Nini Štampohar ter odgo-vornemu uredniku Igorju Vidmarju za vložen pogum, trud, voljo in zagnanost pri nastajanju tega zbornika. Brez njih zbornik Atletika ob Krki 1887–2013 ne bi zagledal luči sveta. Posebna zahvala gre tudi Rafku Križmanu, ki nam je odstopil ves arhivski material, ki ga je zbral za izdelavo svoje diplomske naloge z naslovom Novome-ška atletika od začetka pa do konca leta 1986. Iskrena hvala tudi vsem nekdanjim in zdajšnjim atletom ter atletinjam, ki so pomaga-li pri zbiranju arhivskega gradiva in pri izdelavi zbornika.
Mario Mohorović, predsednik Atletskega kluba Krka in uredniškega odbora izdaje zbornika
NAGOVOR PREDSEDNIKA KLUBA // Mario Mohorović
11
JOŽE
COLA
RIČ
Spoštovani ljubitelji atletike,
razveseljivo je, da dolenjski atletski zanesenjaki že skoraj 130 let uresničujete svoje poslanstvo. Danes se je atletika trdno zasidrala med dolenjske športnike. Skoraj vsi športi imajo namreč v svojih osnovah osnovne prvine atletike. Nobenega vrhunskega rezultata, niti rekreativnega ne, ni brez kakovostnih atletskih osnov. V atletiki se tekmuje s časom in z razdaljo, vsak športnik tekmuje sam s seboj in v sebi premika mejnike; tekmuje seveda tudi s tekmeci, ki so v prvi vrsti spodbuda za trdo delo. Atletika je torej temelj gibanja in morda tudi zato poimenovana kraljica športa.
Na Dolenjskem so se desetletja in se še danes z atletiko ukvarjajo številni športni entuziasti, ljubitelji teka, metov, skokov ... V Krki se seveda najbolje spoznamo na farmacijo in zdravila, a od nekdaj si prizadevamo tudi za razvoj športa. Zavedamo se, da je tako za ljudi kot družbo nasploh izjemno pomemben, zato je v poslovnem razmišljanju Krke trajni element. Tako s profesionalnimi kot tudi ljubiteljskimi športniki nas povezuje skrb za zdravo telo in duha. Ni naključje, da se naš slogan glasi Živeti zdravo življenje, in tudi ne, da že toliko
let podpiramo tudi delovanje dolenjskih atletov. Z veseljem se ozrem na Krkino dolgoletno sodelovanje z Atletskim klubom Krka Novo mesto, ki mu lahko rečemo kar partnerstvo s tradicijo.
Dolenjske atletinje in dolenjski atleti pa tudi organizatorji tekmovanj in trenerji ste že od nekdaj ambasadorji, ki z dobrimi rezultati in organizacijo tekmovanj razširjate ime Krke, Dolenjske in Slovenije ne le doma, ampak tudi na tujem. V Atletskem klubu Krka je dozorelo več rodov uspešnih atletov, katerih danosti ste uspeli prepoznati in jih okrepiti. Lepo je spremljati tudi njihove mlade naslednike, ki se z zagnanostjo in s trdim delom borijo za dobre rezultate. Pri športu je kot pri poslovanju: da odkriješ svoj resnični potencial, moraš najprej poznati svoje sposobnosti in meje, nato pa imeti pogum, da greš mimo njih.
Prepričan sem, da se bo atletika na Dolenjskem v prihodnje še krepila in da bodo naši atleti dosegali rezultate, na katere bomo ponosni.
Vsem športnikom, organizatorjem in vsem, ki na kakršen koli način prispevajo k razvoju atletike na Dolenjskem, v imenu Krke in svojem imenu želim še veliko uspehov.
Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, tovarne zdravil,
generalne pokroviteljice atletskega kluba Krka
NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE IN GENERALNEGA DIREKTORJA KRKE, TOVARNE ZDRAVIL D. D., NOVO MESTO
12
ATLETIKA: grozd na trti življenja
Varno v dolini, vznemirljivo na vrhovihNa svetu je dvoje vrst ljudi: eni živijo v dolinah, drugi se vzpenjajo na vrhove. Prvi iščejo mir, zavetje in varnost. Včasih spregovorijo o spremembi, a se obotavljajo pri sodelovanju, zlasti če sprememba obeta prekinitev ustaljenega reda, ki jim zagotavlja spokojnost. Njim zadostuje, da niso poraženi. Zadovoljni so z neodločenim izidom. Oni svojo čilost uporabljajo za to, da preživijo.
Drugi menijo, da življenje v dolini ni zanje, in svoje ambicije preizkušajo na najbolj strmih vzponih. Zavedajo se, da je v doseganju vrha in naporu, da pridejo tja, skrito neizmerno zadovoljstvo. Oni živijo za okušanje spremembe in uživajo v prožnosti, ki je potrebna, da se pobereš po udarcih in buškah ob vzpenjanju na vrhove. Njim ni do tega, da bi se o spremembi samo pogovarjali, oni jo želijo povzročati. Oni tvegajo zato, da bi zmagali. Poraz pride sam po sebi, naravno, tu ni nobenega tveganja. Ljudje vrhov vedo, da se dosežek vedno ne odraža v zlati medalji. Merijo ga z vznemirjenjem ob odkrivanju, kako daleč jih lahko popelje prizadevanje, ko tvegajo, da bi zmagali.
Ob spoštovanju razlik med ljudmi je naravno, da v življenju osvajamo različne vrhove. Niso vsi Everesti, vendar so naši. Posejani so po naših družinskih, družbenih, poklicnih in osebnih pokrajinah. Vsi se jih zavedamo, in da jih preplezamo, potrebujemo željo, prepričanje vase in vztrajnost.
Toda sposobnosti in predanost še niso vse. V atletiki, ki je sicer izrazito individualni šport, vendarle tudi velja, da je rezultat veliko boljši, če se pri delu povežemo v moštvo in spoznamo, da je celota
JANEZ PENCA
več kot le vsota posameznih delov. Atleti, trenerji, funkcionarji, sponzorji in tudi vsi drugi v navezi želimo zmagati v eni sami igri – igri sprememb: stvari želimo spreminjati ali pa spremembam želimo biti kos. Moramo jim biti predani, kajti ni se jim mogoče izogniti. Sprememba je najbolj stalna stvar na svetu. Pred skoraj 250 leti je škotski pesnik Robert Burns napisal verz: »Narave mogočni zakon je sprememba.« Upirati se spremembi je tako, kot bi poskušali zaustaviti vrtenje Zemlje. Bolje jo je sprejeti, pozdraviti – in nanjo vplivati.
Tekmeci, ne nasprotnikiZa to pa potrebujemo dvoje: znanje in značaj. Brez značaja je znanje v najboljšem primeru nekoristno, v najslabšem pa celo pogubno. Moč znanja je namreč lahko tako zastrašujoča, da nujno potrebuje varnostni ovoj: značaj, ki kroti njen – vse prepogosto lahkomiselni – optimizem, da se ne izrodi v prevzetnost. Značaj je temelj ravnanja, ki ga imenujemo športno vedênje. Atletika lahko postane šola značajev, ki zahteva vrsto vrlin, opek čvrste značajske stavbe. Nobelov nagrajenec za književnost Albert Camus je dejal, da se je vsega, kar ve o etičnem ravnanju, naučil v športu. Atletika kot pravir športa je dobro vadišče za oblikovanje etične drže, vendar je posejana tudi s pastmi, ki jih je v nekoč zgledni amaterski šport prinesel moderni čas s poveličevanjem denarja.
V tako nastrojenem športu se tekmec zlahka sprevrže v nasprotnika. Tedaj ni dovolj, da ga premaga, mora ga kar pokončati. A s tem je pravzaprav pokončan cilj športnega merjenja. Športnik svoje telo požene prek razumnih meja – ne glede na posledice za nasprotnika in zase. Telo postane stroj, doping pa visokooktansko gorivo, ki ga poganja. Tako nasilno cepimo telo od celega človeka, ki je vedno oboje, snov in duh.
13
Atletika je po vzoru večine človeških stvari lahko domovanje angelov ali demonov. Naša naloga je, da jo z naravnim čutom za dobro ter s primerno vzgojo utrjujemo in ohranjamo humano. Vemo, da nismo popolni, a se tudi dobro zavedamo, kaj je prav in dobro in kaj ni – ne le zase, ampak predvsem za dobro drugega. Za drugega zato, ker sta v športu zmagovalec in poraženec povezana tesneje, kot sprva mislimo. Vzpostavljata se vzajemno. Brez poraženca ne bi bilo zmagovalca, zato bi moral biti drugi na poseben način hvaležen prvemu. S pravo vzgojo ju spremenimo v tekmeca, ki se ne srečata zato, da bi se spopadla, temveč zato, da bi drug iz drugega priklicala najboljše, kar zmoreta.
Pravi tekmeci zmage prenašajo trezno, poraze pa prisebno. To ni vaja iz stoiške filozofije, temveč veščina, ki upošteva pravilo, da večino življenja preživimo vmes, v prostoru med skrajnostma težkih preizkušenj in prekipevajoče radosti.
Smisel življenja je, da vanj prinašamo več smislaKaj naj bi iz atletike prinašali v življenje? Če se je lotimo prav, bi morali iz nje v življenje prinašati več smisla. Morala bi nam okrepiti občutljivost za premislek. Pregovor, ki pravi, da je otrok oče odraslega človeka, nam sporoča, kako pomembno je otroštvo za odraslost. Zato so najmlajši vredni samo najboljših varuhov svojega navdušenja za šport. Otrok in mladostnik hrepenita po varnosti in svobodi hkrati.
Oboje jima lahko nudi dolgotrajen odnos z zanju pomembnim drugim odraslim, ki ni njun najožji sorodnik. V športu je to praviloma vaditelj ali trener. Od njega pričakujeta, da jima bo dal korenine
in krila hkrati: korenine, ki ju sidrajo v tradicijo vrednot, in krila, ki ju bodo ponesla k novim obzorjem. Na prvi pogled je videti, da to dvoje ni združljivo, a ko malo pobrskamo po sebi, spoznamo, da je. Ljudje smo namreč v sebi usodno razcepljeni. To ni pomanjkljivost, ampak naše človeško bistvo, ki ga moramo sprejeti in upoštevati.
Ljubezen do nje sameAtletika ima svoj izvor v prvinskih načinih gibanja – teku, skakanju in metanju –, ki so bili sprva namenjeni preživetju. Tek kot zalezovanje plena ali beg pred plenilcem, skok kot premagovanje naravnih ovir ali napad na divjad in met kot sestavina lova so se pred več kot dvema tisočletjema na antičnih športnih igriščih izvili iz prijema preživetvenega koristoljubja in postali sami sebi namen. Izjemna hitrost, vzdržljivost in moč so postali predmet vsesplošnega občudovanja in – vadbe. Naši predniki so se na tej stopnji začeli z atletiko ukvarjati zaradi nje same. Če se z neko rečjo ukvarjamo zaradi nje, je to zanesljivo znamenje, da jo imamo radi in da ni samo sredstvo za doseganje nekega drugega cilja. Težnja po popolnosti in učinkovitosti gibanja je postala sama svoj cilj. Morda je ljubezen do atletike zaradi nje same znamenje, da vseh niti našega življenja vendarle ne drži v rokah nevidna roka koristoljubja; je tudi znamenje pri-sebnosti, zmožnosti, da stopimo k sebi. Vabljiva globalnost današnjega obstoja nam vzbuja občutek, da smo skoraj hkrati lahko povsod, skriva pa tudi past: da nismo nikjer. Zato sta pri-sebnost in oziranje vase nenehno prihajanje k sebi, tja, kjer smo najbolj doma.
Odgovor je biti, ne imetiAtletika kot zvrst fizičnega občutenja prostora in časa je lahko pričevanje, da je v zdajšnji ureditvi sveta, ki ljudi spodbuja k »imeti«, vendarle možno tudi »biti«. Biti pa je možno na dva temeljna načina in tudi na vse druge vmes. Smo lahko ljudje, ki cenijo varnost in stanovitnost življenja v dolinah, lahko pa smo tudi osvajalci vrhov. A največ je tistih, ki živimo vmes. Ali bi smeli reči, da je kdo od prebivalcev teh metaforičnih pokrajin vreden manj kot drugi? Ne, zato ker usodo človeštva ustvarjamo vsi. Moči ne bi bilo brez šibkosti, vročine ne brez ledu, hitrosti ne brez počasnosti in dolin ne bi bilo brez gora. Tako bi morali pojmovati naš šport, atletiko: kot grozd na trti življenja, v odnosih z vsem drugim in »zataknjeno« ob vsakega od nas. Le tako se nikoli ne bomo počutili niti več- niti manjvredne, ampak polnovredne, to pa bi znala biti definicija dobrega življenja. In za to gre: ne za bogato, razkošno, neizprosno tekmovalno in uspešno življenje, temveč preprosto za dobro življenje.
14
Esej o teku»O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati.«Zgornji stavek filozofa Ludwiga Wittgensteina namiguje, da se jezik morda sploh ne more spoprijeti z resničnimi vprašanji življenja – tako Wittgenstein priznava domovinsko pravico tudi mističnemu. Ali je o teku kot govorici telesa sploh mogoče govoriti z besedami? In če je, ali je smiselno govorico telesa prevajati v govorico besed?
Friedricha Nietzscheja je jezilo, da so stvari vedno bolj take, kot se o njih govori, in ne take, kot v resnici so. Ali je mogoče, da je tudi tek vedno bolj tak, kot o njem govorimo in pišemo, in vedno manj tisto, kar v resnici je?
Tečem, odkar pomnim, pozimi vedno raje tudi na smučeh.
Razlogov, zakaj ljudje tečemo, je nešteto: eni tečejo zato, da bi se česa otresli, drugi zato, da bi kaj našli. Mnogi s tekom malo globlje pobrskajo po sebi, drugi se z njim iz globin (kjer so navadno resnične težave) prebijajo na površje, kjer zadihajo svobodneje in varneje. Za ene je tek zdravilo, pri drugih meji že na bolezen. Postavljanje ene noge pred drugo (ne glede na to, kako hitro to počnete) je mantra, s katero so se nekateri sposobni
zazibati v mistično razpoloženje, v stanje, v katerem ubesedovanje postaja vedno bolj nerazločno jecljanje. Morda je o teku najbolj pametno molčati.
Tek mi od nekdaj pomeni enega od dveh dopolnjujočih se polov: telesno protiutež umskemu. Kot osnovnošolec in dijak sem vsak dan sproti skrbno napisal domače naloge in nato z lahkim srcem odšel na trening. Večerno učenje ali branje knjig je razgreto in utrujeno telo umirilo in pripravilo za najboljšo od vseh regeneracij, spanec – vse je bilo tako, kot je moralo biti.
Tudi pozneje sem, študent in odrasel zaposlen amaterski atlet, študijsko, poklicno in športno pot jemal kot samoumevni vzporednici, ki se nista nikoli prekrižali, kaj šele da bi ena drugo izključevali. Kljub temu da me je stopanje po eni in drugi včasih utrudilo, me ni izčrpalo do te mere, da bi se ene ali druge naveličal.
Zadnje čase opažam, da so najvrednejše stvari v življenju skoraj vedno stranski proizvod nečesa drugega in da jih ni mogoče hoteti, jim slediti ali jih celo zalezovati neposredno. Kot tekmovalec sem več kot desetletje treniral zato, da bi vsako leto napredoval; niso mi bili mar niti rekordi niti naslovi državnega prvaka, želel sem samo vsako leto teči malo hitreje. Naslovi prvaka, rekordi in uvrstitve v državno reprezentanco so bili stranski proizvod moje želje po napredovanju. Takih stranskih proizvodov je bilo še več, eden je, da me ne oplaši delo, ki zahteva večmesečno vsakodnevno zbranost in vztrajanje, recimo prevajanje več sto strani debele knjige.
Tudi zame je veljalo pravilo, da za odlikovanje v čemer koli človek potrebuje okrog 10 000 ur trdega dela; to pomeni 10 let po 2 do 3 ure vadbe, učenja ali treninga na dan. Vsak dan, deset let zapored. Ker sem treniral atletsko disciplino 400 m z ovirami, ki
Kot tekmovalec sem več kot desetletje treniral zato, da bi vsako leto napredoval; niso mi bili mar niti rekordi niti naslovi državnega prvaka, želel sem samo vsako leto teči malo hitreje.
JANEZ PENCA
15
traja okrog 50 sekund in sem v njej na leto nastopil največ 15-krat, to pomeni, da sem v desetih letih nastopil samo približno 150-krat po okrog 52 sekund. V vsej svoji tekmovalni športni karieri sem torej tekmoval samo 2 uri in 10 minut, treniral pa več kot 10 000 ur!
Ob takem računu je več kot očitno, da me ni poganjala storilnost, torej športni rezultat ali rekord, ampak vsakodnevno prvinsko veselje do teka. Ko včasih preletim dnevnik treninga in se ustavim ob kakem datumu izpred štirih desetletij, zlahka podoživim nenavadno toplino poznofebruarskega sonca tistega dne, ko sem po mehki stezi iz ugaskov tekel 600-metrske razdalje, ali vonj trohnečega listja v gozdu za stadionom, kjer sem tekel navkreber, ali suho pekoče grlo, ko sem v poletni vročini končeval kratek, a intenziven predtekmovalni trening. Ne vem, ali vonj obudi spomin ali pa je obratno, toda ko mi pred očmi zraste borov gozd okrog hotela v Vrsarju, kamor smo dolga leta hodili na enotedenske zimske priprave, zavoham zdrobljene borove storže na tleh in vidim roko, ki je mimogrede pobožala rožmarin, in pred očmi se mi odvrti kalejdoskop podob iz tistega časa: jutranji teki skozi mediteransko rastje v Limski kanal, popoldanski treningi na travnatih širjavah kampa Koversada in dekadentni vonj po školjkah na večernih pohajkovanjih ob plaži zimsko otrplega mesteca. Včasih smo zvečer zašli v krčmo v sosednji vasi in ob ognjišču ter istrski supi govorili in govorili pozno v noč ...
Krona vseh vračajočih se občutij pa je ljubezen do veličastne brezkoristnosti teka tiste zlate dobe amaterizma, ki se je – ne da bi se tega tedaj zavedali – iztekala pred našimi očmi, pod našimi stopali, tako rekoč. Kakšen spomin danes, ko je skoraj vse, kar je, izročeno (ne)vidni roki koristoljubja!
Tek je močno socialno lepilo. Nastopil sem le na nekaj rekreativnih množičnih tekaških prireditvah, a ničkolikokrat
treniral s prijatelji. Težko je povedati, kaj nas povezuje. Najbrž gre za čarovno moč enakomernih monotonih gibov, za nekakšno kinestetično molitev, ki v nas zbuja občutek, da smo povezani z nečim večjim od nas in da smo del te ENOSTI. Morda je v tem skrita transcendenca, ki jo doživljajo nekateri tekači. O podobni povezanosti v eno so govorili vojaki, ki so v jarkih dveh svetovnih vojn odkrivali, da so se sposobni žrtvovati za tovariše, prepričani, da bodo naprej živeli v njih.
Neštetokrat me je po koncu daljšega teka v naravi prevzelo spokojno zadovoljstvo, nekakšen blagi ponos brez evforije. To je skoraj gotovo zunanja manifestacija fiziološkega stanja, ko so mišice po teku nasičene s krvjo in kisikom, brez katerega ni življenja.
Ko včasih preletim dnevnik treninga in se ustavim ob kakem datumu izpred štirih
desetletij, zlahka podoživim nenavadno toplino poznofebruarskega sonca tistega dne, ko sem
po mehki stezi iz ugaskov tekel 600-metrske razdalje, ali vonj trohnečega listja v gozdu za
stadionom, kjer sem tekel navkreber, ali suho pekoče grlo, ko sem v poletni vročini končeval
kratek, a intenziven predtekmovalni trening.
Opažam, da storilnost, ki nam jo je vsililo moderno življenje, z leti postopno izgublja privlačnost, ne le zato, ker nam pešajo moči, ampak tudi zato, ker se spreminja naš pogled na svet. Korak mladega tekača je prožen in dolg, s staranjem pa postaja tog in krajši. Nekoč se bo povsem umiril v hojo, ki jo bomo morali hvaležno sprejeti kljub nostalgičnemu spominu na mladost, to zlato dobo vsakega življenja.
Kot otrok hrepeniš po priložnostih in obetih, ki jih ponuja neodvisno odraslo življenje, a nimaš moči, da bi jih udejanjil. Ko prideta odraslost in moč, pa presahnejo mnogi obeti in priložnosti. Toda šele ko začnejo pešati moči, nastopi skladje, ki je pogoj modrosti. Hoja, ki nadomesti tek, je hitrost gibanja, ki ustreza modrosti; stremljenje in storilnost se umakneta odprtosti, sprejetju, sprijaznjenju; nastopi čas, ko na poseben način postanemo pasivno dejavni.
18
Polet
Že kmalu pa nastanku Dolenjskega Sokola, tretje sokolske telesnokulturno organizacije v Sloveniji, ki je bila v Novem mestu ustanovljena leta 1887, lahko govorimo tudi o prvih organiziranih oblikah atletike kot tekmovalnega športa, o čemer pričajo tudi nekateri dokumenti.
Na svojem drugem telovadnem nastopu, ki je bil 4. septembra 1887 v Bršljinu v Novem mestu, je Dolenjski Sokol nastopil s skupinsko vajo, nato pa se je 12 sokolov pomerilo med sabo v skoku v višino in daljino.
Tudi 6. maja 1888 so sokoli na istem mestu priredili svoj nastop s prostimi vajami ter tekmovanjem v skoku v višino in daljino. Žal tokrat ni nikakršnega podatka, ki bi nam povedal število tekmujočih in rezultate, ki so jih ti na tekmovanju dosegli.
V eni od številk Dolenjskih novic iz leta 1889 lahko preberemo: »Dolenjskega Sokola izlet v nedeljo 25. avgusta v Bršljin se je povoljno obnesel. Iz mesta je odšlo obilo občinstva. Zabava je bila kljub čemernemu vremenu dobra. Sokoli so jako spretno telovadili, bodisi na bradlah, v skokih in prostih vajah s palicami, na drogu pa so se jako pobudno odlikovali. Godba je tudi pripomogla, da je kmalu nas večer zadovoljne na povratek v mesto silil.« To je o tem dogodku zapisal urednik Novic in ustanovitelj Dolenjskega Sokola Janez Krajec, dodati pa je treba, da beseda skoki vnovič govori o tekmovanju sokolov v skoku v višino in daljino.
Po teh začetkih so se sokoli popolnoma preusmerili na orodno telovadbo in skupinske vaje. Kljub velikemu številu zabeleženih nastopov ni več sledu o atletskih tekmovanjih, ki se spet pojavijo po prvi svetovni vojni.
ZGODOVINSKI RAZVOJ ATLETIKE V NOVEM MESTU
ZGODOVINA KLUBA
1887–1914
19
Kom
elj,
B. (
1977
). N
ovom
eški
Sok
ol 1
887
- 19
45
Tudi v obdobju po prvi svetovni vojni je bil Sokol še vedno vodilna telesnokulturna organizacija v Novem mestu. V knjižici Boga Komelja Dolenjski Sokol beremo: »Po letu 1920 se je začela vedno bolj uveljavljati lahka atletika, kar je moral isto letos ugotoviti Ljudevit Papež (tedanji načelnik) in terjati za uspešen razvoj lahke atletike letno telovadišče z domom na gornji Loki. Ta Papežev poziv ni bil nikdar uresničen. Sokolski nastopi se niso več odvijali v klasični obliki: proste vaje, orodna telovadba in nekaj disciplin lahke atletike, ampak je vedno bolj prevladovala lahka atletika. V njej so mladi sokoli dosegli lepe uspehe. Discipline lahke atletike so se vedno bolj širile, pridružile pa so se ji tudi igre z žogo, zlasti odbojka.«
Sokoli so na gimnastičnih tekmovanjih dosegli zelo lepe uspehe. Najboljši med njimi je bil Leon Štukelj, ki je osvojil medalje na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu, 1928 v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu. Nastopal pa je tudi na gimnastičnih svetovnih prvenstvih, na katerih so bile poleg gimnastičnih v mnogoboju upoštevane tudi druge discipline atletike in plavanja (skok v višino, suvanje krogle, tek na 100 m, plavanje 50 m in plezanje po vrvi 8 m visoko). Štukelj je bil zaradi svojih mer (visok 161 cm in težak okoli
1914–1945
20Lorem ipsum 1966 Vahtar, Z. Slovenska atletika 1920 - 1941Marko Račič, osebni izpisi 2014
1914
–194
5ZGODOVINA KLUBA
50 kg) na svetovnih prvenstvih vedno slabše uvrščen kot na olimpijskih igrah. Ravno zato je disciplinam atletike posvečal velik del svojega treninga. Ker je bil vzor mladim sokolom, so se mu ti pri vadbi atletike velikokrat pridružili. Leta 1927 je Štukelj odšel službovat najprej v Ljubljano, nato v Sv. Lenart v Slovenskih goricah, 1. novembra 1927 pa je dobil službo na Okrožnem sodišču v Mariboru in se tam tudi naselil. Z njegovim odhodom so novomeški sokoli izgubili veliko priljubljenosti in kakovosti. Zato se je tudi atletika vse redkeje pojavljala na nastopih sokolov.
V prej navedeni knjižnici najdemo še naslednje podatke o udejstvovanju sokolov v lahki atletiki: - 13. in 14. avgusta 1927, Novo mesto - 40- letnica novomeškega Sokola. Nastopilo je 451 telovadcev, med njimi 60 vojakov z vajo s puškami. Od 18 društev, včlanjenih v no-vomeško župo, se jih je udeležilo 15. Vseh praporov je bilo 8. Novomeški Sokol je natopil s 172 telovadci. V atletiki je bil tudi peteroboj. - 4. oktober 1931, Novo mesto - Tekmovanje v teku, metu krogle in diska, skoku v višino in daljino, v odbojki.
Ker so se sokoli vse manj ukvarjali z lahko atletiko, je leta 1932 nastal Sportski klub Elan Novo mesto, katerega najboljša panoga je bila atletika. S tem športom so se ukvarjali predvsem dijaki novomeške gimnazije, svoje improvizirano tekališče in tekmovališče pa so imeli na Loki.
Ker so bili v vrstah Elana v glavnem gimnazijci, so obrtni vajenci leta 1936 ustanovili Športni klub Novo mesto. Kmalu pride do atletskega dvoboja med kluboma, ki so ga dobili elanovci z izidom 61:52, tekmovali pa so vsak s po dvema tekmovalcema v naslednjih disciplinah: tek na 100 m, 400 m, 1500 m ter balkanska štafeta, skok v višino, daljino in troskok ter met diska, krogle in kopja.
Ker se Športni klub Novo mesto ni mogel registrirati, so boljši tekmovalci kmalu začeli trenirati in tekmovati za Športno društvo Elan. V društvu so sicer gojili vse atletske disci-pline, vendar so polagoma postajali najboljši tekmovalci srednjeprogaši, ki so pri svoji vadbi še najmanj pogrešali atletsko stezo, ki je v Novem mestu ni bilo.
21
Arhiv Branka Vovka
1914–1945
Najboljši atlet predvojnega obdobja je bil Branko Vovk Francl, ki se je s svojim rezulta-tom 4:18,2 v teku na 1500 m leta 1937 na tablicah uvrstil na 5. mesto v Sloveniji in na 8. mesto v Jugoslaviji. Takoj za njim pa je bil v obeh tabelah uvrščen še drugi Novomeščan, Vinko Kos, ki je isto razdaljo pretekel v času 4:19,0. Poleg internih tekmovanj, ki so jih organizirali elanovci zase, pa je bilo leta 1937 še tekmovanje, v katerem so tekmovali novomeški gimnazijci s svojimi vrstniki 1. državne redne gimnazije iz Ljubljane. Dvoboj so izgubili s 27:36, a kljub temu so dosegli nekaj lepih rezultatov.
Sezona 1937 je bila za novomeške atlete najplodnejša pred 2. svetovno vojno. Na lestvici petdesetih jugoslovanskih klubov je Elan zasedel 21. mesto z 214,5 točke. Točkovane so bile petdeseterice tekmovalcev v vsaki disciplini s točkami: 1 za 50. mesto do 50 točk za 1. mesto.Za perspektivne novomeške srednjeprogaše se je začel zanimati tudi zvezni trener Otto Klein, ki je Branku Vovku napisal pismo z načrtom treninga, ki naj bi ga dvignil med najboljše jugoslovanske atlete.
Elan je bil tudi sicer kar dobro organiziran, saj so za svoje tekmovalce skrbeli po tekmovalni plati pa tudi drugače. Elan je organiziral prihod zveznega trenerja Otta Kleina v Novo mesto, kjer se je ta pozanimal za delo v klubu, z načrti treninga je poskrbel za najboljše atlete in imel kratke tečaje za vaditelje o novostih v atletskem treningu, razen tega pa so za nekatere člane kluba organizirali ogled velikih tekmovanj v Jugoslaviji, leta 1938 na primer balkanskih iger v Beogradu.
22
Arhi
v Br
anka
Vov
ka
1914
–194
5ZGODOVINA KLUBA
Žal Novomeščani pred 2. svetovno vojno niso več ponovili uspešnega leta 1937. Toda o njihovem delu in zagrizenosti govori podatek o dveh atletih, Zlatanu Gromu in Branku Vovku, ki sta na kros v Litijo odpotovala s kolesi prek Temenice in Bogenšperka ter se po tekmovanju po isti poti vrnila domov.
V letu 1940 je Novomeščan Jože Glonar kot član Ilirije iz Ljubljane nastopil v reprezentanci Jugoslavije v krosu.
Elan je bil dejaven vse do začetka vojne Tako lahko iz nekega slovenskega časopisa z datumom 5. oktober 1941 razberemo, da je Elan organiziral propagandni atletski dvoboj med Dolenjsko in Notranjsko, ki so ga dobili Dolenjci z izidom 57:47. Tekmovali so v teku na 100 m, 400 m, 1500 m in v štafeti 4 x 153 m, v skokih v višino, daljino, troskoku, v metanju krogle, kopja in diska. V vsaki disciplini sta nastopila po dva tekmovalca za vsako ekipo. S tem tekmovanjem se konča aktivno delovanje Elana.
Takoj po vojni so se novomeški atleti in atletski delavci zbrali v Športnem društvu Krka, ki je imelo pod svojim okriljem razen atletske sekcije še nekaj drugih (veslanje, plavanje, odbojka …). Atleti so si zadali tri glavne cilje: popularizacijo atletike v Novem mestu in okolici, priprave atletov za tekmovanje in nastope na klubskih tekmovanjih v Sloveniji. Avgusta leta 1945 so atleti prvič nastopili v Ljubljani na velikem fizkulturnem zletu, ki je bil hkrati tudi prvo povojno atletsko prvenstvo Slovenije. Novomeščani so zabeležili lep uspeh, saj je Dana Marinček zmagala v metu kopja in suvanju krogle, njen uspeh pa je z 2. mestom v metu diska dopolnil še Luka Dolenc. V tej sezoni so na prvem državnem prvenstvu nove Jugoslavije v atletiki nastopile reprezentance republik. V slovenski je nastopila tudi Marinčkova in osvojila še naslov prve prvakinje v suvanju krogle z rezultatom 10,37 m.
1945
23
Dana Marinček Polet
Posnemanje telesnokulturnih gibanj vzhodnoevropskih držav se je poznalo tudi pri nas. V športu niti ni bil tako pomemben vrhunski rezultat, pač pa množičnost v vseh oblikah športa za vsako ceno. Dejstvo je, da ta gibanja niso obšla Dolenjske. Ves začetek leta 1946 je bil podrejen množičnim krosom, ki so jih atleti in atletski delavci izvajali v Novem mestu in okoliških krajih (Šmarješke Toplice, Trebnje …).
Druga pomembna akcija atletov je bila ureditev stadiona v Kandiji z 222,6 m dolgo stezo in urejenimi skakališči. Na tem terenu so se športniki pripravljali za atletski dvoboj s Svobodo. Mitinge so izvedli junija, udeležili pa so se ga tekmovalci iz Ljubljane in Celja.
Od nastopajočih so bili najuspešnejši Ljubljančani, domačini pa niso dosegli niti rezultatov, ki so jih dosegli na svojih internih tekmovanjih. Dana Marinček je to leto prestopila v ljubljansko Enotnost. Postala je prvakinja Jugoslavije in Balkana v suvanju krogle ter rekorderka Slovenije v suvanju krogle z izidom 10,92 cm.
Ob koncu tekmovalnega leta so se Novomeščani brez večjih uspehov udeležili tudi republiškega prvenstva v krosu, ki je bilo v Ljubljani. Lorem ipsum 1966
1946
24 Polet
ZGODOVINA KLUBA
Sezona leta 1947 je bila za delavce in tekmovalce novomeškega kluba zares sušna. Udeležili so se okrajnega krosa v Brežicah, o internih tekmovanjih pa ni podatkov. V deseterico najboljših atletov Slovenije ni bil na koncu sezone uvrščen noben tekmovalec iz Novega mesta.
Dana Marinček (članica Enotnosti) je bila vnovič zelo uspešna in je postala prvakinja Jugoslavije v suvanju krogle in metu kopja ter viceprvakinja Balkana v suvanju krogle. Izboljšala je tudi svoj slovenski rekord v suvanju krogle z 10,92 m na 11,51 m.
Novomeščani tudi tega leta niso nastopili na tekmovanjih po Sloveniji. Udeležili so se le republiškega prvenstva v krosu marca v Ljubljani ter organizirali nekaj krosov v Novem mestu in okolici.Dana Marinček (članica Enotnosti) je izboljšala slovenski rekord v suvanju krogle na 11,99 m.
Tudi v sezoni 1949 so se Novomeščani udeležili le množičnih tekaških prireditev kot sta republiško prvenstvo v krosu in Tek republike, organizirali pa so tudi množične krose, ki se jih je v novomeški občini udeležilo 4995 tekmovalcev, in nekaj tekmovanj na domačem stadionu. Na drugih tekmovanjih niso nastopali. Najboljši novomeški atlet sezone je bil Luka Dolenc (disk, višina), ki se je z dvema klubskima rekordoma uvrstil v deseterico najboljših atletov sezone.
1947
1948
1949
25
Polet
V začetku tega leta je začel izhajati Dolenjski list, mlajši brat Dolenjskih Novic, ki je obveščal bralce predvsem o dogodkih na Dolenjskem. Že v svoji drugi številki športni delavci opozarjajo, da razvoj tekmovalnega športa ne bo mogel iti v korak s Slovenijo in še manj z Jugoslavijo, če ne bodo športnikom, konkretno atletom, dani osnovni pogoji: tekaška steza z urejenimi skakališči in metališči.
V svojem poročilu o delu v tem letu so atleti zapisali: »Atleti ŠD Krka iz Novega mesta so letos dosegli največji uspeh, odkar se goji ta športna panoga v dolenjski prestolnici. Dokazali so, da se s smotrnim delom in z rednim obiskom treninga da marsikaj doseči. Kljub temu da društvo nima primernega tekmovališča in ostalih naprav, je uspeh velik. Nihče od enajstih društev, ki so letos z našimi atleti tekmovali v republiški ligi, nima samo 200 m dolgega tekališča, in to ilovnatega ter začrtanega na nogometnem igrišču. Vsak najmanjši dež nam je igrišče takoj zmehčal, da nam je bila vadba za daljši čas onemogočena. Toda naši atleti niso obupali. Kadar ni bilo mogoče vaditi na igrišču, si jih lahko opazil na treningu na Grmu ali ob Krki. Vsi atleti in tudi ostala mladina so pripravljeni pomagati pri izgradnji primernega igrišča, toda komisija strokovnjakov, ki je prišla že dvakrat iz Ljubljane, še do danes ni našla primernega prostora. Res je čudno, da vsa Dolenjska še danes nima primernega atletskega igrišča, zanimanje za atletiko pa je vsak dan večje. Koliko bi imeli novih pristašev atletike, ako bi jim lahko nudili primerno igrišče in ostale atletske naprave. Šele takrat bi lahko rekli, da je atletika res množična, kar si v resnici tudi zasluži.
S pripravami na letošnjo sezono so naši atleti začeli že zgodaj. V mesecu marcu in aprila se je vršila vadba krosa, za kar imamo v okolici Novega mesta obilo lepih terenov. V me-secu aprilu je bilo izvršeno okrajno prvenstvo v krosu, ki se je vršilo v Št. Petru. Udeležba je bila številna, nastopili pa so atleti iz raznih krajev našega okraja. Na tem prvenstvu smo dobili nekatere dobre atlete, ki so tokrat prvič nastopili.
1950
26
Štart krosa na Loki
1950
Po tem tekmovanju so atleti začeli z redno vadbo na stadionu. V mesecu maju smo izvedli večje tekmovanje v atletiki v zvezi s prvenstvom Gimnazije. Na tem tekmovanju, na katerem so poleg moških nastopile tudi ženske, je pri moških dosegel največji uspeh Luka Dolenc, ki je trenutno še pri vojakih, koder uspešno nastopa ravno v atletiki na raznih armijskih tekmovanjih. Če bi imeli Dolenca pri tekmovanju v republiški ligi, bi se gotovo borili za prvenstvo. Sredi poletja, ko je bila večina naše mladine odsotna, se niso vršili redni treningi. Z rednimi treningi smo začeli zopet v sredini meseca avgusta. Pred nami je bilo takrat tekmovanje v drugem delu atletske republiške lige. V naši skupini so bili poleg nas določeni še Brežice, Kovinar iz Maribora in Fužinar iz Guštanja. To tekmovanje je moralo izvršiti vsako društvo na svojem igrišču. Najboljše moštvo, ki je po finskih tablicah doseglo največ točk, se je plasiralo v finale. Naši atleti so na tekmovanju dosegli vstop v finalno tekmovanje, ki se je vršilo 15. oktobra v Ljubljani …«
Atleti Krke so v slovenski ligi osvojili 8. mesto, vrstni red ekip pa je bil naslednji:1. Enotnost Ljubljana II 10 995 točk, 2. Miličnik Ljubljana 10 483, 3. Železničar Ljubljana II 10 205, 4. Domžale 10 089, 5. Gregorič Jesenice 9853, 6. Litija 9219, 7. Železničar Maribor 9054,8. Krka Novo mesto 9049 itd. Edino zmago za Novomeščane je dosegel Lenart v teku na 3000 m z izidom 9:22,1. Sezono so atleti končali 29. novembra na Teku republike v Ljubljani.
ZGODOVINA KLUBA
27
Štart krosa na Loki, štarter je Slavko Dokl.
Atletska sezona 1951 se je za krkaše začela zelo uspešno. Na republiškem prvenstvu v krosu, ki je bil aprila v Litiji, se je najbolj izkazala Anica Jenič, ki je osvojila 3. mesto v kategoriji mladink. V absolutni konkurenci je zmagal Odred iz Ljubljane, krkaši pa so osvojili zelo dobro 6. mesto pred nekaterimi že uveljavljenimi slovenskimi klubi.
V nadaljevanju tekmovalnega leta so se atleti vneto pripravljali za dvoboj z ekipo Svobo-dnega tržaškega ozemlja (STO), ki je bil meseca junija v Novem mestu.
Prvi dvoboj so gladko dobili reprezentanti STO s 121,5:85,5. Krkaši so sicer dosegli nekaj svojih najboljših rezultatov, a gostom niso bili kos.Ravno zato so se atleti mrzlično in z mnogo volje pripravljali za povratni dvoboj, pripravili več internih tekmovanj … in odpotovali v Piran. Tam so dekleta dobila dvoboj s 30,5:29,5, moški pa so imeli celo troboj, ker so se tam ravno mudili tudi atleti Litije. Vrstni red mo-ških ekip je bil: 1. STO 78 točk, 2. Litija 74, 3. Krka 63.
Nekaj dni pozneje pa so varovanci trenerja Glonarja dokazali, da se kontinuirana in načrtna vadba mora poznati pri izidih. Gimnazijci, sicer vsi člani Krke, so se na srednješolskem prvenstvu Slovenije kar petkrat uvrstili med tri najboljše, Svetličičeva pa je bila po enkrat prva, druga in tretja.
Lorem ipsum 1966
1951
28
Odprtje stadiona na Loki leta 1954
To atletsko leto se je v Novem mestu začelo s prvim uradnim tekmovanjem v dvorani, na katerem so tekmovalci in tekmovalke merili moči v teku prek ovir, v skoku v višino in daljino ter v suvanju težke medicinke.
Aprila so bili Novomeščani organizatorji republiškega prvenstva v krosu, na katerem so uspešno nastopili tudi domačini, saj je v kategoriji mladinci C Ljubo Žagar zmagal, Anica Jenič pa je osvojila drugo mesto med članicami.
Prav gotovo pa je razveselil vse pristaše atletike Ljubo Žagar, ko se je vrnil iz Zagreba z zanj zelo uspešnega prvenstva Jugoslavije v mnogobojih. V kategoriji mladinci C je zasedel drugo mesto in z 2466 točkami postavil tudi nov rekord Slovenije. Poleg tega je postavil še en republiški rekord v svoji starostni kategoriji – kopje je vrgel 50,91 m daleč.
Delo atletov pa se ni kazalo samo s športnimi, tj. z atletskimi izidi, ampak tudi s kon-kretnimi, delovnimi rezultati. Pri gradnji novega stadiona so bili namreč atleti vedno bolj številni in najbolj zagnani. Mladi atleti so tudi uspešno nastopili na mladinskem republi-škem prvenstvu, po uspehu pa sta pri Novomeščanih prednjačila Žagar in Svetličičeva.
Do konca sezone so mladi atleti tekmovali na več tekmovanjih (četveroboj mest Jesenice, Litije, Domžal in Novega mesta, dvoboj Črnomlja in Novega mesta, troboj Karlovca, Črnomlja in Novega mesta), na katerih so nastopali s spremenljivo srečo in se tako dobro pripravili na republiško prvenstvo srednjih šol, kjer je bila od Novomeščanov uspešna le Svetličičeva.
Atletsko leto se je končalo s Tekom republike, na katerem se je s tretjim mestom izkazala Anica Jenič.
1952
ZGODOVINA KLUBA
29
Atletski miting ob odprtju stadiona na Loki
Za člane atletske sekcije Partizana se je leto 1953 začelo s prvenstvom Ljudske republike Slovenije v krosu, na katerem so si v absolutni konkurenci delili 8. mesto, vendar med posamezniki ni izstopal nihče. Ker pa sta v tem času kakovostno zelo napredovali ostali dolenjski središči, Črnomelj in Kočevje, jim je postalo najbolj pomembno tekmovanje sezone Prvenstvo Dolenjske. Na dvodnevnem tekmovanju v Kočevju so premočno zmagali domačini. Vrstni red ekip je bil: 1. Kočevje 242,5, 2. Črnomelj 145,5, 3. Novo mesto 144.
Za najboljša tekmovalca sta bila imenovana Novomeščana Ljubo Žagar pri moških (zbral je 41,5 točke) in Milena Svetličič pri ženskah (zbrala je 34 točk).
Sezona se je kot po navadi končala s Tekom republike 29. novembra. v Ljubljani, na katerem je Škedljeva zasedla zelo dobro drugo mesto.
Kljub temu da so atleti nastopili na številnih tekmovanjih, bi lahko rekli, da so za novomeško atletiko v tem letu pomembni samo trije dogodki. Prvi je uspešen nastop atletov na mladinskem prvenstvu Ljudske republike Slovenije, na katerem so se izkazali Svetličičeva, Robarjeva in Potrč.Drugi in tretji dogodek pa sta med seboj tesno povezana. 25. in 26. septembra sta bila v Novem mestu Dolenjsko prvenstvo in odprtje novega igrišča na Loki, okoli katerega je bila nekaj manj kot 300 m dolga atletska steza. S tem so bili atletom in atletskim delavcem dani precej boljši pogoji za delo. Prvenstvo in objekt je odprl društveni načelnik Škrt. Na prvenstvu je Kočevje premagalo Novo mesto z 251:228, Črnomelj pa je nastopil izven konkurence, ker jim organizator ni dovolil nastopiti z atleti, ki so sicer tekmovali za druge klube.
1953
1954
30
Dole
njsk
i lis
t
Kljub temu da so atleti dobili dobre pogoje za vadbo, pa lahko rečemo, da je bilo to leto najbolj sušno tja od leta 1945. Športniki so sicer tekmovali po vsej Sloveniji na mitingih in prvenstvenih tekmovanjih, a uspehov ni bilo. Tudi na prvenstvu Dolenjske bi bili zadnji, če ne bi Črnomaljci nastopili samo v moški konkurenci, tako pa je bil vrstni red: 1. Kočevje 270,5, 2. Novo mesto 175, 3. Črnomelj 79,5.
Igor Penko (član Odreda iz Ljubljane) je vrgel rekord Slovenije v suvanju krogle 15,49 m in osvojil bronasto medaljo na prvenstvu Balkana.
Kot bi se v eni zimi vse spremenilo, so novomeški atleti to leto tekmovali precej bolje. Na več atletskih mitingih so nabirali izkušnje in se pripravljali na pomembnejša tekmovanja.Prvo od teh je bilo republiško prvenstvo srednjih šol, na katerem so gimnazijci iz Novega mesta osvojili 2. mesto, z uvrstitvijo med trojico najboljših pa sta se odlikovala Kožarjeva in Potrč. Še bolj uspešni pa so bili atleti na prvenstvu Ljudske republike Slovenije za mlajše mladince in mladinke, na katerem so se Potrč, Kožarjeva in Svetličičeva kar petkrat uvrstili na prva tri mesta.
Da je Kožarjeva res vsestranska atletinja, je dokazala na republiškem prvenstvu v mnogobojih, kjer je prepričljivo zmagala in z 2001 točko za las zgrešila republiški rekord v troboju za mlajše mladinke.
V jeseni pa so se dolenjski atleti pomerili na svojem prvenstvu. V Kočevje, kjer je tekmovanje potekalo, Belokranjci niso odpotovali, kar je pomenilo, da atletika v Črnomlju prihaja v krizo. V dvoboju Kočevja in Novega mesta so spet prepričljivo zmagali domačini s 140:106, čeprav so bile v ženski konkurenci gostje iz Novega mesta boljše.
1955
1956
ZGODOVINA KLUBA
31
Marko Račič in Marjan DobovšekJoža Goršin vodi na krosu. 1956Zaradi uspešnih nastopov v sezoni sta bila v mladinsko reprezentanco Ljudske republike Slovenije uvrščena Kožarjeva in Potrč, ki sta s svojimi nastopi pomembno prispevala k zmagi svoje ekipe nad reprezentancami Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.
Marjan Potrč je oktobra na mitingu v Novem mestu postavil nov državni rekord v troboju za mlajše mladince in z zbranimi 2241 točkami kar za 216 točk popravil stari rekord.
Prvič v zgodovini novomeške atletike je to leto novomeški tekmovalec oziroma tekmoval-ka dosegel najboljši izid sezone v Sloveniji. To uspelo Slavki Kožar s preskočenimi 146 cm v skoku v višino.
Dober start v sezono 1957 je bil naslov članka v Poletu, ki je poročal o prvenstvu Ljudske republike Slovenije v dvorani. Isto bi lahko rekli tudi za Novomeščane. Z nastopom so zadovoljili, čeprav so se s prvenstva vrnili brez naslova prvaka, a so se kar petkrat uvrstili na drugo in trikrat na tretje mesto. Za mnoge je bilo to presenetljivo in nepričakovano, vsem pa jasno, da so zimo trener Glonar in njegovi varovanci dobro izkoristili.
Ker atleti niso imeli denarja, da bi se udeleževali tekmovanj v drugih krajih, so težavo rešili tako, da so tekmovanja prirejali doma in včasih nanje vabili še druge klube. Prven-stvenih tekmovanj niso mogli prirejati, ker steza ni ustrezala normativom. Na enem od tekmovanj je obetavni mladinec Marjan Potrč izenačil slovenski rekord v skoku v višino za starejše mladince (181 cm).
Po uspehih na republiškem prvenstvu srednjih šol, republiškem prvenstvu za mladince, prvenstvu republike za člane in na prvenstvu Ljudske republike Slovenije v mnogobojih, z uvrstitvami Goršinove, Kotnikove, Zurca in Potrča v mladinske republiško reprezentan-co in Goršinove celo v mladinsko reprezentanco Jugoslavije na dvoboju z Romunijo in po treh republiških mladinskih rekordih Potrča v skoku v višino so v svojem poročilu za to leto napisali, da je bila to najplodnejša sezona po vojni. Devetkrat so tekmovali doma in 17-krat po Sloveniji, na republiških prvenstvih pa so se kar 18-krat uvrščali med prve tri.
Poleg njih je Igor Penko (član Odreda) osvoji 1. mesto v Jugoslaviji v suvanju krogle in izboljšal rekord Slovenije na 15,53 m.
1957
32 Jože Glonar
Dolenjski list
Uspehi so pritegnili k delu še več mladih. Prvi uspeh sezone je prišel že zelo zgodaj. Marca sta v Zagrebu Goršinova in Hudetova za Partizan iz Novega mesta izborili dvojno zmago v teku na 600 m na dvoranskem prvenstvu Jugoslavije. Že nekaj dni pozneje je bilo prav tako v Zagrebu izbirno tekmovanje v krosu za nastop v reprezentanci Jugoslavije na teku L'Humanite v Parizu. Na to tekmovanje sta odšli Goršinova in Hudetova. Vsi so pričakovali, da bo nastop za Goršinovo samo formalnost, zgodilo pa se je čisto drugače. Goršinova se je namreč uvrstila na 11. mesto, Hudetova pa je bila četrta in s tem zanesljiva potnica za Pariz. Tudi na tekmovanju, ki bi ga danes imenovali neuradno svetovno prvenstvo v krosu, komaj šestnajstletna Jelka Hude ni razočarala. Uvrstila se je na 19. mesto in bila celo druga najboljša Jugoslovanka.
Tudi nadaljevanje sezone je bilo uspešno, z uspešnimi nastopi pa sta prednjačila Potrč in Hudetova, ki sta prinašala medalje in dobre rezultate z vseh prvenstvenih tekmovanj in nastopov v reprezentancah Ljudske republike Slovenije. Seveda pa so v klubu opazno napredovali tudi Goršinova, Kotnikova, Zurc, Špilar in ostali.
Veliko nam pove podatek, da so Novomeščani v tem letu osvojili sedem naslovov prvakov Slovenije, hkrati pa bili še trinajstkrat uvrščeni na drugo in tretje mesto. Zaradi tega so člani Partizana že kar nestrpno čakali na jesen in prvenstvo Dolenjske, ki je bilo v Črnomlju. Kljub temu da so bili v moški konkurenci Kočevci boljši, pa so v skupnem seštevku moških in žensk prvič slavili Novomeščani. Vrstni red ekip je bil: 1. Novo mesto 226, 2. Kočevje 205, 3. Črnomelj 59.
1958
ZGODOVINA KLUBA
33
Člani društva pred domom TVD Partizan 1958
Poudariti pa je treba še nekaj dogodkov. Na prvenstvu Ljudske republike Slovenije v mnogobojih in štafetah je štafeta mladink v disciplini 3 x 600 m v postavi Hude, Goršin in Kukman postavila nov rekord Jugoslavije s časom 5:22,5.
Najboljša tekmovalka tega leta je bila v Novem mestu Jelka Hude, ki je napredovala iz tekmovanja v tekmovanje in na zadnjem nastopu 29. novembra na Teku republike premagala celo takratno državno prvakinjo v tekih na srednje in dolge proge Celjanko Slamnikovo.
Zato je bila v anketi Dolenjskega lista izbrana za najboljšo športnico Dolenjske. Z uvrsti-tvijo Potrča na drugo in Kotnikove na tretje mesto pa je jasno, katera športna panoga je bila tega leta na Dolenjskem in v Novem mestu najbolj uspešna.
Že takoj na začetku leta je bila najboljša atletinja Partizana določena v žensko reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na balkanskem prvenstvu v krosu. Tekmovanje je bilo v Beogradu. Jelka Hude se je uvrstila kot tretja Jugoslovanka na 5. mesto, ekipa pa je zmagala pred favoriziranimi Bolgarkami. Kmalu za tem je Atletska zveza Jugoslavije izdala razširjeno listo olimpijskih kandidatov, na kateri je bila tudi Hudetova.
Maja so atletinje nastopile z ekipo na partizanskem maršu na prireditvi Ob žici okupirane Ljubljane in v konkurenci mestnih reprezentanc zasedle odlično drugo mesto.
Atleti in atletinje so nato z veliko uspeha nastopili na prvenstvu B lige v atletiki. V tej vrsti ekipnega tekmovanja so lahko nastopale ekipe klubov, ki se po kvalifikacijah niso uvrstile v A program. B liga je imela v svojem programu 14 disciplin. Ocenjevali so rezultate
1959
34
Jelka Hude (prva z leve v spodnji vrsti) v reprezentanci Jugoslavije na krosu
L’Humanite leta 1958.
Dolenjski list
1959
tekmovalcev po njihovi vrednosti po tabelah IAAF. Že v 1. krogu tega tekmovanja so Novomeščanke povedle v Ljudske republike Slovenije in Federativne republike Jugoslavije, moški pa so se uvrstili na četrto mesto. Na koncu tega tekmovanja so bile članice prve v Jugoslaviji, člani pa so zasedli tretje mesto. To sta bila do tedaj prav gotovo največja ekipna uspeha atletov iz Novega mesta.
Razen tega so nastopili tudi na prvenstvu Partizana Slovenije, na katerem so dokazali, da ima Partizan iz Novega mesta najboljši atletski kolektiv v tako imenovanih društvih, saj so osvojili kar 14 prvih mest.
Posamično prvenstvo Ljudske republike Slovenije ni prineslo dobrih izidov, ker steza v Kočevju tega ni omogočala, kljub temu pa so se Novomeščani štirikrat uvrstili na drugo in dvakrat na tretje mesto.
Na mladinskem prvenstvu Novomeščani sicer niso imeli toliko uspeha kot po navadi, a so se vseeno z naslovi mladinskih prvakov Slovenije s tekmovanj vrnili Miro Bavdek v skoku v višino, Martin Zaletel v teku na 100 m in Meta Kotnik v suvanju krogle.
Uspehe mladincev sta dopolnila še Jelka Hude, ki je bila druga v teku na 600 m, in Mar-tin Zaletel, ki je bil tretji v skoku v daljino na državnem prvenstvu za mladince.
Kot nekaj zadnjih let je bilo tudi tokrat v jeseni prvenstvo Dolenjske. Tekmovanje je organiziral novomeški Partizan. Atletski delavci pa so se odločili, da tekmovanje ne bi bilo več ekipno, ampak samo posamično, ker je kakovost atletike v Črnomlju padala iz leta v leto pa tudi Kočevje so zapustili najboljši atleti, ki so odšli v močnejše klube. Tekmovalci so kljub temu dosegli nekaj lepih rezultatov, prednjačili pa so domačini.
Atletska sezona se je končala z uličnim tekom v počastitev občinskega praznika v Novem mestu, na katerem sta zmagala Hudetova in Stamejčič iz ljubljanskega Odreda.
ZGODOVINA KLUBA
35
Jelka Hude je postala leta 1958 športnica Dolenjske (Dolenjski list).
Ekipa novomeških atletov 1958: Marijan Špilar, Martin Zaletel, Jože Glonar, Marjan Potrč, Marjan Maznik, nepre-poznan, M. Bele, Miro Bavdek, Jelka Hude, Emil Milan Zurc, Majda Gantar
Meta Gantar, Jelka Hude, Meta Kotnik in Joža Goršin
1960Začetek novega tekmovalnega leta je bil spet v znamenju krosov in Jelke Hude. Februarja je bilo v Zagrebu izbirno tekmovanje za nastop na balkanskem prvenstvu v krosu. Jelka je na cilj teka pritekla tretja in si s tem pridobila nov nastop v dresu z državnim grbom. Prvenstvo je bilo v glavnem mestu Romunije, v Bukarešti.
Pomemben dogodek te sezone pa je prestop Igorja Penka, slovenskega rekorderja v su-vanju krogle, v novomeški atletski kolektiv. Za Novomeščane je bila to velika tekmovalna in moralna okrepitev.
Vloženo delo v zimskem obdobju je rojevalo rezultate že na začetku sezone, ko se je pokazalo, da bodo Hudetova, Penko, Špilar, Potrč, Zaletel in Bavdek mešali štrene favo-ritom na vseh tekmovanjih v Jugoslaviji.
Največja pridobitev za atlete iz Novega mesta po vojni je bilo odprtje novega stadiona. Odprli so ga sredi junija na Zletu bratstva in enotnosti, telesnokulturni prireditvi, ki že od vojnih časov bratsko povezuje mesta Bosne in Hercegovine (Bihać, Prijedor in Banjaluko), Hrvaške (Sisak, Gospić, Karlovec) in Slovenije (Novo mesto). Po tej prireditvi je ime dobil tudi stadion. Zlet in ostale prireditve v njegovem okviru je v nedeljo, 19. junija 1960, odprl podpredsednik Jugoslavije Aleksander Ranković.
Na prvenstvu Ljudske republike Slovenije za člane je bil najboljši Penko, ki je po enem letu spet presegel mejo 15 m. Razen njega pa sta se izkazala Potrč z drugim mestom v skoku v višino in Jovan s tretjim mestom v troskoku.
36
Gradnja stadiona Bratstva in enotnosti Franc Hafner in Simo Važič na mitingu ob otvoritvi stadiona BIE leta 1960
1960
Atleti so novi objekt dobro izkoristili. Naprej so v dvoboju mestnih reprezentanc premagali Karlovec v moški in ženski konkurenci, nato pa so bili najuspešnejši še na prvenstvu Dolenjske. Tekmovanje je bilo kot prejšnje leto zaradi neizenačenosti ekip le posamično.
Vrhunec tega leta je bila prav gotovo zmaga novomeških atletov v skupnem seštevku štirih krogov B programa zvezne atletske lige v konkurenci članov in članic. V obeh konkurencah je zasedel drugo mesto Triglav iz Kranja.
Ob koncu leta so kar štirje atleti nastopili v reprezentanci Slovenije, ki je potovala v Beograd na troboj atletskih reprezentanc Hrvaške, Srbije in Slovenije. Penko, Potrč, Zaletel in Špilar so barve republike uspešno zastopali in se tudi zato našli na širšem spisku Atletske zveze Jugoslavije kot kandidati za nastop na prvenstvu Evrope.
Sezona 1961 je bila leto pred največjim atletskim tekmovanjem, evropskim prvenstvom v atletiki v Beogradu. Zato je Atletska zveza Jugoslavije določila zelo širok krog kandidatov za nastop, iz katerega so se potem z rezultati počasi izluščili najboljši. Novomeški kandidati so bili Martin Zaletel, Igor Penko, Marijan Špilar, Marjan Potrč in Jelka Hude.
Tekmovalno leto pa ni potekalo po pričakovanjih. Marijan Špilar je v vsej sezoni iz tekmovanja v tekmovanje dokazoval, da se razvija v tekmovalca mednarodnega razreda in je končal sezono z najboljšim rezultatom 68,52 metra v metu kopja. Svojo kakovost je potrdil tudi Marjan Potrč, ki je s skokom prek 189 cm postal republiški rekorder v skoku v višino. Igor Penko je bil v dobri formi skozi vse leto, svojega republiškega rekorda v metu krogle pa ni presegel, čeprav se mu je z najboljšim rezultatom sezone v Sloveniji (15,41 m) približal na vsega dva centimetra.
1961
ZGODOVINA KLUBA
37
Joža Goršin vodi na mitingu ob odprtju stadiona Bratstva in enotnosti leta 1960.
Gradnja stadiona Bratstva in enotnosti
Dolenjski list 1961
Ta sezona je tudi pokazala, da za dokaj visoko kakovostno ravnijo nekaterih posameznikov ni več dobrih mladincev in mladink. To je pokazalo republiško prvenstvo v Novem mestu, na katerem se nihče od domačih tekmovalcev ni uvrstil med tri najboljše.
Ravno nasprotna ugotovitev pa velja za pionirsko atletiko. Izkazalo se je namreč, da je delo z njimi kakovostno, saj so se delu z najmlajšimi posvečali kar štirje mentorji.
Ne gre pozabiti ekipnih uspehov novomeških članov in članic v zveznem B programu. Moška ekipa Partizana je drugič zapovrstjo osvojila republiški naslov, ženske pa so pri-stale stopnico niže kot leto prej, bile so druge.
Kot bi se razpočil milni mehurček. Tak bi bil lahko uvod v dosežke novomeških atletov za leto 1962. Vsi so pričakovali, da se bo vzpon atletov po zelo uspešnih sezonah 1960 in 1961 nadaljeval, zgodilo pa se je popolnoma drugače. Novomeški atletski delavci so morali začeti vse od začetka. Zakaj? Najboljši atleti Partizana so se odločili, da zapustijo novomeške vrste in se preselijo v ljubljansko Olimpijo iz Ljubljane. Odšli so Špilar, Penko in Potrč, na služenje vojaškega roka pa je skoraj istočasno odšel tudi Zaletel. Ker se je od aktivnega treniranja in tekmovanj začela poslavljati tudi Hudetova, je bilo stanje v klubu zelo težko. Od atletov, ki so vsaj nekaj pomenili v republiškem merilu, je ostal samo Miro Bavdek, ki pa je na članskem prvenstvu Slovenije osvojil drugo mesto v skoku v višino, in zato nastopil tudi v republiški reprezentanci.
1962
38
Franc Červan v vodstvu na evropskem prvenstvu leta 1962
Franc Červan na drugem mestu v Tokiu na olimpijskih igrah leta 1962
1962
Športni delavci v Novem mestu so se spraševali, zakaj je nastal tak razdor v atletskih vrstah. Odgovorov ni bilo treba posebej iskati. V Partizanu je bilo 11 različnih sekcij in zato so bili pri razdeljevanju dotacij prikrajšani v glavnem atleti. Za vso svojo dejavnost v letu 1961 so dobili samo nekaj manj kot 10 000 din, s katerimi pa niso mogli pokriti niti stroškov nastopov na tekmovanjih. Če so tekmovalci hoteli napredovati in se udeleževati zveznih tekmovanj, so morali zapustiti atletske vrste Novomeščanov. Ker je bil Partizan za vse očitno pretesen, se je začelo šušljati o samostojnem atletskem društvu.
Novomeščan Franc Červan (član Kladivarja) je to leto mesto na Evropskem prvenstvu v atletiki v Beogradu v teku na 10 000 m osvojil sedmo mesto, kar je bil največji uspeh novomeškega atleta do tedaj, in na balkanskih atletskih igrah pa je bil drugi. Na Balkan-skem krosu je bil tretji. Postavil je tudi jugoslovanski rekord v teku na 10 000 m (29:07,6).
Kar se je leta 1962 samo šušljalo, se je marca leto pozneje tudi zgodilo. Atleti so kot sekcija izstopili iz društva Partizan in ustanovili svoj klub – Atletski klub Novo mesto. Ob ustanovitvi kluba so podali svoj načrt dela v prihodnje, ki ni temeljil na iluzijah, temveč na delu, predvsem z najmlajšimi.
Ta del atletskega kluba je deloval nemoteno, kot da nerešena vprašanja novomeškega športa nanj niso vplivala. Pionirji, ki so po več tekmovanjih doma nastopili na republi-škem prvenstvu v Novi Gorici, so se domov vrnili z dobro bero uspehov. Osvojili so dve prvi mesti, dvakrat so bili drugi in trikrat tretji ter dokazali, da se novomeški atletiki spet obetajo lepši časi.
1963
ZGODOVINA KLUBA
39
Dolenjski list
Franc Mikec, Ladislav Kotnik, Jože Glonar, Ilija Sljepčević, Majda Sljepčević
1963
Tekmovalno leto so novomeški atleti zaključili z uličnim tekom 29. oktobra v Novem me-stu, na katerem je med članicami zmagala Jelka Hude.
Franc Červan je bil v anketi Dolenjskega lista izbran za najboljšega športnika Dolenjske.
Franc Červan (član Kladivarja) je na Sredozemskih igrah v teku na 10 000 m osvojil mesto. V izboru Dolenjskega lista je bil preprečljivo izbran za najboljšega športnika Dolenjske.
Atletski klub z osamosvojitvijo v finančnem pogledu ni prav nič pridobil. Člani uprave in atleti so morali včasih poseči v svoj žep, da so se lahko udeležili tekmovanj v drugih krajih Slovenije. Tako se je tega leta zgodila tudi ta absurdna situacija, da je klubu pred republiškim prvenstvom pionirjev zmanjkalo denarja in na prvenstvo v Trbovlje sploh niso odpotovali. Tega tekmovanja sicer marljivi atletski zagnanci niso mogli nadomestiti, priredili pa so jih tega leta. Lep napredek pri delu so pokazali Miro Berger, Janez Penca in Vinko Istenič. Omeniti je treba tudi to, da se je v matični klub vrnil Marjan Potrč, ki se sicer z atletiko ni več intenzivno ukvarjal, a je kljub temu v tej sezoni dosegel nekaj lepih rezultatov.
Na uličnem teku v počastitev novomeškega občinskega praznika, 29. oktobra, sta zmagala domačina Jože Rogelj in Vinko Istenič.
Lorem ipsum 1966
1964
40
Atleti AK Novo mesto leta 1965: Zdravko Slak, Milan
Velkavrh, Slavko Pavlič, Jerman - skrbnik stadiona, Janez Usenik, Stane Jarc, Jože Konda, Jože Guštin
Atletski klub Novo mesto (stojijo): neprepoznan, neprepoznan, Slavko Pavlič, Kovačič, Zdravko Slak, neprepoznan, Jenko, Jeraj, Branko Suhy; čepijo z leve: Milan Velkavrh, neprepoznan, Franci Vrček, Bojan Malič, Marijan Špilar, neprepoznan
Igor Penko
1964
Kakšno je bilo stanje v klubu po sezoni 1964, nam nazorno pokaže intervju novinarja Dolenjskega lista z gonilno silo atletike v Novem mestu, trenerjem Jožetom Glonarjem:
»Kakšno je stanje po odhodu najboljših atletov?«
»Imamo le mladino in spet gradimo od začetka, da bi na ta način dvignili atletiko na isto višino kot pred leti. To se bo uresničilo le, če bomo izpopolnili trenerski kader in če bosta Potrču in Špilarju ter meni v delu priskočila na pomoč še Penko in Bavdek, ki sta nam v zadnjih letih že veliko pomagala.«
»Kakšni so pogoji za delo in kakšni načrti?«
»Tarejo nas materialne težave. Najlepši dokaz za to je, da lani nismo mogli kupiti niti enih šprinteric in smo se le z redkimi posamezniki udeleževali najnujnejših tekmovanj. Pionirji, ki so bili najmarljivejši, niso mogli niti na slovensko prvenstvo v Trbovlje, pa čeprav bi tam nekateri imeli veliko priložnost za dosego najboljših, celo prvih mest. Poudariti velja, da dobivamo donacijo le od občinske zveze za telesno kulturo, ki pa je naravnost malenkostna. Pred dvema letoma smo dobivali 300 do 400.000 din, zdaj pa dobivamo polovico manj, pa že takrat ni bilo mogoče normalno delati. Ta denar nam ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe. Ne moremo na tekmovanje, ne moremo si nabaviti opreme …«
»Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi novomeška atletika dosegla take uspe-he kot nekoč?«
»V načrtu imamo predvsem povečanje naših vrst. Prav tako pa tudi letos naše delo pretežno orientiramo na mladino. Predvidoma bo 30 atletov nastopilo na zletu bratstva in enotnosti v Karlovcu, kjer bomo imeli odgovorno nalogo, braniti pred dvema letoma osvojeno prvo mesto. Za kakovosten napredek novomeške atletike ne bi bilo treba veliko storiti. Le sredstva bi morali imeti, vse drugo je v naših rokah. Če bi bili vsi funkcionarji agilni in delavni, če bi se zavedali dolžnosti, če bi vsi, ki se razumejo na atletiko – in teh v Novem mestu ni malo –, kraljici športa posvetili več pozornosti in časa, potem bi novomeška atletika spet prišla na tisto mesto, kot ga je včasih imela. Spet bi rasli novi červani, špilarji, potrči, penkoti, zaleteli, hudetove. V tem primeru bi tudi atletika v Novem mestu opravičila ime – kraljica športa. Potem bi se spet napolnil štadion Bratstva in enotnosti ob mitingih in tekmovanjih, kot se je pred nekaj leti. Potem bi atletika postala šport števila 1.«
ZGODOVINA KLUBA
41
Marijan Špilar (v sredini) je na mitingu v Rimu leta 1964 postavil slovenski rekord v metu kopja (73,01 m). Levo je svetovni rekorder Januš Sidl, desno pa Italijan Radman.
Slavko Pavlič leta 1965
Igor Penko
1964Franc Červan (član Kladivarja) je na olimpijskih igrah v Tokiu v teku na 10 000 m osvojil 10. mest in svoj jugoslovanski rekord popravil na 29:04,6, v teku na 5000 m pa je nastopil v polfinalu.
Tudi nekdanja člana novomeškega kluba Marijan Špilar in Martin Zaletel (tedaj člana Kladivarja) sta bila zelo uspešna. Špilar je vrgel slovenski rekord v metu kopja (73,01 m). Zaletel je postal slovenski prvak v teku na 100 m in 200 m in v skoku v daljino.
Ko je v začetku leta klub zapustil tudi Vinko Istenič, ki se je včlanil v Olimpijo iz Ljubljane, atletskim delavcem res ni ostalo drugega, kot to, kar je napovedal Glonar – delo z mladi-no. Mladi atleti, ki so se pridno vrgli na delo, pa so svojim trenerjem z dobrimi rezultati in uvrstitvami poplačali njihov športni entuziazem. Najbolj so napredovali Penca, Močniko-va in Pavlič, ki so nizali klubske rekorde v svojih starostnih kategorijah.
Že na slovenskem prvenstvu za pionirje in pionirke so mladi Novomeščani osvojili tri prva, tri druga in dve tretji mesti. Na prvenstvu Slovenije za mlajše mladinke je zmagala Novakova v skoku v daljino, na tekmovanju iste ravni v starejši mladinski kategoriji pa sta osvojila tretji mesti Pavlič v metu kopja in Katja Močnik v teku na 400 metrov. S tem sta se oba uvrstila v mladinsko republiško reprezentanco za nastop na pokalu republik.
Za uspešen konec sezone je poskrbel Janez Penca z drugim mestom v skoku v višino in novim klubskim rekordom za mladince, 185 cm. To je bila prva novomeška uvrstitev med prve tri na tekmovanjih zveznega ranga po letu 1959.
1965
42
Dolenjski list
Trener Jože Glonar in atleti Marjan Jenko, Primož Jazbec, Janez Penca,
Vinko Istenič, Peter Simčič (stojijo), Jože Šlajkovec, Đani Kovačič, Zdravko Slak
(čepijo)
1965
Ta sezona je pokazala, da je delo v klubu pravilno zastavljeno in da obeta uspehe že v bližnji prihodnosti. Kar se tiče drugega dela, finančnega poslovanja kluba, so člani uprave le upali, da bo nekoč le dovolj dokazovanja odgovornim v občinski telesni kulturi in bodo odprli mošnjo toliko, da bo iz nje pokrita vsaj tekmovalna dejavnost kluba.
Franc Červan (Kladivar) je v teku na 10 000 m osvojil drugo mesto na balkanskih atlet-skih igrah.
V začetku novega tekmovalnega leta sta se sestri Močnik z republiškega prvenstva v dvorani vrnili z dvema naslovoma prvakinj Slovenije v teku na 600 m. Vso sezono sta bili med najboljšimi Slovenkami v tekih na 400 in 800 m. Razveseljiva je bila ugotovitev, da v Novem mestu raste nov nadarjen rod atletov. Srednješolci in osnovnošolci so se že kar abonirali na najvišja mesta na republiških šolskih tekmovanjih. Poleg tega so pionirji osnovne šole Katje Rupene dosegli velik uspeh z uvrstitvijo na 2. mesto na tekmovanju Malihnovin, osnovnošolskem ekipnem prvenstvu Jugoslavije.
Veliko priznanje za novomeško atletiko je bila tudi Bloudkova plaketa, ki jo je za za organizacijo in strokovno delo v šolski telesni vzgoji dobil Jože Glonar.
Franc Červan, Marijan Špilar in Martin Zaletel (člani Kladivarja) so v tem letu vnovič dosegali odlične rezultate. Červan je v teku na 10 000 m osvojil 11. mesto na evropskem prvenstvu in 1. mesto na balkanskih igrah ter je še enkrat izboljšal jugoslovanski rekord v teku na 10 000 m (29:00,8). Špilar je osvojil 3. mesto v metu kopja na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije. Zaletel je postal prvak Slovenije v teku na 200 m. Bralci Dolenjskega lista so za najboljšega športnika Dolenjske izbrali Marijana Špilarja.
1966
ZGODOVINA KLUBA
43
Dolenjski list
Katja Močnik, Franc Červan in Danica Močnik na prvenstvu Slovenije v krosu leta 1967 v Mariboru
Vinko Istenič
V začetku leta 1967 je zaradi neurejenih razmer v klubu v Olimpijo iz Ljubljane prestopil tudi takrat najbolj perspektiven atlet Novega mesta - Janez Penca. V prošnji za izpisnico je navedel, da ga klub sploh ne pošilja na tekmovanja njegove ravni. Brez težav ja dobil izpisnico, pa tudi navedeni razlog ni bil izmišljen. Pri izstopu sta se mu pridružila še dva perspektivna tekmovalca – Jože Šlajkovec in Janez Usenik.
Kljub finančnim stiskam pa je klub še naprej uspešno nastopal. Mladi atleti so dobro tekmovali po vsej Sloveniji in se vračali s tekmovanj v svojih starostnih kategorijah z dobrimi rezultati in uvrstitvami. Še vedno je bila najboljša atletinja v klubu Katja Močnik, ki je ob koncu sezone oblekla tudi dres z državnim grbom na dvoboju reprezentanc Jugoslavije in Švice v Celju ter v teku na 400 m osvojila zelo dobro tretje mesto. Napredovali pa so tudi drugi, še posebej Zdravko Slak in Branko Suhy, ki sta na prvenstvu Socialistične federativna republike Jugoslavije(SFRJ) za mlajše mladince osvojila srebrni medalji v skoku v višino oziroma metu kopja. In če na koncu dodamo še podatek, da so v tem letu mladi Novomeščani kar osemkrat nastopili v reprezentancah Slovenije, lahko trdimo, da je bila bera tega leta zelo uspešna.
Marijan Špilar je bil v anketi Dolenjskega lista izbran za najboljšega športnika Dolenjske.
Kot vsa zadnja leta se je tudi v začetku novega tekmovalnega obdobja porajalo vprašanje, kdo bo tokrat zapustil svoj matični klub. Odgovor je prišel kmalu. Prošnjo za izpisnico je dal in jo tudi dobil najperspektivnejši mladinec Zdravko Slak. Uprava kluba je na vse načine poskušala nadarjenim atletom nuditi vsaj minimalne pogoje za delo, a občinska telesnokulturna sfera za to ni imela razumevanja.
1967
1968
44
Primož Jazbec, Marjan Hribernik in Zdravko Slak Dolenjski list
1968
Tako je atletskim delavcem kot že tolikokrat doslej ostalo upanje na boljše čase in delo z najmlajšimi. Ko je prišla vest, da bo Novo mesto gostitelj finala tekmovanja Malih novin v atletiki, pa je bil to še dodaten motiv.
Na tem tekmovanju, na katerem so pionirji Katje Rupene osvojili že dve drugi in eno šesto mesto, so ti hoteli pokazati kar največ. Načrti se sicer niso izpolnili v celoti, kljub temu pa sta bili ekipni uvrstitvi fantov na četrto in deklet na tretje mesto le lep uspeh. Mnogi posamezniki so v svojih željah zgoreli na tekmovališču. Danica Ferfolja pa je pre-magala sebe in vse tekmice v skoku v daljino ter postala pionirska prvakinja Jugoslavije.
Da ima atletika na Dolenjskem svoje pristaše, je potrdila anketa Dolenjskega lista, ki je vsako leto pripravil izbor najboljšega športnika Dolenjske, ki so ga, mimogrede, največ-krat osvojili atleti. Kar štirje atleti so se znašli v deseterici najboljših športnikov področja – Penko, Jakšetova, Virant in Suhy.
Novomeščan Marijan Špilar (član Kladivarja) v tem letu osvoji 5. mesto v metu kopja na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije.
Atleti iz Novega mesta so tudi leta 1969 zelo uspešno nastopali na tekmovanjih po Ju-goslaviji. Poudariti je treba izreden uspeh pionirjev osnovne šole Katje Rupene. Ti so se na republiškem prvenstvu izkazali z dobrim posamezniki, ki so ekipo svoje šole pripeljali na tretje mesto. Ker pa so zbrali dovolj točk, so se kot peti uvrstili na finalno tekmovanje Malih novin, ki je bilo tega leta v Nišu. Seveda ni treba posebej poudarjati, kakšne teža-ve so imeli mentorji šolskega športnega društva, da so zbrali in naprosili dovolj denarja za pot ekipe v južno Srbijo. Tam pa so po Cezarjevo »prišli, videli in zmagali«. To je bila krona uspehov novomeške osnovnošolske atletike in najlepša nagrada za neutrudno delo mentorjev Špilarja, Zaletela in Mislejeve. Dodati je treba tudi to, da sta na tem tek-movanju med posamezniki zmagala Tatjana Gazvoda v teku na 60 m in Ivan Blažič v skoku v daljino.
1969
ZGODOVINA KLUBA
45
Dolenjski listZdravko Slak
Seveda to ni bila vsa dejavnost atletov v tej sezoni. Med mladinci sta na vseh tekmova-njih izstopala Meta Zagorc in Kostja Virant. Tega leta sta večkrat nastopila v reprezen-tanci Slovenije.
Člani uprave so se s predstavniki kluba iz zahodnonemškega mesta Straubing dogovorili za dvoboj atletskih ekip. Novomeščani, okrepljeni s svojimi nekdanjimi atleti, so zaho-dnonemške vrstnike premagali v Straubingu in Novem mestu.
Najbolj pomembna novica tega leta je prav gotovo vrnitev republiškega rekorderja v metu kopja Marijana Špilarja v tekmovalne vrste matičnega kluba, čeprav so bili skoraj vsi uspehi atletov v dolenjski metropoli v zadnjih letih vezani na njegovo delo. Med mladimi so najbolj napredovali Lužarjeva, Sajetova, Jakšetova, Gazvodova ter mladinca Šimunič in Dragaš, ki je bil najuspešnejši Novomeščan na atletskih tekmovanjih tega leta. Bil je med najboljšimi metalci kopja v republiki, še bolj uspešen pa je bil v peteroboju, v katerem je zmagal na prvenstvih mlajših mladincev Slovenije in Jugoslavije.
Tekmovalno leto se je končalo s tekom v počastitev novomeškega občinskega praznika, na katerem sta zmagala med moškimi Metod Žužek iz ljubljanske Olimpije in domačinka Tatjana Gazvoda med ženskami.
O uspešni sezoni spet priča anketa Dolenjskega lista o izbiri najboljšega športnika Dolenjske, saj so tako med moškimi kot med ženskami med najboljšimi trije atleti.
Janez Penca (od leta 1967 član Olimpije) osvoji 8. mesto v teku na 400 m z ovirami na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije.
1970
46
Anton Kraševec, Milan Štupar in Pavel Skok
Udeleženci priprav pri Miklavžu na Gorjancih (spredaj): Anton Kraševec, Rafko Križman, Ivan Semec, Milan Štupar, Robert Bartol (zadaj): Davorin Rangus, Darko Cujnik, Rafko Kapš, Edi Kranjčič, Jože Može, Boris Okleščen
Že v uvodu v novo sezone je mladinec Milan Šimunič napovedal, da bo kmalu postal eden najboljših slovenskih skakalcev v daljino in troskoku, saj je v tem letu kar na treh prvenstvenih tekmovanjih mladincev dokazal, da je najboljši. V staro formo se je vračal tudi Marijan Špilar, ki je po nekaj letih vnovič presegel mejo sedemdesetih metrov v metu kopja
Na finalu republiškega prvenstva v atletiki so učenci OŠ Katje Rupene spet igrali vidno vlogo. Pionirke so bile ekipno tretje, fantje pa so zasedli šesto mesto. Med posamezniki sta največ pokazala Kalčičeva z osvojitvijo zlate medalje v teku na 60 m in Bajer, ki je bil srebrn v troboju. Oba sta bila za uspeh nagrajena z nastopom v republiški pionirski reprezentanci na igrah Alpe Adria.
Zadnje tekmovanje so spet priredili v Novem mestu – tokrat odprto prvenstvo Dolenjske, na katerem so se ob maloštevilnih tekmovalcih drugih klubov najbolj izkazali domačini.
Leta 1972 sta bili v Novem mestu zgrajeni dve novi šoli in zato so se razšli tudi mentorji atletskih selekcij. Na novo šolo je odšel tudi animator novomeške atletike zadnjih let Marijan Špilar, ki je začel okoli sebe zbirati nove talente. Kmalu se je pokazalo, da je njegovo delo tudi v novem okolju zelo uspešno, saj so se pionirji in pionirke osnovne šole Grm že v prvem letu uvrstili med najboljše v republiki – dekleta so bila druga, fantje pa peti.
To pa ni bil edini uspeh atletskega veterana. Po poškodbah in vrnitvi v matični klub je spet nastopil v reprezentanci Jugoslavije v dvoboju z reprezentanco Španije, na katerem je osvojil tretje mesto.
1971
1972
ZGODOVINA KLUBA
47
Vane Keržan predaja štafetno palico Darku Cujniku.
Udeleženci metalskega mitinga v Novem mestu leta 1977 1972
Tudi Milan Šimunič je po vrnitvi iz JLA presenetil vse. Na odprtem prvenstvu Dolenjske je v troskoku skočil skoraj 15 metrov in napovedal še daljše skoke.
V senci teh uspehov pa so lepe rezultate in uvrstitve beležili tudi kopjaš Cvetkovič, oviraš Nagode in drugi.
Janez Penca (član Olimpije) postavi slovenski rekord v teku na 400 m z ovirami (52,4 s).
Uspehi atletov pa so le dobili tudi otipljive rezultate v glavah pristojnih na občini, ki so sprevideli, da po stari poti ne sme iti naprej, če ne želijo, da se nedavni neljubi dogodki ne ponovijo. Tudi atleti, ki so v času krize novomeške atletike zapustili domači klub, so se za Špilarjem vračali v svoj matični klub. Tega leta so to storili Igor Penko, Zdravko Slak, Jože Šlajkovec in Anton Kovačič, ki se je v ljubljanski Olimpiji razvil v enega najboljšega srednjeprogašev Slovenije in Jugoslavije. V tej postavi so si Novomeščani obetali večje uspehe. Najuspešnejši tekmovalci med člani v tej sezoni so bili Kovačič, Dragan, Špilar in Gazvoda.
Mlajši mladinci so v tem letu zabeležili najuspešnejši nastop na prvenstvu SFRJ. S tek-movanja v Velenju so se vrnili z naslovom prvakov Jugoslavije v štafeti 4 x 100 m, na 4 x 300 m pa so Nagode, Bajer, Križman in Keržan osvojili srebrno medaljo. Med posame-zniki je bil srebrn Vane Keržan v teku na 100 m, Marjan Nagode in Rafko Križman pa sta osvojila bronasti medalji v teku na 300 m z ovirami oziroma troskoku.
Vnovič je treba omeniti pionirje OŠ Grm, ki so na prvenstvu osnovnih šol zmagali med pionirji, pionirke pa so bile druge.
1973
48
Prvaki Jugoslavije v štafeti 4 x 100 m leta 1973: Rafko Križman, Marjan Nagode, Vane
Keržan in Jani Bajer
Mario Mohorović (levo) zmaguje na Belem kroso v Beogradu
1973 Že samo z naštevanjem največjih uspehov tega leta se lepo vidi, da se je hitro širila baza
in dvigala raven kakovosti atletike v Novem mestu. S treniranjem atletov se je poleg Špi-larja vse bolj ukvarjal tudi Janez Penca, ki je uspešno tekmoval za Olimpijo iz Ljubljane in osvojil v teku na 400 m z ovirami 7. mesto na balkanskih igrah in prvo mesto na prven-stvu Jugoslavije in Slovenije ter izboljšal svoj slovenski rekord na 52,3 s.
V aprilu so Dolenjci (lahko jih tako imenujemo, ker so v tem času na Dolenjskem edini delujoči atletski kolektiv) nastopili v Reki na ekipnem prvenstvu v skokih. Na tem tekmovanju je za ekipo nastopilo po pet tekmovalcev, katerih nastope so sešteli in izračunali povprečen skok ekipe. V skoku v daljino je bil rezultat Novomeščanov 6,40 m, s katerim so osvojili tretje mesto, v troskoku pa so bili četrti s povprečnim izidom 13,59 m. Za klub, kakršen je bil novomeški, je bil to prav gotovo velik uspeh, ki pa v tej sezoni ni bil edini.
Mlajši mladinci v tej sezoni niso več presenetili, bili pa so prav tako uspešni kot leto prej, saj so se Keržan, Križman, Štupar in Kraševec vrnili z državnega prvenstva v Zagrebu s petimi medaljami, Vane Keržan pa je postal prvak Jugoslavije v teku na 300 m.
Pionirji so na republiškem prvenstvu to leto dosegli popoln triumf. Brez konkurence so bili tako fantje kot dekleta osnovne šole Grm, za nameček pa jih je nato kar šest zastopalo Slovenijo na pionirskem tekmovanju Alpe Adria. Težko je med njimi izločiti najboljše, a treba je izvzeti Vesno Zaletelj, ki je 300 m pretekla v času novega pionirskega republiškega rekorda (40,0 sekunde).
1974
ZGODOVINA KLUBA
49
Lorem ipsum 1966
Atletski pokal v Gorici leta 1976 (Polde Bučar predaja štafeto Vojku Dragašu).
Udeleženci priprav na Miklavžu. Čepijo z leve: Brigita Papež, Lučka Brulc, Maja Tovšak. Na sredini z leve: Boris Okleščen, Jože Može, Anton Kraševec, Robert Bartol, Edi
Kranjčič, Davorin Rangus, Milan Štupar, Janez Penca. Stojijo z leve: Ivan Semec, Darko Cujnik
Zadnje tekmovanje sezone je bil kros Dela, na katerem so se trije pionirji in pionirke uvrstili v sam vrh.
Mario Mohorović (tedaj član 3. januarja iz Pule) postane prvak Jugoslavije v teku na 1000 m med mlajšimi mladinci.
Načrti v novem tekmovalnem letu so bili veliki, a tudi največji optimisti si ne bi upali napovedati tega, kar se je pozneje zgodilo. Pionirji, ki so že po tradiciji osvajali najvišja mesta v republiki, so to znova potrdili in sestavili skupaj skoraj pol republiške reprezentance. Poskrbeli so tudi za popestritev tekmovalnega programa in organizirali dvoboj s pionirsko reprezentanco Ljubljane. V dveh krogih tekmovanja v Ljubljani in Novem mestu so bili Novomeščani prepričljivo boljši.
Mladinci so istočasno nastopali na dveh državnih prvenstvih. Mlajši v Kranju, starejši v Beogradu. V Beogradu je zmagala štafeta 4 x 400 m, v Kranju pa višinaš Miloš Šuštar.
Lahko pa trdimo tudi, da je bila to sezona Vaneta Keržana. Vse leto je dokazoval, da je kljub mladosti eden najhitrejših Slovencev in Jugoslovanov. Zato ga je selektor državne reprezentance določil za nastop na mladinskih balkanskih igrah, ki so bile tega leta v Karlovcu. Nastopil je v štafeti 4 x 400 m, ki je osvojila zlato medaljo. Za uspeh so bili nagrajeni z nastopom na mladinskem prvenstvu Evrope, na katerem so v času novega mladinskega državnega rekorda osvojili 8. mesto. Žal je Vane zaradi selitve zaprosil za izpisnico. V naslednji sezoni naj bi nastopal v ljubljanski Olimpiji.
Janez Penca (član Olimpije) je v teku na 400 m z ovirami na balkanskih igrah osvojil četrto mesto. Zmagal je na prvenstvu Jugoslavije in Slovenije in izboljšal svoj slovenski rekord na 51,7 s. Mario Mohorović (3. januar Pula) je na balkanskih igrah osvojil 7. mesto v teku na 1500 m in 11. mesto v teku na 800 m. Metod Žužek (Olimpija) je osvojil 9. mesto na balkanskih igrah v teku na 3000 m z zaprekami.
Marijan Špilar je dobil Bloudkovo plaketo za uspešno pedagoško delo, predvsem v atletiki.
1975
50
Lorem ipsum 1966
Ekipa atletskega kluba Novo mesto na ekipnih kvalifikacijah
leta 1977: Marjan Lapajne, Miloš Šuštar, Edvard Kranjčič,
Milan Štupar, Darko Cujnik, Ivan Semec, Jurekovič, Bojan Košmerl,
Damjan Žulič, Jože Može, Anton Kraševec, Marijan Špilar; Čepijo:
Davorin Rangus, Robert Bartol, Janez Pipan, Slavko Malnar, Dušan
Okleščen, Jože Rifelj, nepre-poznan, Rafko Kapš
Na občnem zboru ob koncu tekmovalnega leta 1976 so člani atletske sekcije športnega društva Novo mesto izdali svoj prvi bilten, v katerem so zapisali: Atletska sekcija je v tem letu spet dosegla zavidanja vredne uspehe. Množičnost in kvaliteta se v Novem mestu razvijata vzporedno. To nam jamči, da bo tudi nadaljnja pot uspešna. Za uspehe so predvsem zaslužni neutrudljivi atletski trenerji, ki jim ni žal naporov in časa, ki jih pora-bijo za delo z mladino v atletski sekciji. Če damo rezultate pod drobnogled, lahko znova ugotovimo premoč novomeških pionirjev v republiki (kar devet jih je enajstkrat nastopilo na igrah Alpe Adria v slovenskem dresu), mladinci so se vračali z vseh tekmovanj (re-publiških in zveznih) z medaljami. Najboljši mladinec Miloš Šuštar je na mladinskih BAI v Grčiji zastopal domovino v skoku v višino, malo pa je mladincem manjkalo, da bi se prvič v klubski zgodovini tudi oni uvrstili v zvezni ekipni finale (bili so 7.). Vse to je dobra osnova za novo tekmovalno sezono.
Janez Penca (Olimpija) osvoji v teku na 400 m z ovirami prvo mesto na prvenstvu Ju-goslavije in Slovenije. Metod Žužek (Olimpija) osvoji 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 3000 m z zaprekami.
Atleti so za pogoje, v katerih so delali, dosegli zares veliko, zato so želeli in tudi z vsemi močmi delali na tem, da bi se tudi na Dolenjskem zgradil moderen atletski objekt s stezo, prevlečeno s tartanom. V biltenu Novomeška atletika za leto 1977 lahko preberemo: Doseženi rezultati nas spodbujajo in silijo k še večji aktivnosti. Ni razlogov, da bi počivali na doseženih rezultatih. V zadnjih letih so nekdaj atletsko nepomembna središča začela hitro napredovati (Nova Gorica, Velenje). Nekatera od njih imajo danes znatno boljše materialne pogoje za delo in se nam vidno približujejo in nas v nekaterih pogledih tudi že prekašajo. Da bi tudi v bodoče držali korak z drugimi, so nam potrebni še novi atletski delavci, širša osnova in boljši materialni pogoji. Predvsem je potrebna čimprejšnja modernizacija atletskega stadiona v Novem mestu. Glede tega lahko sporočim veselo novico. TKS naše občine bo že letos zbrala skoraj polovico potrebnih sredstev. Drugo bo zagotovila prihodnje leto. Izdelani so načrti za rekonstrukcijo, imenovan je gradbeni odbor. Odbor je imenoval štiri komisije, ki že pripravljajo potrebne programe za izvedbo akcije. Vse kaže, da bomo prihodnje leto odprto prvenstvo Dolenjske izvedli že na
1976
1977
ZGODOVINA KLUBA
51
Rafko Kapš leta 1977
Mladinsko državno prvenstvo v Osijeku 1976; na sliki sta Anton Kraševec in Milan Štupar.
1977sodobnih atletskih napravah. Kaj bo pomenilo to za nadaljnji razvoj novomeške atletike, ni treba posebej govoriti.
Žal se to ni zgodilo. Modernizacija stadiona pa se je premaknila v naslednje srednjeroč-no obdobje.
Tekmovalci so bili tudi v tej sezoni zelo uspešni. Pionirji so nadaljevali s svojo zmagoval-no potjo, vse bolj pa so napredovali mladinci, ki so na čelu z velikim upom novomeške in slovenske atletike Darkom Cujnikom dosegli največji mladinski uspeh z osvojitvijo 4. mesta na ekipnem prvenstvu Jugoslavije.
Seveda so pod vplivom vseh teh uspehov, podkrepljeni z vrnitvijo Janeza Pence med domače tekmovalce, tudi člani poskušali prvič z uvrstitvijo v zvezni ekipni finale. To jim sicer ni uspelo, bili pa so temu zelo blizu.
Od rezultatov te sezone moramo poudariti državni rekord vsestranskega Cujnika v pe-teroboju za starejše mladince ter nastopa Rafka Kapša v krosu in Jožeta Riflja v metu kladiva na mladinskih balkanskih atletskih igrah (BAI).
Metod Žužek (Olimpija) je osvoji četrto mesto na balkanskih igrah v teku na 3000 m z zaprekami. Mario Mohorović (Olimpija) je nastopil na balkanskih igrah v krosu med mlajšimi člani.
Sezono 1978 so atleti v svojem biltenu podrobno opisali. Ker lahko opravičeno trdijo, da sta nenehnemu kakovostnemu vzponu atletike v Novem mestu in uspehom tega leta največ pripomogla prav Cujnik in Penca, preberimo, kaj so zapisali o njenem tekmovalnem letu: Brez dvoma moramo na prvem mestu omeniti dva deseterobojca – Janeza Penco in Darka Cujnika, ki sta na državnem prvenstvu v mnogobojih presenetila vse, ko sta prepričljivo osvojila prvi dve mesti. Nepričakovan je uspeh Pence (doslej smo ga poznali le kot tekača čez nizke ovire), saj je v najtežji atletski disciplini – deseteroboju – zbral 7204 točke in postal državni prvakter dober mesec pozneje tudi peti najboljši mnogobojec Balkana.
1978
52
Celje 1978: Janez Penca, Ivan Kapš, Jože Može in Polde Bučar
Darko Cujnik na finalu pokala Jugoslavije v Sarajevu
1978 Drugi najboljši rezultat novomeških oziroma dolenjskih atletov lanske sezone je prav
gotovo mladinski državni rekord Darka Cujnika v deseteroboju (na prvenstvu SFRJ je za Penco zasedel drugo mesto s 7072 točkami), ki je nakazal njegove velike možnosti v tej disciplini, saj je tudi na mladinskem prvenstvu Balkana v atletiki osvojil dve bronasti medalji (v deseteroboju in v metu kopja) in je bil tudi mladinski državni rekorder v metu kopja s 74,54 m. Vse to mu odpira pot med kandidate za Olimpijske igre v Moskvi.
Čeprav sta zgoraj navedena predstavljala vrh novomeške atletike, pa v svoji dejavnosti nista bila sama. Poleg njiju sta dres z državnim grbom oblekla tudi Slavko Malnar in Rafko Kapš.
Tudi veliki načrti za leto 1978 – nastop v finalu ekipnega prvenstvu SFRJ v atletiki – ni bil odrinjen na stran. Atleti so zbrali kar tisoč točk več kot leto prej, a kljub temu ostali na 8. mestu, brez finala.
Metod Žužek, Mario Mohorović in Vane Keržan (člani Olimpije) zabeležijo pomembne uspehe. Žužek osvoji 6. mesto na balkanskih igrah in 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 3000 m z zaprekami. Mohorović nastopi na balkanskih igrah v krosu (mlajši člani) in Keržan osvoji 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 200 m (mlajši člani).
Načrti in delo brez odstopanj so bili zastavljeni, ko pa se je klub okrepil še z vrnitvijo Keržana in na novo priseljenim Metodom Žužkom, je bilo atletom, atletskim delavcem in vsem, ki se na atletiko razumejo, jasno, da je klub sposoben velikih rezultatov.
Ti so se pokazali že na dvoranskem prvenstvu Slovenije in se stopnjevali do republiškega prvenstva v mnogobojih, ki bi ga lahko šteli že za enega od vrhov sezone. Darko Cujnik je v deseteroboju zbral 7551 točk (drugi rezultat vseh časov v SFRJ) in v deveti disciplini tekmovalnega programa izenačil rekord Jugoslavije v metu kopja 79,26 m.
1979
ZGODOVINA KLUBA
53
Klepet pred treningom (leta 1978) Edvard Kranjčič
1979
Na finalu članskega atletskega pokala Slovenije (APS) je mladinec Edi Kranjčič postavil republiški rekord v troskoku. Stari rekord jeizboljšal za skoraj pol metra.
Tudi absolutno prvenstvo Jugoslavije je bilo pomemben mejnik te sezone. Medalje so osvojili Žužek, Penca, Cujnik in štafeta 4 x 100 m.
Šest naslovov slovenskih prvakov pri članih je bila najboljša klubska bera na tem prven-stvu, katerega vrhunec je bil nov državni rekord Darka Cujnikav metu kopja – 79,74 m.
Tudi največji posamičen uspeh članov Atletskega kluba Novo mesto je bil dosežen v tem letu. Darko Cujnik je na sredozemskih igrah v Splitu osvojil srebrno medaljo v desete-roboju.
Razen njega so v tem letu v reprezentancah Jugoslavije nastopili še Janez Penca, Edi Kranjčič in Igor Šega.
Kot že nekaj zadnjih let se je sezona končala s kvalifikacijami in finalom ekipnega prven-stva Jugoslavije. Tokrat finale Novomeščanom ni ušel. Za širšo jugoslovansko javnost je bilo to prvovrstno presenečenje. V Sportskih novostih je izšel članek z velikim naslovom Novo mesto u finalu, v katerem piše: Atleti Novega mesta so največje in najugodnejše presenečenje. Zbrali so 31 077 točk. Izborili so si vizo za finale, med šest najboljših klu-bov v državi. Po številu zbranih točk v kvalifikacijah so precej prehiteli najboljšo hrvaško
54
Trener Milan Bratić in Igor Šega
Dolenjsko prvenstvo leta 1978: Polde Bučar, Milovan Savić
Darko Cujnik na Balkaniadi leta 1979
1979 ekipo, splitski ASK, da ne govorimo o zagrebškem Dinamu, ki sploh ni zbral dovolj točk
za vstop v finale.
V finalu, ki je bil v Beogradu, so se Dolenjci pokazali v lepi luči. Srčno so se borili za peto mesto, ki jim je na koncu ušlo le za nekaj točk.
Sezona je bila več kot uspešna, načrti pa izpolnjeni več kot stoodstotno, vse to pa je imelo grenak priokus, saj so bili uspehi bolj cenjeni izven meja domovine kot v domačem Novem mestu. Atleti zato v svoji redni letni publikaciji ne govorijo samo o svojih uspehih, ampak na vso telesnokulturno dejavnost v Novem mestu gledajo zelo kritično, saj se kar ni mogoče otresti vtisa, da so pri svojih dejavnostih prezrti in vedno znova potisnjeni na rob. Zapisali so: Uspešnost vsakega dela je odvisna od organizacije, delovnih razmer, sposobnosti in strokovnosti delavcev …Njiva novomeške atletike je (v besednem in figurativnem pomenu) – stadion Bratstva in enotnosti in bližnji gozd Portoval. V imenu obnovitve stadion zadnja leta hitro propada, saj se ga ne vzdržuje, in zato nekaterih disciplin ni mogoče trenirati – nimamo skakališča za skok s palico, tudi vadba teka na 3000 m z ovirami je nemogoča, zelo slabo je poskrbljeno za trening kladiva, višine in daljine. Zdaj, ko nam je jasno, da zaradi stabilizacijskih ukrepov gradnja stadiona odpade, bi morali te težave odpravljati s konkretnimi popravili, ne pa zidati gradov v oblakih. Trening na stadionu je v mesecih od decembra do aprila zelo težak. Steza zmrzuje ali pa je poplavljena in pokrita s snegom; nihče je niti ne poskuša splužiti (kot je v navadi pri drugih klubih) in atleti se pač selijo na ceste, kjer je trening v zraku, ki je nasičen z izpušnimi plini, neprijeten, najbrž pa celo škodljiv.Trening z utežmi, ki je
ZGODOVINA KLUBA
55
Zvone Gimpelj, Polde Bučar in Mirko Kočevar
Dolenjski list
1979
sestavni del vseh atletskih disciplin, je v kleti stavbe na stadionu, v prostoru, ki je tako nizek, da ni moč niti pošteno poskočiti ali dvigniti uteži nad glavo. Atletski klub, ki je šesti v državi, premore le ene olimpijske uteži (ročko s ploščami do 200 kg), zato se vsi atleti s svojimi različnimi programi vadbe ne bi mogli zvrstiti, niti če bi bile uteži na voljo ves dan … Ostali kraji, kjer treniramo, so nam na voljo dan in noč. To so okoliški gozdovi, poti na Gorjance in po Gorjancih ter ceste. Pričakujemo, da se bo kmalu kdo pohvalil, kako dobro je s tem poskrbljeno za novomeško atletiko … Na koncu lahko zapišemo, da je za prioritetni šport pri nas slabše poskrbljeno kot drugje v Sloveniji. Morda ljudje pri nas slabo razumejo besedo prioriteta, vsekakor slabše kot na primer v atletsko šibkem Kočevju, ki ima lepo stezo iz umetne snovi. Navadno gradimo tovarne tam, kjer je dovolj delavcev, zato smo pričakovali, da bomo dobili stadion tam, kjer je veliko atletov, ki so s svojimi uspehi potrdili razvitost športa v domačen kraju … prioriteta je šla tja, kjer ni množičnosti, ne kvalitete in kje je kak šolski učni program, ki upošteva konjski šport in tenis pa tudi tradicija je le bled spomin.
Na koncu koncev pa se vsiljuje vprašanje, če morda le spet ne gre za tisto, pri čemer se vsi tako ostro (verbalno) borimo: za projekcijo osebnih interesov v splošno družbene ali za pluralizem dvomljive kvalitete!?
56
Tekači atletskega kluba Novo mesto na pripravah v Vrsarju: Mario Mohorović, Janez Penca, Netod Žužek, Polde Bučar, Zvone Gimpelj, Mirko Kočevar
Dol
enjs
ki li
st
Že ob misli o delovnih razmerah novomeških atletov je bilo jasno, da se taki rezultati ne morejo več ponoviti. Če bi se, bi lahko verjeli v čudeže. A vseeno je bilo tudi leto 1980 zelo uspešno, najpomembnejši dogodki tega leta so bili 3. mesto Cujnika na atletskem prvenstvu Balkana v Sofiji, kjer je poškodovan nastopil v deseteroboju. Na državnem prvenstvu v Splitu je presenetil Boris Okleščen, ki je osvojil 1. mesto v metu diska. Kmalu za tem je debitiral v atletski reprezentanci Jugoslavije, v kateri sta nastopila tudi Penca in Žužek. Tudi tekmovalci v mlajših kategorijah so bili uspešni. MladinecIgor Šega in pionir Igor Primc sta se dokazovala na mnogih tekmovanjih in je bilo zanju samo še vprašanje, kaj bosta pokazala.
Tudi v tem letu so Dolenjci nastopu na ekipnem prvenstvu Jugoslavije namenjali veliko pozornosti. Tokrat uvrstitev v finale ni bila več senzacija. Na finalnem tekmovanju v Celju so dosegli za mesto boljšo uvrstitev kot pred letom dni v Beogradu – bili so peti. Vrstni red je bil: Crvena zvezda in Partizan iz Beograda, Kladivar iz Celja, bosanski predstavnik Sarajevo, Novo mesto in zagrebški Dinamo. Prav gotovo ni majhen uspeh uvrstiti se med tako znane jugoslovanske atletske klube.
Sezono 1981 dobro opiše uvod biltena Novomeška atletika, ki so ga atleti izdajali vsako leto ob občnem zboru: Novomeška atletika napreduje iz leta v leto in tudi v letu 1981 je stopila velik korak naprej. Svojo uspešnost je potrdila kot posamični šport, za kar atletika velja že od nekdaj, pa tudi ekipni, kar postaja v svetu zadnjih deset let. Spomnimo se ekipnih tekmovanj, kot so balkanske atletske igre, evropski pokal in svetovni pokal, in priznajmo, da je ekipni atletski uspeh še kako pomembno merilo kakovosti mednarodne atletike.
1980
1981
ZGODOVINA KLUBA
57
Darko Cujnik in Alberto Juoantorena v Havani leta 1982 Republiško ekipno člansko prvenstvo v Celju leta 1980
1981
V našem klubu je bilo v zveznem merilu obema vidikoma (posamičnemu in ekipnemu) v letu 1981 zadoščeno.O kvaliteti posameznikov govori kategorizacija, ki jo vsako leto izdela ZTKO Slovenije.
Na prvem mestu je seveda športnik mednarodnega razreda, državni rekorder in prvak v metu kopija Darko Cujnik, ki je s petim mestom v finalu A atletskega pokala Evrope in tretjim mestom na BAI ter seveda z rezultatom 83,56 m v metu kopja najuspešnejši novomeški športnik. Boris Okleščen je v metu diska dosegel zvezni razred, republiškega pa so dosegli: Kranjčič v troskoku, Mohorović v teku na 1500 in 5000 m, Žužek v teku na 3000 m z zaprekami, Malnar v metu kladiva in Penca v teku na 400 m z ovirami.
Status perspektivnih atletov so si pridobili Greta Hren, Cilka Križe, Andrej Lapanje, Igor Primc, Robert Šikonja in Aleš Florjanc.Moška članska ekipa (katere povprečna starost je zaradi velikega števila mladincev, ki v njej nastopajo, okrog 20 let) je dosegla največji ekipni uspeh novomeškega športa doslej s četrtim mestom v finalu ekipnega prvenstva SFRJ.
Na Kriteriju slovenskih mest je bila ta ekipa druga, zanesljivo pa bi zmagala, če štafeta 4 x 100 m ne bi izgubila palice in če skakalec s palico ne bi podrl začetne višine.
Pomembni ekipni uspeh je bil zmaga atletov novomeške Gimnazije v srednješolskem pokalu SRS.
Atletski klub Novo mesto seveda ne bi dosegel trajnejših uspehov, če se ne bi vrste aktivnih atletov stalno pomlajevale. Za to skrbijo mentorji atletskih krožkov v osnovnih šolah. O razvitosti osnovnošolske atletike natančneje poroča bilten ŠŠD v naši občini. Poudarimo pa lahko, da je atletika razvita na večini novomeških šol, v Dolenjskih Toplicah, Brusnicah, Šentjerneju in drugod.
Največji ekipni uspeh športa v Novem mestu so dosegli atleti v finalu ekipnega prvenstva SFRJ v Splitu, borbeni in homogeni klub iz Novega mest je zbral rekordno število točk, tako da je bil končni vrstni red tekmovanja naslednji: 1. Crvena zvezda Beograd 35 675, 2. Partizan Beograd 33 585, 3. Sarajevo Sarajevo 33 297, 4. Novo mesto 31 845, 5. Kladivar Celje 31 596, 6. ASK Split 30 008.
58
Udeleženci priprav na Gorjancih avgusta 1982: Rafko Kapš, Zvone Gimpelj, Ivan Škedelj, Igor Remec, Andrej Lapanje, Mario Mohorović, Mirko Kočevar, Janez Penca, Robert Šikonja, Borja Eržen, Rok Jožef, Miljana Molan in Polde Bučar
Robert Šikonja, mladinski prvak Jugoslavije leta 1983 v Sarajevu
1981 Iz končnega razporeda ekip se vidi, da so bili tokrat Dolenjci prvič najboljši slovenski ko-
lektiv na tem tekmovanju, da so edini iz kraja, ki ima manj kot 50 000 prebivalcev (Novo mesto jih ima 20 000), da je to edini klub v finalu tekmovanja, ki nima steze iz umetne snovi …
Po tako plodnih in uspešnih sezonah, kakršne so bile zadnje tri, bi bilo utopično priča-kovati, da bodo novomeški atleti ostali v jugoslovanskem vrhu. Materialno stanje kluba že ves čas ni bilo zavidanja vredno, objekt, na katerem so vadili, pa je iz leta v leto kazal bolj žalostno podobo.
Razen tega se je po dolgi in uspešni atletski karieri odpovedal tekmovalni atletiki Janez Penca. Drugi uspešni atletski veteran Milan Šimunič pa je zaradi nesporazumov s klub-sko upravo odšel končat svojo tekmovalno pot v celjski Kladivar.
Vseeno so tekmovalci tudi v tem letu dosegli lepe uspehe. Na državnih prvenstvih so osvojili dve zlati, šest srebrnih in tri bronaste medalje. Nosilca kakovostne atletike sta postala državna reprezentanta Darko Cujnik in Boris Okleščen. Viden napredek pa so kazali tudi mladinci. S svojimi rezultati in uspehi so izstopali skakalec v višino Andrej Lapanje, na vseh mladinskih tekmovanjih v Jugoslaviji nepremagani metalec diska Igor Primc, tekač na nizkih ovirah Gorazd Gabrijel, pionirski rekorder na ovirah Matjaž Zu-pančič in Greta Hren, ki je postavila rekord Slovenije za mlajše mladinke v teku na 80 m z ovirami in v sedmeroboju.
1982
ZGODOVINA KLUBA
59
Bilten AK Novo mesto leta 1982
Gorazd Gabrijel
Prva trojna zmaga za Dolenjsko v metu diska na prvenstvu Slovenije 1982 v Celju. Z leve: Darko Cujnik, Boris Okleščen, Kostja Virant
V poročilo za leto 1983 so novomeški atleti v uvodu svojega biltena zapisali: Atletski klub Novo mesto je preživel leto 1983 tako, kot si v današnjih časih želimo: gospodarno, a z dosežki, ki segajo od nastopa na evropskem prvenstvu prek medalje in dobrih uvrstitev na balkanskih igrah do štirih naslovov državnih prvakov in vrste medalj in naslovov na republiških prvenstvih. Povedati je treba, da se je to zgodilo v letu, v katerem zaradi poškodb skoraj nista nastopila Cujnik in Žužek, da je uspešno tekmovalno pot Mohorovića, Okleščna in Krajnčiča prekinilo služenje vojnega roka …
Uspehov vseeno ni manjkalo. Največji je bil prav gotovo nastop Igorja Primca na mla-dinskem prvenstvu Evrope. Igor se je kot najmlajši finalist tega tekmovanja uvrstil na odlično deveto mesto v metu diska in znova dokazal, da je pred njim še uspešna športna pot. Naslednji uspeh so zelo dobri teki Roberta Šikonje v tekih na 400 in 800 metrov. Na prvenstvu Jugoslavije je bil po dveh prepričljivih zmagah imenovan za najboljšega tekmovalca prvenstva, svojo kakovost pa je potrdil tudi na mladinskih balkanskih igrah, na katerih je po nesrečno izgubljeni medalji v teku na 800 m prispeval levji delež pri srebru Jugoslavije v štafeti 4 x 400 m.Poleg že navedenih atletov pa so se v državno reprezentanco v tem letu uvrstili še Andrej Lapanje, Gorazd Gabrijel in Edi Krajnčič … Poleg posamičnih uspehov je omembe vreden tudi nastop mladincev na ekipnem prven-stvu SFRJ, ki je bilo po nekaj letih vnovič uvedeno v koledar Atletske zveze Jugoslavije. Brez težav so se uvrstili v finale, ki je bil v Mariboru. Tam so zasedli odlično četrto mesto in s tem ponovili največji uspeh mladinske atletike najboljšega dolenjskega kluba. Vrstni red ekip je bil: 1. Mladost Zagreb 19 410, 2. Maribor 18 353, 3. Sarajevo 17 785, 4. Novo mesto 17 333, 5. Olimpija Ljubljana 17 287 …
Milan Šimunič (Kladivar) je v troskoku osvojil 9. mesto na BAI in prvo mesto na prvenstvu Slovenije ter postavil slovenski rekord (15,96 m).
1983
60
Meta Kotnik, Jelka Hude in Joža Goršin leta 1984
Matjaž Fabjan na srednješolskem finalu
v teku na 1000 m
Neprekinjen uspešen stik novomeške atletike z jugoslovansko in mednarodno atletiko je bil potrjen tudi v letu 1984. Uspehi, med katere sodijo najvišje srebrna medalja z balkan-skih atletskih iger za mladince, naslov članskega prvaka Jugoslavije, dva naslova mla-dinskih državnih prvakov, ostale medalje s članskih in mladinskih državnih prvenstev, so rodili za novomeški šport zelo pomemben sad: trije tekmovalci so po oceni Strokovnega sveta AZS potencialni kandidat za nastop na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988.
Navedene največje uspehe so dosegli Gorazd Gabrijel, Robert Šikonja, Igor Primc in Darko Cujnik. Člani in mladinci so se v tem letu udeležili vseh največjih tekmovanj v domovini in dosegli nekaj lepih uspehov. Za največji uspeh v letu 1984 pa cenimo četrto mesto mladincev v Atletskem pokalu Jugoslavije, ki je bil po vnovični ukinitvi mladinskih ekipnih prvenstev edino tako tekmovanje na zvezni ravni.
Klub je v tem letu zabeležil največ nastopov svojih tekmovalcev v izbranih vrstah Ju-goslavije, saj so Cujnik, Primc, Gabrijel in Šikonja kar trinajstkrat tekmovali v dresu z državnim grbom.
Uspehov tudi v tem letu ni manjkalo. Darko Cujnik je kot član JLA nastopal na najpomembnejših zveznih tekmovanjih in postal pokalni in absolutni prvak Jugoslavije. Razen tega je bil tudi najboljši jugoslovanski predstavnik v metu kopja na balkanskih igrah v bolgarski Stari Zagori, kjer je osvojil četrto mesto, bronasta medalja pa mu je ušla le za nekaj centimetrov.
1984
1985
ZGODOVINA KLUBA
61
Gorazd Gabrijel
Ekipno mladinsko finale v Beogradu 1985 (stojijo z leve): Polde Bučar, Igor Primc, Krešo Jurekovič, Toni Žulič, Rok Jožef, Robert Judež, Matjaž Fabjan, Polde Saje, Slavko Malnar, (čepijo z leve) Bojan Vidmar, Jože Mikec, Andrej Jeriček, Zoran Ercegovčević, Matjaž Zupančič, Sandi Tekstor
1985Tako kot DarkoCujnik so tudi mladinci nadaljevali svojo uspešno pot. Igor Primc, ki je že bil nekaj zadnjih let najboljši metalec diska v svojih starostnih kategorijah, je tudi to leto dokazoval svojo suverenost na vseh tekmovanjih v Jugoslaviji in ostal nepremagan med mladinci. V sezoni je dvakrat popravil mladinski rekord Jugoslavije v svoji disciplini. Uspešno je nastopil tudi na mladinskih balkanskih igrah na Kreti, kjer je osvojil bronasto medaljo, dva meta, s katerima bi postal prvak Balkana, pa sta končala izven označenega sektorja. Po tem uspehu je nastopil tudi na mladinskem prvenstvu Evrope, ki je bilo v vzhodnonemškem Cottbusu, in v finalu osvojil 12. mesto.
Razen Darka in Igorja sta bila tekmovalno zelo uspešna tudi Matjaž Fabjan in Matjaž Zupančič. Fabjan je zmagal na državnem prvenstvu v teku na 3000 m, nato pa s sedmim mestom na mladinskih BAI še dopolnil ta uspeh. Zupančič je na mladinskem državnem prvenstvu v Postojni osvojil srebrno medaljo v teku na 110 m z ovirami, na BAI pa je osvojil 8. mesto.
Po uspehih na posamičnih tekmovanjih se je dalo ugotoviti, da bodo lahko Novomeščani spet krojili vrh na ekipnem mladinskem prvenstvu Jugoslavije. Na finalnem tekmovanju, ki je bilo v Beogradu, so zasedli tretje mesto (najboljša ekipna uvrstitev v zgodovini kluba) za Partizanom iz Beograda in mladinci Mariborom.
Nikakor ne gre pozabiti na za atlete najpomembnejši dogodek tega leta. Decembra je pokroviteljstvo nad klubom, ki se je preimenoval v AK Iskra Tenel Novo mesto, prevzela enako imenovana delovna organizacija.
Milan Šimunič (Kladivar) je to leto v troskoku osvojil prvo mesto na prvenstvu Slovenije ter postavil nov slovenski rekord (16,02 m).
62 Igor Primc leta 1984
Atletski klub Iskra Tenel 1985, stadion
Bratstva in enotnosti Novo mesto (stojijo):
Gorazd Gabrijel, Darko Malnar, Slavko Malnar,
Igor Primc, Matjaž Zupančič, neprepoznana,
Milica Gorenc, Robert Šikonja, neprepoznan, Boris Okleščen, Darko
Cujnik, (čepijo): Renata Zupančič, Ivan Škedelj,
Ida Peršolja, Andrej Jeriček, Tanja Hrovatič,
Vanja Hribar, Borja Eržen, Tajana Matjašič, Lidija
Lobe, Bojan Vidmar
V zadnjem desetletju je bil nosilec vseh najvišjih uspehov v klubu Darko Cujnik. Tradicijo pa je nadaljeval tudi v letu 1986. Že drugič zapored je postal pokalni in absolutni prvak države v metu kopja. Ker je mednarodna atletska organizacija uvedla novo kopje z na-prej prestavljenim težiščem, je v tej sezoni kar petkrat postavil tudi nov slovenski rekord.
Matjaž Fabjan je že v začetku sezone z drugim mestom na državnem prvenstvu v krosu dokazal, da spada med najboljše mlade dolgoprogaše v Jugoslaviji. Na istem tekmovanju je bil tretji njegov klubski tovariš Bojan Vidmar, ekipa pa je osvojila prvo mesto. Matjaž je nekaj dni pozneje zastopal domovino na balkanskem prvenstvu v krosu.
Tudi na posamičnem prvenstvu Jugoslavije za starejše mladince, ki je bilo v Titovih Užicah, so Novomeščani častno zastopali črno-črno barve svojega kluba. Matjaž Zupančič je postal državni prvak v teku na 110 m z ovirami, Bojan Vidmar je osvojil srebrno medaljo v teku na 5000 m, tretji pa je bil v teku na 3000 m po prestani bolezni Matjaž Fabjan.Enako uvrstitev je dosegla tudi štafeta mladincev na 4 x 100 m.
Po uspešnih nastopih v prvem delu sezone je postal Matjaž Zupančič stalni član mladinske reprezentance Jugoslavije. V reprezentančnem dresu je zmagal v dvoboju najboljših mladinskih selekcij Francije in Jugoslavije ter z odličnim rezultatom 14,70 s le za 6 stotink sekunde zgrešil mladinski rekord Jugoslavije v tej disciplini. Mesec dni pozneje je zastopal domovino tudi na mladinskih balkanskih igrah in v svoji disciplini osvojil bronasto medaljo.
Po tretjem mestu na mladinskem atletskem pokalu Jugoslavije (APJ) prejšnje leto in dobrih posamičnih rezultatih so novomeški mladinci spet ciljali na sam vrh. Na finalu APJ so dosegli največji ekipni uspeh atletov iz Novega mesta. Osvojili so drugo mesto, ostal pa je grenak priokus. Tekmovanje je bilo namreč ob koncu sezone, ko so mladinci po končani srednji šoli že morali na služenje vojaškega roka. V ekipi Novomeščanov je zaradi tega manjkal ves dolgoprogaški del ekipe, ki je bil najboljši v Jugoslaviji. Na prvi pogled se zdi, da so imele verjetno tako smolo vse ekipe. Nekatere že, ne pa beograjski Partizan, ki je zmagal in je uredil stvari tako, da so njegovi tekmovalci odšli v JLA šele po tem tekmovanju. Kljub temu pa so mladi atleti Iskre Tenel dokazali, da se za atletiko v metropoli Dolenjske nekaj časa še ni bati. Milan Šimunič (Kladivar) je v troskoku osvojil prvo mesto na prvenstvu Slovenije ter po-stavil nov slovenski rekord (16,23 m).
1986
ZGODOVINA KLUBA
63
Darko Cujnik Borja Eržen in Milica Gorenc leta 1984
Mladinski prvaki Jugoslavije v krosu leta 1986 (stojijo z leve): Polde Saje, Mario Mohorović (trener), Matjaž Fabjan, (čepijo z leve) Jože Mikec, Bojan Vidmar
Igor Primc leta 1984
Finančne težave, ki so se pojavile zaradi nizkih dotacij Telesno kulturne skupnosti (TKS), je rešil pokrovitelj Iskra Tenel. Brez tega bi klub ostal brez nujnih sredstev za svoje delovanje že junija. Drugi veliki problem, ki se je pojavil, ni bil hitro rešljiv in se je vlekel še naprej tudi v naslednjih letih. Po organizaciji zleta in delni obnovi stadiona so atletom za treniranje ostala le asfaltna vadišča, saj je je zmanjkalo denarja za tartansko prevleko. Zaradi tega je nastalo rezultatsko nekajletno sušno obdobje. Da bi lahko vsaj približno normalno trenirali, so morali atleti zapustiti stadion in se preseliti na peščene stadione v vojašnico Milana Majcna in na Loko oziroma na najbližji stadion s stezo iz umetne mase v Kočevje.
Naslov slovenskega članskega prvaka je to leto osvojil le Igor Primc v metu diska. Med mladinci sta bila najboljša v Sloveniji Sandi Tekstor in Saša Derganc.
V tablice najboljših atletov v Sloveniji so se do 15. mesta uvrstili: Tomaž Božič, Toni Žulič, Matjaž Fabjan, Damir Karpljuk, Boris Bukovec, Matjaž Zupančič, Sandi Tekstor, Andrej Lapanje, Goran Vučković, Damir Delić, Edi Kranjčič, Hrvoje Petkovič, Darko Cujnik, Igor Primc, Boris Okleščen, Slavko Malnar, Darko Malnar, Robert Macedoni, Tomaž Lenart ter štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m. Med njimi so se najbolje odrezali Igor Primc v metu diska z rezultatom 56,54 cm, Andrej Lapanje v skoku v višino z rezultatom 215 cm in Darko Cujnik v metu kopja z rezultatom 70,96 m.
1987
64
Mirnopeški tek leta 1987 (na zmagovalnem odru je Damir Karpljuk, za njim levo je Ivan Škedelj)
1987 V tablice najboljših atletinj v Sloveniji so se do 15. mesta uvrstile le Lavra Kastelic, Mar-
tina Hribar in Saša Derganc.
Lavra Kastelic je bila na prireditvi Športnik leta izbrana za najboljšo športnico Novega mesta. Gre za prireditev Agencije za šport iz Novega mesta (od leta 1986), na kateri bralci Dolenjskega lista in poznavalci športa izberejo najboljše športnike in športnice ter športni kolektiv leta.
Robert Šikonja (član Velenja) je zasedel prvo mesto na slovenskih tablicah v teku na 800 m z izidom 1:49,6.
Nevzdržno slabi pogoji treniranja so se v tem letu nekoliko izboljšali, ker so bili na ska-kališča in na prvo stezo 400 m kroga provizorično položeni tepihi iz umetne mase, ki so jo med obnovo postrgali s stare steze na stadionu Crvene Zvezde.
Zanimivo je tudi, da v arhivu AZS ne obstajajo tekmovalni podatki za leto 1988 (zgubili so se pri raznih selitvah). Prav tako jih ni v arhivu kluba. Obstajajo le podatki, pridobljeni iz Beograda, iz katerih so razvidni najboljši rezultati novomeških tekmovalcev, in to le v olimpijskih disciplinah. Ti so upoštevani tudi pri izdelavi in objavi rezultatskih tablic v tem zborniku. Na seznamu so Tomaž Božič, Vesmin Kajtazović, Robert Dragan, Matjaž Fabjan, Matjaž Zupančič, Goran Vučković, Darko Zupin, Hrvoje Petkovič, Igor Primc, Dušan Okleščen, Primož Žižek, Darko Cujnik, Lavra Kastelic, Mateja Udovč, Nataša Podkrižnik, Saša Derganc in Tina Čuček.
Ohranjeni pa so podatki o najboljših na prvenstvu Slovenije in Jugoslavije. Goran Vučković je postal najboljši mladinec v skoku v višino v Jugoslaviji in Sloveniji, Boris Okleščen pa najboljši član v Sloveniji v metu diska. Lavra Kastelic je bila na prireditvi Športnik leta dru-gič izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.
1988
ZGODOVINA KLUBA
65
Mateja Udovč Ivan Škedelj na mednarodnem Yassa maratonu v Varaždinu leta 1988
Nataša Podkrižnik in Tanja Klemenčič leta 1988
Mladinsko državno prvenstvo v Beogradu leta 1989 (stojijo): Ivan Škedelj - vodja, Vesmin Kajtazović, Bojan Vidmar, Tomaž Božič, Robert Štrukelj, Goran Vučković, (sedijo) Lavra Kastelic, Robert Dragan, Mateja Udovč
V letu 1989 se nadaljujejo težave z neustreznim stadionom. Od pomembnejših dogodkov je treba omeniti nastop Igorja Primca na balkanskih igrah in Primoža Žižka za osvojeni naslov najboljšega mlajšega mladinca v Jugoslaviji v metu kladiva. Prvaki Slovenije so še Igor Primc pri članih, Robert Dragan pri mladincih na 5000 m in Mateja Udovč pri mladinkah na 3000 m. Ekipno so mladinci drugiin mladinke tretje v Sloveniji.
V tablice najboljših atletov v Sloveniji so se do 15. mesta uvrstili: Božič, Kajtazović, Fa-bjan, Dragan, Počič, Štrukelj, štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m, Zatežič, Primc, S. Malnar, Žižek, D. Malnar, Rus in Lenart.
V tablice najboljših atletinj v Sloveniji so se do 15. mesta uvrstile Lavra Kastelic, Polona Šinkovec, Nataša Turk, Nataša Podkrižnik, Martina Hribar, Mateja Udovč ter štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m.
Na prireditvi Športnik leta je bila Mateja Udovč izbrana za najboljšo športnico, Igor Primc pa za najboljšega športnika Novega mesta.
1989
66
Gregor Rus na mitingu v Novem mestu
Ivan Škedelj in Aljoša Počič v Radencih leta 1992
Številne generacije novomeških atletov in atletinj so končno dočakale prepotrebno obnovo novomeškega stadiona. Ta je dobil novo podlago iz umetne snovi in Novo mesto je končno dobilo zeleno luč za organizacijo večjih tekmovanj. To se je kmalu tudi zgodilo. Na veselje vseh atletskih navdušencev je bil organiziran prvi mednarodni atletski miting. Na njem je nastopilo veliko svetovno znanih tekmovalcev in tekmovalk. Med njimi je finalistka z le nekaj dni pred tem končanega evropskega prvenstvav Splitu Brigita Bukovec, ki je suvereno zmagala na 100 m ovire, bronasti z evropskega prvenstva Borut Bilač je moral priznati premoč Siniši Ergotiću, tudi finalistu v skoku v daljino, na 400 m je tekla celotna jugoslovanska moška štafeta (ena najboljših na svetu), na 800 m je zmagal Slobodan Popović, v višino Sašo Apostolovski … Za najboljši rezultat tekmovanja je bil izbran met Petre Felke, ki se je celo s pismom zahvalila za gostoljubje in izredno ozračje na tekmovanju.
Tudi domači atleti so v tej sezoni nastopali zelo uspešno. Najboljši je bil Igor Primc, ki je nastopil na balkanskih igrah ter zmagal na prvenstvu Slovenije v metu diska. Med mladinci sta izstopala Aljoša Počič in Primož Žižek. Aljoša je postal prvak Jugoslavije in Slovenije v teku na 10 000 m, Primož pa slovenski prvak v metu kladiva.
Janez Penca je dobil Bloudkovo plaketo za strokovno, trenersko in publicistično delo, predvsem v atletiki.
1990
ZGODOVINA KLUBA
67
Marijan Špilar in Petra Felke na mitingu v Novem mestu leta 1990
Janez Penca in Patrick Sjoeberg
Sezona se je končala z državnim prvenstvom za mladince, na katerem sta novomeška atleta Gregor Rus in Aljoša Počič osvojila zlati medalji v metu kladiva in v teku na 10 000 m. Na absolutnem državnem prvenstvu je naslov prvaka osvojil Igor Primc v metu diska. V mladinski reprezentanci Jugoslavije sta nastopila Robert Dragan in Vesmin Kajtazović.
Na 2. mednarodnem atletskem mitingu so nastopili predvsem atleti in atletinje iz Slove-nije, Hrvaške in Italije. Na mitingu je bilo kljub nekoliko slabši udeležbi doseženih nekaj lepih rezultatov, še najboljšega pa je prispevala Silva Vivod iz Maribora v teku na 3000 m.
Nataša Podkrižnik je bila na prireditvi Športnik leta izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.
Prvo državno prvenstvo samostojne Slovenije za člane in starejše mladince v dvorani je bilo za novomeško atletiko zelo spodbudno. Na zmagovalnem odru sta stali Nataša Podkrižnik in Katka Jankovič. Na prvem državnem prvenstvu v krosu je nastopila Mateja Udovč in med članicami osvojila četrto mesto.
Na članskem državnem prvenstvu so novomeški člani dosegli štiri zmage (Igor Primc dve, Darko Malnar in Martina Hribar), mladinci pa pet (Gregor Rus tri, Tadej Sever in Katja Zupan). Darja Tratar je pokazala veliko nadarjenost, saj je izboljšala dva slovenska rekorda za mlajše mladinke (80 m ovire in šesteroboj). Za člansko reprezentanco Slove-nije je nastopil Tomaž Božič, za mladinsko pa Gregor Rus in Nataša Podkrižnik. Ekipno so člani osvojili tretje mesto v državi.
Četrti mednarodni miting je bil zelo uspešen, prikazana atletika in rezultati vsekakor niso razočarali prisotnih in poznavalcev atletike.
Darja Tratar je bila na prireditvi Športnik leta izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.
1991
1992
68
Športnika leta leta 1989 Mateja Udovč in Igor Primc (Dolenjski list)
Vesmin Kajtazović
Na državnem prvenstvu v dvorani so atleti Tilie, kot se je klub poimenoval po novem glavnem pokrovitelju, v vseh kategorijah osvojili sedem medalj: eno zlato, dve srebrni in štiri bronaste. Z zimskega državnega prvenstva metalcev, ki je bil teden prej v Kopru, pa tri:eno zlato, eno srebrno in eno bronasto. Mlajša mladinka Darja Tratar je zmagala v teku na 60 m z ovirami z dolenjskim rekordom 8,97 s in je to leto nastopila tudi na olimpijskih igrah mladih. Nataša Podkrižnik je postala prva Dolenjka, ki je v skoku v daljino preskočila 6 m.
Konec aprila je bilo državno prvenstvo v teku na 10 km, na katerem je Matjaž Fabjan s časom 30:17,13 izboljšal deset let star rekord Metoda Žužka. Mateja Udovč je na isti razdalji svoj rekord popravila na 37:31,74. Sredi maja sta dolenjske rekorde izboljšala tudi Tomaž Božič, ki je kot prvi Dolenjec na 100 m tekel pod 11 s in na 200 m pod 22 s, in Darja Tratar, ki je z 12,48 s dosegla absolutni dolenjski rekord na 100 m. Finale atletskega pokala Slovenije je bilo uspešno za zmagovalca Igorja Primca in Matjaža Zupančiča.
Trije novomeški atleti so junija uspešno nastopili na evropskem pokalu skupine A. Igor Primc in Matjaž Zupančič sta osvojila četrti mesti, Tomaž Božič je bil sedmi.
V Novem mestu je konec junija potekalo državno prvenstvo za mlajše mladince. Tu je bilo izboljšanih pet državnih rekordov in trije pionirski rekordi Dolenjske. Miha Durič je popravil rekorda na 110 m z ovirami in 300 m z ovirami, Matjaž Ravbar pa dolenjski pionirski rekord v teku 3000 m. Julija je bilo člansko prvenstvo, na katerem so Novomeščani osvojili tri naslove državnega prvaka (Božič v teku na 200 m, Primc v metu diska in Udovčeva v teku na 3000 m).
1993
ZGODOVINA KLUBA
69
Primož Žižek
Reprezentanca Slovenije v Vazpremu leta 1993 (zgornja vrsta): drugi - Tomaž Božič, tretji - Matjaž Zupančič, peti - Igor Primc
Mateja Udovč v reprezentanci Slovenije v Vazpremu leta 1993 (desno spodaj)
1993V reprezentanci Slovenije so na peteroboju atletskih reprezentanc Slovenije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Walesa nastopili Igor Primc, ki je zmagal, Tomaž Božič (četrti), Mateja Udovč (tretja) in Matjaž Zupančič (peti).
Povzetek bližnje preteklosti in trenutnega stanja v dolenjski atletiki je v Dolenjskem listu (26. avgusta 1993) opisal Janez Penca: Člansko državno prvenstvo v atletiki je bilo samo potrditev, da je novomeška atletika spet trdno v sedlu slovenske kraljice športov. Atleti so si poleg treh zlatih, šestih srebrnih in treh bronastih medalj prislužili tudi pet mest v državni reprezentanci: Božič v teku na 200 m in 4 x 100 m, Primc v metu diska, Zupančič v teku na 110 m z ovirami in Darja Tratar v teku na 100 m z ovirami pri mladinkah.
Pravzaprav je neke vrste čudež, da je dolenjska atletika tako dobro preživela skrajno neprijetna obdobja v drugi polovici prejšnjega desetletja. Na začetku osemdesetih let je doživela vrhunec, ki so se mu čudili vsi tekmeci tedaj še veliko večje države, v kateri je bilo teže osvajati naslove prvakov ali nastopati v prvi zvezni ligi kot zdaj. Čudili so se, ker je taka atletika rasla v razmerah, v katerih bi morala praviloma propasti ...
Potem je prišlo leto 1990 in na asfalt so položili umetno snov. Na doslej največjem atlet-skem tekmovanju v Novem mestu, s katerim so tisto jesen počastili odprtje nove atletske steze, je nastopila kopica vrhunskih atletov in celo svetovna rekorderka v metu kopja. Stadion je dobil vrsto spoštovanja vrednih rekordov. Toda domači atletiki se je poznalo, da so jo utrudila leta čakanja nanj, kajti uspehov, s katerimi se je ponašala deset in še več let prej, ni bilo ...
70
Matjaž Fabjan (v sredini) na evropskem prvenstvu v krosu leta 1995
Aleš Berger
1993
Z novo stezo je izginila največja težava novomeške atletike. Nanjo so spet začeli prihajati najmlajši in iz dveh skupin dečkov in deklic so v dveh letih in pol zrasli mladi tekmovalci, ki na državnih prvenstvih v svoji kategoriji že osvajajo medalje ...Glavna zvezda mednarodnega mitinga je bil to leto zambijski atlet Samuele Matete, naj-boljši tekač na 400 m z ovirami v tem obdobju (leta 1992 je bil izbran za drugega atleta sveta).
Atletski klub Novo mesto je pridobil novega generalnega sponzorja in se preimenoval v AK Tilia.
Mateja Udovč je bila na prireditvi Športnik leta drugič izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.
Sezono je od dolenjskih atletov odprl Tomaž Božič, ki je na mitingu v Veroni izboljšal dolenjski rekord na 60 m na 7,05 s, začela pa se je tudi sezona krosov. Robert Dragan je bil med mlajšimi člani najboljši v državi. Nataša Podkrižnik je dolenjski rekord v skoku v daljino izboljšala na 615 cm. Na tekmovanju za pokal Savariaso novomeški atleti osvo-jili pet zlatih medalj: Tomaž Božič, ki je spet izboljšal dolenjski rekord na 100 m, Katka Jankovič na 100 m z ovirami, Tomič na 1500 m, Maša Fink, Tanja Klemenčič in Miha Durič pa so tekli v zmagovitih štafetah.
Atletski klub Tilia je v začetku junija organiziral finale atletskega pokala Slovenije, na katerem so nastopili vsi takrat najboljši slovenski atleti. Ob slabem vremenu rezultati niso bili nič posebnega, so pa novomeški atleti osvojili pet zlatih medalj. Enako uspešni so bili tudi na državnem prvenstvu, kjer so Primc, Božič in Udovčeva skupaj osvojili pet naslovov. Najbolj razveseljivo pa je bilo prav dejstvo, da se dviguje forma Igorja Primca, saj je njegov disk letel že blizu 60 m. Na mednarodnih mitingih je uspešno nastopal tudi srednjeprogaš Aleš Tomič.
1994
ZGODOVINA KLUBA
71
Mateja Udovč (četrta z leve) na krosu Dela v Velenju leta 1993
Aleš Berger
Za dolenjsko atletiko zelo pomemben dogodek je vsakoletni mednarodni miting Odprto prvenstvo Dolenjske, ki se ga po navadi udeležijo vsi boljši slovenski atleti, vsako leto pa privabijo tudi tuje atlete. Za poznavalce atletike je bil to leto najbolj zanimiv tek žensk na 2000 m, v katerem sta domačinka Mateja Udovč in Velenjčanka Jolanda Steblovnik (kasneje poročena Čeplak) tekli hitreje od državnega rekorda. Hitrejša je bila mladinka Steblovnikova. Na mitingu je bilo doseženih kar deset rekordov stadiona.Zelo dobro so novomeški atleti tekmovali na državnem prvenstvu za starejše mladin-ce, na katerem je svoj dan imela Katka Jankovič, ki je osvojila kar štiri medalje, teden pozneje pa postavila še absolutni dolenjski rekord na 100 m z ovirami. Poleg nje so na zmagovalnih stopničkah stali še Gregor Rus, Mitja Kren, Tanja Klemenčič in Aleš Tomič.
Sezona se je končala z ekipnim prvenstvom za člane, na katerem so atleti Tilie osvojili tretje mesto.
Tekaška sezona se je začela že na novoletnem teku v Mariboru, kjer je v ženski kon-kurenci na 4000 m zmagala Mateja Udovč. Državno prvenstvo za mlajše mladince je novomeškim atletom prineslo dve medalji; Gregor Rovan je bil v skoku v daljino tretji (656 cm), Miha Durič pa v teku na 60 m s časom 7,26 drugi.Na mednarodnem maratonu je bila na 21 km najboljša Novomeščanka Mateja Udovč, na otvoritvenem mitingu v Celovcu pa so novomeški dolgoprogaši Tomič, Ravbar in Gradišar postavili rekord v štafeti 3 x 1000 m. Med člani je na dolgih progah kraljeval Matjaž Fabjan, Igor Primc je prihajal v vrhunsko formo in disk zalučal blizu 60 m.
Na mednarodnem mitingu Odprto prvenstvo Dolenjske so se ob močni mednarodni zasedbi izkazali nekateri dolenjski atleti, kot sta Tomaž Božič, ki je svoj najboljši rezultat te sezone še izboljšal, in Matjaž Fabjan, ki je pozneje v teku na 10 km osvojil naslov državnega prvaka.
1995
72
Igor
Prim
c le
ta 1
984
Dol
enjs
ki li
st
1995 Avgusta se je metalec diska Igor Primc udeležil svetovnega prvenstva v atletiki in zase-
del 36. mesto. Tomaž Božič se je udeležil univerzijade, na kateri se je v obeh šprinterskih disciplinah uvrstil v drugi krog.Konec septembra je bilo pionirsko državno prvenstvo, katerega junak je bil mladi Novomeščan Andrej Murn. Zmagal je v disciplinah 100 m z ovirami, kjer je za 5 stotink zgrešil državni rekord,in v skoku ob palici, drugi je bil v skoku v višino, tretji pa s klubsko štafeto 4 x 400 m.
Atletski klub Tilia se preimenuje v AK Krka Telekom.
Na prireditvi Športnik leta je bila Mateja Udovč tretjič izbrana za najboljšo športnico in Igor Primc pa drugič za najboljšega športnika Novega mesta.
Olimpijska sezona se je začela s hitrimi teki Tomaža Božiča in Katke Jankovič v dvorani. Katka je v teku na 60 m z ovirami dosegla nov dolenjski rekord, Božič je postavil državni rekord na 200 m. Aleš Tomič je kot mladinec dosegel absolutni državni rekord v dvorani na 1500 m, za cilj sezone pa si je zadal nastop na mladinskem svetovnem prvenstvuBožič in Tomič sta nastopila v reprezentanci na atletskem šesteroboju na Dunaju, dosegla sta dve peti in šesto mesto. Medtem je Katka Jankovič kot druga najhitrejša Slovenka v teku z ovirami nastopila na mednarodnem prvenstvu Bavarske, kjer je bila tretja.
1996
ZGODOVINA KLUBA
73
Igor Primc, Zdravko Pečar (nekdanji rekorder Jugoslavije v disku) in Karel Gačnik na letališču v Frankfurtu leta 1996
Delo
1996
Sredi aprila je zdaj že tridesetletni Igor Primc z 62,72 m podrl državni rekord v metu diska in dosegel normo za olimpijske igre v Atlanti. Poletna sezona se je začela z mitingi. Aleš Tomič je izpolnil normo za mladinsko svetovno prvenstvo in popravil mladinski državni rekord v teku na 1500 m (3:45,85).
Atletski klub Krka je organiziral zanimiv 7. mednarodni miting, ki se je preimenoval v Krka Open 96 in je minil v znamenju vrhunskih rezultatov. Nov državni rekord in najboljši rezul-tat sezone na svetu (12,73 s) je postavila Brigita Bukovec, ki je tako napovedala, da bo resno izzvala tekmice tudi na olimpijskih igrah, kjer je kasneje osvojila srebrno kolajno. Svoj in državni rekord je spet izboljšal Aleš Tomič, Igor Primc pa je še vedno bil bitko z atletsko zvezo, ki mu norme za olimpijske igre ni priznala.
Sredi junija sta odlično formo dokazala Tomaž Božič, ki je na 200 m (20,98 s) in 100 m (10,47 s) izboljšal slovenski rekord, ter Igor Primc, za katerega se je atletska zveza končno odločila in ga predlagala Olimpijskemu komiteju za kandidata za nastop v Atlanti.
Na olimpijskih igrah je Primc v metu diska dosegel daljavo 59,12 m in s tem osvojil 24. mesto.
Na državnem prvenstvu so novomeški atleti osvojili tri naslove državnih prvakov. Najbolj-ši v svoji disciplini so bili Tomaž Božič v tekih na 100 in 200 m ter Igor Primc v metu diska. Aleš Tomič je na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil zanj zadovoljivo 16. mesto.
Na evropskem prvenstvu v krosu je Robert Dragan zasedel 92. mesto. Mladinski državni prvaki so postali Aleš Tomič (800 in 1500 m) in Andreja Blatnik v troskoku ter Gregor Rovan v daljini (dvorana) med mlajšimi mladinci.
Atletski klub Krka Telekom se je preimenoval v AK Krka Novo mesto.
Igor Primc je bil na prireditvi Športnik leta tretjič izbran za najboljšega športnika Novega mesta.
74
Andrej Jeriček, Stephane Diagana in Andrej Murn na pripravah v
Monte Carlu leta 1998
Proslava ob 80. rojstnem dnevu Jožeta Glonarja
Sezono sta na otvoritvenih mitingih začela šprinterja Tomaž Božič in Katka Jankovič. Novomeščani so bili suvereni na prvenstvu za mnogobojce -med mlajšimi mladinci je prvak postal Andrej Murn. Med članicami se je izkazala Andreja Blatnik. Igor Primc pa je že na začetku zimske sezone močno izboljšal svoje lanske dosežke in slovenski rekord v metu diska, na splitskem mitingu je dosegel rezultat 63,74 m.
Vsakoletni mednarodni miting Krka Open je kljub hudemu nalivu, ki je preprečil začetek tekmovanja, ki je bilo prestavljeno za dve uri, to leto spet postregel z dobrimi rezultati ter dobrimi uvrstitvami, še posebej domačih atletov. Državni rekord v teku 110 m z ovirami je postavil mladinec Andrej Murn, v metu diska je zelo dobro daljavo dosegel Primc. Ta se je konec junija tega leta udeležil Sredozemskih iger v Bariju in kot drugi dolenjski športnik za telovadko Jasno Dokl osvojil zlato medaljo. Tomaž Božič je bil na 100 m 13. in na 200 m 12.
Na olimpijskih dnevih mladih so zelo uspešno nastopili trije dolenjski atleti. Jože Vrtačič je v skoku v daljino s 745 cm osvojil bronasto medaljo, Jernej Kastelic je bil v teku na 400 m z ovirami s časom 55,90 deveti, Andrej Murn je nastopil v finalu teka 110 m z ovirami in po smoli na predzadnji oviri kljub izgubi ritma in hitrosti osvojil šesto mesto. Veliko presenečenje pa je bila srebrna medalja slovenske štafete 4 x 100 m, v kateri sta tekla tudi Vrtačič in Murn.
Svetovno prvenstvo v atletiki avgusta 1997 za Igorja Primca in Tomaža Božiča ni bilo posebej uspešno. Božič je na prvenstvo prišel z izpolnjeno normo B in je na takem tek-movanju sodeloval prvič; osvojil je 72. mesto. Igor Primc je vrgel disk pod 60 m in zasedel 21. mesto. Na univerzijadi so nastopili Aleš Tomič, Tomaž Božič in Katka Jankovič.
Sezona se je končala z ekipnim prvenstvom za člane, na katerem so atleti zasedli drugo, atletinje pa tretje mesto.
Igor Primc je bil na prireditvi Športnik leta četrtič izbran za najboljšega športnika Nove-ga mesta. Prvič pa si je naslov najboljšega športnega kolektiva v Novem mestu izboril atletski klub Krka.
1997
ZGODOVINA KLUBA
75
Andrej Murn in Merlene Ottey na pripravah v Monte Carlu leta1998
Nagovor predsednika atletskega kluba Krka Borisa Dularja na pogostitvi ob uspešnih nastopih Andreja Murna in Jerneja Kastelica na olimpijskih igrah mladih v Lizboni 1997
Andrej Murn in Jernej Kastelic na olimpijskih igrah mladih leta 1997 v Lizboni
Januarja je svojo 80-letnico praznoval Jože Glonar, starosta, idejni vodja in dolgoletni trener dolenjskih atletov.
Na mednarodnem mitingu Krka 98 se je na veselje gledalcev v dobro formo vrnil Igor Primc, ki je z meti prek 61 m izpolnil tudi normo za evropsko prvenstvo, na katerem je zasedel 16. mesto. Nastopil je tudi s slovensko reprezentanco na evropskem pokalu, kjer je osvojil tretje mesto in pripomogel k obstanku Slovenije v prvi skupini tega tekmovanja.
Državni prvaki med mlajšimi mladinci so postali Marko Pust (60 m ovire), Robert Meglič (disk), Primož Jeralič (palica), Sašo Lukeš (troskok, dvorana) ter Andrej Murn (60 m ovire). Mladinski državni dvoranski rekord na 60 m z ovirami v dvorani je na novo postavil Andrej Murn (8,06 s).
Katka Jankovič je bila na prireditvi Športnik leta izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.
Atletski miting Krka Open 99 je bil zanimiv predvsem zaradi moškega teka na 200 m, ki ga je z novim državnim rekordom dobil Ljubljančan Boštjan Horvat, z mladinskim rekor-dom 20,95 s pa se je proslavil Jože Vrtačič. Miting je po novem štel za veliko nagrado.
Na atletskem pokalu Slovenije je Igor Primc postavil nov državni rekord v metu diska in s tem izpolnil normo za svetovno prvenstvo. Na mladinskem troboju v Münchnu sta se z drugim mestom najbolje izkazala Dejan Ambrožič v teku 2000 m z zaprekami in metalec diska Robert Meglič.
Mladinskega svetovnega prvenstva se je udeležil Sašo Rebernik v skoku v višino; obstal je v kvalifikacijah in na koncu zasedel 17. mesto. Igor Primc je po službeni dolžnosti nastopil na svetovnih vojaških igrah in bil z enim boljših osebnih izidov te sezone drugi, teden pozneje pa je na svetovnem prvenstvu z metom, dolgim 62,35 m, osvojil
1998
1999
76
Monika Turk
Slavko Malnar in Igor Primc na svetovnem prvenstvu v Edmontonu leta 2001
Jože Vrtačič
1999
15. mesto, kar je bila njegova najboljša uvrstitev na največjih atletskih tekmovanjih do tedaj. V sezoni je štirikrat izboljšal svoj državni rekord v metu diska in je niz zaključil z rezultatom 64,79 m.
Na univerzijadi je nastopila Katka Jankovič, slovenske štafetne prvakinje (4 x 200 m) pa postanejo Bajec, Bukovec, Kranjčič in Salopek.
Na prireditvi Športnik leta je bila Katka Jankovič drugič izbrana za najboljšo športnico, Igor Primc pa petič za najboljšega športnika Novega mesta.
Aleš Tomič (član Portovalda) sodeluje v krosu na svetovnem in evropskem prvenstvu. V teku na 1500 m pa osvoji 11. mesto na evropskem prvenstvu za mlajše člane.
Jože Vrtačič (član Šentjerneja) osvoji 5. mesto v teku na 200 m na evropskem prvenstvu za mladince. V štafeti 4 x 400 m pa na istem prvenstvu osvoji 8. mesto.
Atleti so v olimpijski sezoni prvič stopili na tekmovališča v Celju in Ljubljani, kjer se je po letu dni premora zaradi poškodbe vrnil Tomaž Božič.
Državni prvaki med mladinci so postali Sašo Rebernik (skok v višino), Primož Jeralič (mnogoboj), Robert Meglič (met diska), Dejan Ambrožič (1500 m zapreke in kros) in Tanja Žibert (peteroboj, dvorana), med člani pa Igor Primc, Katka Jankovič ter moški in ženski štafeti (4 x 200 m).
ZGODOVINA KLUBA
2000
77
Priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja Marijanu Špilarju leta 2001 Katka Jankovič, najboljša športnica v Novem mestu leta 2000
Za olimpijsko sezono je značilna pogosta udeležba kandidatov za norme na številnih tekmovanjih in takšna je bila tudi sezona v letu 2000. Med novomeškimi atleti ni bilo veliko kandidatov za nastop na olimpijskih igrah, za normo se je boril Igor Primc, Jože Vrtačič pa je bil že potrjen kandidat za nastop v štafeti 4 x 400 m. Na 11. mednarodnem atletskem mitingu tokrat ni bilo presenetljivih izidov, razveseljiv je bil met Primca čez 60 m v metu diska. V finalu atletskega pokala Slovenije so atleti in atletinje Krke osvojili tretje mesto. Ekipno prvenstvo Slovenije za mladince so po dvoboju z ŽAK-om dobili atleti Krke in se s tem uvrstili v evropski klubski pokal.
Jože Vrtačič je edini od dolenjskih atletov nastopil na olimpijskih igrah v Sydneyju. Slovenska štafeta 4 x 400 m je s svojim nastopom razočarala, dosegli so 31. mesto od 32 nastopajočih.
Na prireditvi Športnik leta je bila Katka Jankovič tretjič izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.
V krosu je državni prvak v mlajše mladinski kategoriji postal Matjaž Berus.
Članski naslov državnih prvakov so osvojili Katka Božič, Milan Šimunič, Jože Vrtačič, Dejan Ambrožič, Igor Primc, Robert Meglič in ženska štafeta 4 x 200 m.
Na svetovnem prvenstvu mlajših mladincev je nastopil Matjaž Berus v teku na 1500 m in osvojil 28. mesto. V skromni slovenski zasedbi na svetovnem prvenstvu v Edmontonu je nastopil Igor Primc in bil v finalu enajsti, kar je bila druga najboljša uvrstitev slovenske atletike na svetovnih prvenstvih do tedaj. Katka Božič je tekmovala na univerzijadi v
2001
78
Saša Lavrič (Drganc) Maja Sečnjak
Matej Glivar
Kaja Vukšinič
2001 Pekingu in nastopila v okviru svojih najboljših rezultatov; čas 13,77 s je zadostoval za 20.
mesto. Igor Primc je bil peti na Sredozemskih igrah.
Sezono so končali mladinci na ekipnem državnem prvenstvu, na katerem je Krka osvojila prvo mesto. Pred tem so izvrstno nastopili na mladinskem evropskem klubskem pokalu skupine A in zasedli šesto mesto. Vsekakor je treba omeniti še klubske štafete 4 x 200 m v moški in ženski kategoriji, ki so osvojile sedmo mesto v Evropi.
Edini državni rekord je na novem šolskem stadionu v Šentjerneju s časom 33,28 s v teku na 300 m postavil Jože Vrtačič.
Na prireditvi Športnik leta je bila Katka Jankovič četrtič izbrana za najboljšo športnico, Igor Primc pa šestič za najboljšega športnika Novega mesta.
Andrej Poljanec (član Olimpije) je sodeloval na Olimpijskih dnevih mladih in v skoku s palico zasedel 6. do 7. mesto. Na Svetovnem mladinskem prvenstvu je zasedel 11. mesto.
Konec januarja je bila zimska sezona že v polnem razmahu. V tednu dni so na dveh mitingih nastopili številni dolenjski atleti. Med pionirji na državnem atletskem prvenstvu sta bila uspešna Sečnjakova ter Kraševec. Državno prvenstvo za mlajše mladince je postreglo z dobrimi uvrstitvami atletov Krke, še posebej so se izkazali Matija Kraševec, Mija Rangus in Gordana Dragišič. Dvoransko zimsko prvenstvo za starejše mladince je bilo uspešno za Gordano Dragišič v skoku v daljino in Primoža Jeraliča v teku z ovirami. Meseca marca je na evropskem pozivnem atletskem prvenstvu v metih nastopil tiste
2002
ZGODOVINA KLUBA
79
Matija Kraševec vodi v teku na 100 m.
Igor Primc na mitingu v Cape Townu leta 2002: Aleksander Tamert - Estonija (bronasti na OI), Virgilius Alekna - Litva (zmagovalec OI 2000, 2004), Lars Riedel - Nemčija (olimpijsko zlato 1996 in srebro 2000), Igor Primc, Andreas Selig - Nemčija (svet.vojaški prvak), Franz Kruger - JAR (bronasti OI 2000)
2002čase eden najbolj uspešnih slovenskih atletov Igor Primc in v metu diska s 60,75 m dolgim metom osvojil sedmo mesto.
Poletno sezono sta uspešno odprla Janez Jeralič z 208 cm v skoku v višino in Matija Kraševec z 11,08 s v teku na 100 m.
Za normo pa so se v tistem trenutku še vedno potegovali Igor Primc in Jože Vrtačič. Primc je postal tudi prvak na svetovnih vojaških igrah, Vrtačič pa je bil osmi na evrop-skem prvenstvu v dvorani.
Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince je pokazalo razveseljive rezultate. V šprintu in teku na 300 m je blestel Matija Kraševec, ki je na 100 m tekel že zelo blizu meje 11 s, Matej Glivar pa je zmagal v metu kladiva, na svetovnem mladinskem prvenstvu pa je zasedel 14. mesto.
Moške štafete 4 x 400 in 4 x 200 m, Robert Meglič, Igor Primc in Jože Vrtačič so postali članski prvaki Slovenije.
V začetku septembra so potekala državna prvenstva za pionirje in mladince, na katerih se je znova pokazalo, da ima dolenjska atletika velik potencial v mladih atletih, kot sta Matija Kraševec in Monika Turk.
To sezono so bili mladinci na ekipnem državnem prvenstvu drugi, na mladinskem evrop-skem klubskem pokalu skupine A pa so zasedli osmo mesto.
Aleš Tomič (član Portovalda) je s časom 3:39,29 postavil še vedno veljavni slovenski rekord v teku na 1500 m.
80
Tjaša Dragan
Atleti, atletinje in trenerji leta 2005
Zimska sezona se je začela z mitingom v Ljubljani, kjer je bil v ospredju Gregor Kokalo-vić, mlajši mladinec novomeške Krke, ki še danes kroji vrh slovenskega šprinta.
Prvič pa so v tem letu organizirali državno dvoransko prvenstvo v tekih na Dunaju, saj to v Sloveniji, ki nima pokrite atletske dvorane, ni možno. V teku na 400 m je naslov državnega prvaka osvojili Jože Vrtačič, mesta med najboljšimi tremi pa so si pritekli tudi Gregor Kokalović na 200 m in Gregor Košir na 3000 m.
Na ekipnem državnem prvenstvu je AK Krka v moški konkurenci osvojil šesto mesto. Med Novomeščani sta se najbolj izkazala reprezentanta Igor Primc in Jože Vrtačič. Tudi na APS ni bilo nič drugače – čast dolenjske atletike je vnovič reševal tekač na 200 in 400 m Jože Vrtačič. Na mladinskem državnem prvenstvu so mladinci Krke osvojili sedem medalj; dve Matija Kraševec, po eno pa Davorin Kovačič, Mija Rangus, Mojca Lindič, Gregor Košir in Matjaž Pekolj.
Ekipno mladinsko državno prvenstvo je atletom Krke prineslo dve bronasti medalji, tako za dekleta kot za fante, k uspehu so največ prispevali Kaja Vukšinič, Gordana Dragišič, Matija Kraševec, Monika Turk, Matej Glivar in Gašper Stegnar, ki so v svojih disciplinah zmagali in ekipi prinesli največ točk.
Igor Primc je bil na svetovnih vojaških igrah šesti, mladinci pa četrti na evropskem klub-skem pokalu skupine C.
2003
ZGODOVINA KLUBA
81
Mija Rangus
Andrej Jeriček (trener), Martin Gradišek, Tadej Hribar, Gregor Kokalović in Igor Primc (vodja) na 2. evropskem ekipnem prvenstvu prve lige v Budimpešti leta 2010
Olimpijsko leto na mitingih na Dunaju in v Ljubljanije v odlični formi začel Jože Vrtačič, ki je izboljšal osebna rekorda na 60 in 200 m. Dobro je tekmovalno leto na državnem prvenstvu v krožnih tekih na Dunaju začel tudi že prejšnjo sezono uveljavljeni mladi atlet Matija Kraševec.
Na državnem prvenstvu v krosu je bila Mojca Lindič druga, pri mlajših članicah zmagala Monika Turk, Mitja Krevs pa je bil drugi med pionirji.
V začetku julija je bilo mladinsko državno prvenstvo. Državni prvaki so postali Matija Kraševec (100 in 200 m), Matej Glivar (met kladiva), Mija Rangus (skok v daljino) in Mojca Lindič (3000 m z zaprekami). Medalje so osvojili še Kristina Rožman in Vesna Ličen, Tadej Hribar, Gregor Kokalović, Gašper Stegnar in Matjaž Pekolj. Podobno uspešni so bili na prvenstvu tudi mlajši člani. Naslove državnih prvakov so osvojili Matej Glivar, Monika Turk in Mija Rangus.
Igor Primc je nastopil na olimpijskih igrah v Atenah in zasedel 31. mesto.
Atletski pokal Slovenije sta osvojila Primc in v odsotnosti Primoža Kozmusa metalec kladiva Matej Glivar. Na ekipnem evropskem pokalu so nastopili Glivar, Vrtačič in Primc.
Srebrno kolajno na sredozemskih igrah si je pri svojih 39 letih prislužil Igor Primc, z do-sežkom 59,27 m v metu diska, kar je bila zanj že druga kolajna na tem tekmovanju (prva je bila zlata). Evropsko mladinsko prvenstvo za tri novomeške atlete, Mateja Glivarja, Gašperja Stegnarja in Tadeja Hribarja,ni bilo posebej uspešno. Vsi so v svojih disciplinah zaostali za svojimi dosežki.O absolutnem državnem prvenstvu Dolenjski list (julij, 2005) piše: Novomeški metalec diska še naprej zbira naslove državnega prvaka. Omeniti velja tudi izvrstni predstavi
2005
2004
82
Lorem ipsum 1966
Ekipno mladinsko tekmovanje v Ljubljani leta 2007: Petra Barborič, Maja Dragan, neprepoznana, Mar-ko Vukobrat, Nina Potočar, Matej Kastelic, Katarina Jaklič, Simon Blatnik, Sara Ravbar, Matej Drčar, Tjaša Dragan, Jože Cesar, Filip Strniša, Vesna Glavač, Kristijan Vodopivec, Boštjan Hočevar, Vid Turk, Simon Ilar, Martin Gašper, Mitja Krevs, Matija Majcen, Miha Strasberger, Blaž Brulc, Klemen Bučar
Robert Dragan na novomeškem teku leta 2005
2005
šentjernejskega šprinterja Jožeta Vrtačiča, ki je tako na 100 kot na 200 m zaostal le za Maticem Osovnikarjem, ter drugo mesto Krkine štafete 4 x 100 m (Vrtačič, Kokalović, Zelič, Kraševec). Državno prvenstvo za starejše mladince pa se je izteklo tako (Dolenjski list, avgust, 2005): Atleti AK Krka iz Novega mesta so osvojili skupaj 13 medalj, zlato pa le Matej Glivar z 62,72 m v metu kladiva. Kljub srebru pa se je veselil tudi novomeški metalec diska Tadej Hribar, ki je s 53,32 m izpolnil normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu.Atleti Krke so sezono uspešno zaključilina državnem prvenstvu do 23. leta, kjer so osvojili pet naslovov državnega prvaka - Matija Kraševec tri, Matej Glivar in Maja Mohorović pa enega.
Mitja Krevs je s časom 8:53,46 postavil državni rekord za mlajše mladince v teku na 3000 m.
Andrej Poljanec (član Olimpije) sodeluje v skoku s palico na evropskem članskem prvenstvu in osvoji 11. mesto, na Sredozemskih igrah pa peto.
Zimska sezona se je, tako kot je to že navada iz prejšnjih let, začela z državnim prvenstvom v krožnih tekih na Dunaju, kjer so se izkazali tekači na dolge proge, saj so v disciplini 3000 m osvojili mesta od drugega do petega, medtem ko je bila pri dekletih najhitrejša Maja Mohorović, ki je zmagala pred klubsko tovarišico Kristino Rožman.
Zimski del atletske sezone se je končal s članskim državnim prvenstvom. V novomeški Krki je bila po odhodu Vrtačiča v ZDA in poškodbi Kraševca edini adut Mija Rangus, ki je v skoku v daljino osvojila tretje mesto.
V zatišju med zimsko in poletno sezono je čas krosov. Naslov državnega prvaka sta si pritekla Maja Mohorović pri mlajših članicah in Mitja Krevs pri mlajših mladincih. Med mlajšimi članicami je bila druga Monika Turk. Krka je zmagala tudi ekipno.Sredi julija so potekala državna prvenstva, najprej za mlajše mladince, na katerem je
2006
ZGODOVINA KLUBA
83
Goran Vučković na novomeškem teku leta 2005
Gašper Stegnar Mojca Lindič
Vesna Šuštaršič Vesna Glavač 2006naslov državnega prvaka osvojili Mitja Krevs. V Novem mestu je 27. julija potekalo odprto državno prvenstvo za člane, ki je bilo za že uveljavljene dolenjske atlete uspešno. Skupaj so osvojili štiri naslove državnih prvakov. Z dobrim rezultatom je zmagal Igor Primc, ki se je na nekaj centimetrov približal 60 m. Dobro je tekel tudi Jože Vrtačič na 400 m, pri čemer se sicer še vedno ni spustil pod želenih 47 s, a je vseeno zmagal, ter na 200 m, kjer je bil drugi za Osovnikarjem.
Sredi avgusta je na svetovnem mladinskem prvenstvu nastopil Gašper Stegnar, ki je kopje vrgel v okviru svojih zmožnosti in se uvrstil na 23. mesto.
Atletska sezona se je končala z državnim prvenstvom za mlajše člane, na katerem so atleti Krke osvojili 13 medalj, največ Mija Rangus in Gregor Kokalović.
Mitja Krevs je nastopil na evropskem prvenstvu v krosu, ekipa mladincev pa na evropskem klubskem pokalu skupine B, kjer je zasedla tretje mesto.
Zanimivo je tudi to, da je klub prvič izdal klubski koledar. Na njem so bili predstavljeni vsi najboljši atleti in pokrovitelji.
Zimski del atletske sezone so s svojimi nastopi odprli Jože Vrtačič z osebnim rekordom na 400 m v dvorani. Na državnem dvoranskem prvenstvu je Jože Vrtačič (60 m, 400 m) osvojil naslova državnih prvakov, dobitniki kolajn pa so bili še Gregor Kokalović (60 m, 60 m ovire) in Matej Drčar (višina). Gregor Kokalovići je izpolnil normo za evropsko prvenstvo mlajših članov. Mednarodni miting Krka je dokaj nazorno pokazal stanje v slovenski in dolenjski atletiki. Glavni junak mitinga je bil Primož Kozmus, takrat že v svetovnem vrhu meta kladiva. Dolenjci pa so imeli za doseganje vidnejših rezultatov v mednarodnem merilu v ognju Gregorja Kokalovića v šprinterskih disciplinah, Jožeta Vrtačiča na 400 m in Andreja Poljanca, na novega člana Krke, v skoku ob palici.
2007
84
Klemen Bučar
Prireditev Športnik leta 2007 (Andrej Poljanec - najboljši športnik, Atletski klub Krka - najboljši športni klub v Novem mestu)
2007 Igor Primc je vrgel disk do osmega mesta na Svetovnih vojaških igrah, Andrej Poljanec
pa je osvojil 21. mesto na svetovnem prvenstvu insedmo mesto na univerzijadi. Gregor Kokalović je na na evropskem prvenstvu mlajših članov na 200 m osvojil 23. mesto.
Na prireditvi Športnik leta je bil Andrej Poljanec izbran za najboljšega športnika Novega mesta, atletski klub Krka pa drugič za najboljši športni kolektiv v Novem mestu.
Na prvih tekmovanjih olimpijske sezone sta s spodbudnimi rezultati nastopila Jože Vrtačič v teku na 400 m in Andrej Poljanec v skoku s palico. Za dolenjsko atletiko zanimiv in pomemben je bil finale APS, na katerem je Tadej Hribar popravil 47 let star klubski rekord v suvanju krogle, katerega lastnik je bil do tedaj nekdanji profesor športne vzgoje Igor Penko.
O posamičnem državnem prvenstvu za osnovne šole pa Dolenjski list (junij, 2008) piše tako: Vse kaže, da najboljši novomeški metalec vseh časov Igor Primc dobiva naslednika. Na posamičnem državnem prvenstvu za osnovne šole v atletiki se je namreč od dolenjskih osnovnošolcev najbolje izkazal metalec krogle Jaka Žulič z Osnovne šole Grm, ki je zmagal v metu krogle z novim rekordom prvenstev 17,24 m. Za državnim pionirskim rekordom je zaostal za dobra pol metra in kot kaže bo Novo mesto po dolgih letih spet dobilo odličnega metalca. Jaka tudi že dosega solidne daljave v metu diska, tako da pri njem v prihodnosti lahko računamo na odlične izide tako v suvanju krogle kot v metu diska.
2008
ZGODOVINA KLUBA
85
Gregor Kokalović, Martin Gradišek, Urh Štupar, Tjaša Dragan
Mateja Drobnič
Mitja Krevs vodi v teku na 1500 m na državnem prvenstvu v Maribor leta 2009
2008V juniju so potekala državna prvenstva, najprej v mladinskih selekcijah, kjer so predvsem atleti Krke osvojili skupaj prek 15 medalj, nato za mlajše člane, od koder so se vrnili s petnajstimi odličji, devetimi naslovi prvakov, od tega samo Kokalović s tremi. Na državnem prvenstvu, ki je med drugim odločalo o nastopu na olimpijskih igrah, sta se s potrjeno normo B za odhod v Peking potegovala skakalca ob palici Andrej Poljanec in Brežičan Jure Rovan. Dvoboj je dobil Rovan. Prvaka sta od članskih dolenjskih atletov postala Primc in Kokalović, od mlajših članov pa kar osem tekmovalcev: Gregor Kokalović, Tadej Hribar, Matej Glivar, Gašper Stegnar, Vesna Šušteršič, Maja Mohorović, in Mateja Drobnič).
Na evropskem pokalu v metih pri mlajših članih se je s sedmim mestom izkazal Tadej Hribar. Na evropskem pokalu v mnogobojih je pri mlajših članih Simon Blatnik zasedel 34. mesto.
Na mladinskem državnem prvenstvu v dvorani je bil na 60 m najhitrejši Blaž Brulc. Med člani je državni dvoranski naslov osvojil Andrej Poljanec v skoku ob palici, medalje pa so osvojili tudi Jože Vrtačič (60 m) in Martin Gradišek (troskok) ter Gregor Kokalović (60 m z ovirami).
Ekipno državno prvenstvo na prostem so atleti Krke končali z drugim mestom, z nekaj manj smole, kot sta odsotnost enega ključnih tekmovalcev ter poškodba drugega, pa bi bili kot klub lahko celo najboljši. Novomeški atletski voz so tedaj vlekli JožeVrtačič, Gre-
2009
86
Martin Gradišek
Tinkara Zalokar
Andrej Jeriček (trener), Martin Gradišek, Tadej Hribar, Gregor Kokalović, Igor Primc (vodja) na 2.evropskem ekipnem prvenstvu prve lige v Budimpešti leta 2010
2009
gor Kokalović, Tadej Hribar in Martin Gradišek. Kokalović je na finalu APS prvič prehitel tisti čas še zelo hitrega Matica Osovnikarja.
V začetku julija je potekala univerzijada, tekmovanje, ki ga organizira mednarodna univerzitetna športna zveza in je največje študentsko tekmovanje na svetu, ki se za razliko od olimpijskih iger dogaja vsaki dve leti. Tega leta je univerzijada potekala v Beogradu, udeležili pa so se je štirje novomeški atleti. Najbolj je bil z nastopom lahko zadovoljen Gregor Kokalović, ki je v teku na 100 m izboljšal svoj osebni rekord in z rezultatom 10,53 s osvojil 13. mesto. V teku na 200 m se je uvrstil v polfinale in na končno 15. mesto. Boljšo uvrstitev je dosegel Andrej Poljanec v skoku s palico, ki je bil s 540 cm peti. Nastopila sta tudi Mateja Drobnič v skoku s palico in Tadej Hribar v metu diska.
Jaka Žulič je na evropskega olimpijskem festivalu mladih v metu kladiva je zasedel 12. mesto. Na evropskem prvenstvu v krosu je bil Mitja Krevs 66.
Na mednarodnem mitingu Krka 2009 je blestel Gregor Kokalović, ki je v obeh šprinterskih disciplinah izboljšal svoja osebna rekorda in premagal ta čas zelo hitre atlete Žumra, Jagarinca in Fridriha. Postal je tudi državni prvak v teku na 200 m, naslov pa je z državnega prvenstva prinesel tudi zimzeleni Igor Primc.
Ker so zimski pogoji za trening zaradi kratkega dneva novomeškim atletom vedno delali težave, so klubski navdušenci s pomočjo Enigme in Riharda Resnika postavili razsvetljavo, ki je zadoščala za normalno nočno treniranje. Poleg tega pa klub to leto prvič v svoji zgodovini kupi kombi za prevoze na tekmovanja.
Jeseni 2009 se je začel klubski projekt Atletska abeceda, v katerem vadijo atletske prvine otroci, starejši od petega leta.
ZGODOVINA KLUBA
87
Anita Repše, Karla Ljubi, Tjaša Potočar, Nina Luzar in Saša Kmet
Jaka Žulič in Davorin Cimermančič na mladinskem svetovnem prvenstvu v Barceloni leta 2010
Zimska sezona se je začela z mednarodnim mitingom v Ljubljani. Nastopila sta mladi Ahac Moretti in Blaž Brulc, medtem ko so se najboljši atleti Krke (Kokalović, Drobničeva, Draganova in Gradišek) na novo sezono zaradi neustreznih pogojev za zimski trening doma pripravljali v Linzu. Tam in v Ljubljani je AZS organiziral tudi državno prvenstvo, na katerem je zmagala Klara Ljubi.
Na ekipnem državnem prvenstvu za mladince so atletinje Krke osvojile skupno tretje mesto, fantje pa so bili ekipno četrti. V članski konkurenci so Krkini atleti osvojili ekipno srebro, medtem ko so bila dekleta tretja.
Na absolutnem državnem prvenstvu so prvaki postali Mitja Krevs (1500 m), Tadej Hribar (met diska), Martin Gradišek (troskok), Maja Mohorović (1500 m, 3000 m) in Klara Ljubi (3000 m z zaprekami).
V začetku julija sta na mednarodnih tekmovanjih svoja osebna rekorda popravila dva mlada novomeška metalca: Tadej Hribar v metu diska in Jaka Žulič v metu kladiva.
O Jaki Žuliču Dolenjski list (julij, 2010) piše: Novomeški metalci dobili naslednika – Po Špilarju, Cujniku, Okleščnu, Primcu, Hribarju, Stegnarju in Glivarju prihaja nadarjeni Jaka Žulič. Maja letos je na evropskih kvalifikacijah v Moskvi kot prvi Slovenec z rezultatom 54,74 m (1,5 kg disk) dosegel normo za olimpijske igre mladih, ki bodo avgusta v Singapurju. Jaka je na igrah z metom 57,97 m osvojil peto mesto.Na mitingu, poimenovanem Dan D – Krka 2010, je svojo športno pot končal Igor Primc. Velik čustveni naboj tega tekmovanja in domači teren je izkoristil Gregor Kokalović, ki je izpolnil normo za evropsko prvenstvo še v teku na 100 m, tako da se mu je na tem tekmovanju obetal nastop na 100 m, 200 m in v štafeti 4 x 100 m.
2010
88
Lorem ipsum 1966
Klara Ljubi (prva z leve) in Špela Drčar (prva z desne) na atletskem mitingu v Novem mestu
Dvoransko prvenstvo Slovenije v Ljubljani leta 2010: Janja Kramarič, Sašo Čuček, Anita Repše, Blaž Brulc, Nejc Može, Jože Vrtačič, Urh Štupar, Gregor Kokalović, Martin Gradišek, Simon Blatnik, Simon Ilar
2010 Dan D se je zapisal v zgodovino tudi z doseženim svetovnim rekordom za veteranke
(W 50) na 100 m, ki ga je z izidom 11,67 s dosegla legendarna svetovna zvezda Marlene Ottey. Tako je tudi za stadion Portoval in Novo mesto 13. julij 2010 pravi dan D. Tekmovanje se je zaključilo s koncertom članov novomeške rock skupine Dan D in drugih novomeških glasbenikov.
Na evropskem prvenstvu je GrgeorKokalović zasedel 27. mesto na 200 m in 30. mesto na 100 m. Poleg njega je na evropskem prvenstvu nastopil še Primož Kobe v maratonu in zasedel 35. mesto. Mitja Krevs je na evropskem prvenstvu v krosu med mlajšimi člani zasedel 58. mesto, kar je bil njegov drugi najboljši dosežek do tedaj.
Na članskih in »mlajšečlanskih« prvenstvih so novomeški atleti osvojili 17 medalj. Dvojne zmage so si izborili Tadej Hribar, Maja Mohorović in Klara Ljubi. Primož Kobe je bil prvi v maratonu, polmaratonu in na cestnem teku na 10 km.
Sezono je odlično zaključil pionir Ahac Moretti, ki je s preskočenimi 198 cm v skoku v višino postavil nov klubski pionirski rekord in s tem rezultatom zmagal na Igrah treh dežel.
Jaka Žulič in Davorin Cimermančič na sta na olimpijskih igrah mlajših mladincev osvojila sedmo mesto.
Jaka Žulič je državni rekord v metu diska (1,75 kg) med mlajšimi mladinci izboljšal kar šestkrat (49,35 m, 50,61 m, 50,62 m, 51,52 m, 57,49 m, 58,25 m). Res neverjeten dosežek.Leto 2010 je bilo res zgodovinsko za novomeško atletiko. Poleg vsega naštetega je klub z lastnimi močmi in delno pomočjo sponzorjev obnovil garderobe, klubske prostore in fitnes. Atleti so tako končno dobili normalne pogoje za svoj nadaljnji razvoj. Vrednost projekta je bila 45 000 evrov.
V tem letu je klub tvorno sodeloval tudi pri izdelavi projektne dokumentacije in ostale dokumentacije, potrebne za izdajo gradbenega dovoljenja za obnovo velodroma v
ZGODOVINA KLUBA
89
Lorem ipsum 1966
Urh Štupar Jaka Žulič Maja Mohorović, Primož Kobe, Petra Šink, Roman Kejžar v Izmirju leta 2011 2010
Češči vasi. Pri predvideni obnovi velodroma bi Novo mesto dobilo polivalentno športno dvorano, atleti pa krožno atletsko stezo. Žal v tem novomeška občina ni videla velike športne pridobitve in je projekt ostal le mrtva črka na papirju.
Projekt Atletske abecede se je lepo razvil in v njem to leto vadi že več kot 70 otrok.
Maja Mohorović je bila na prireditvi Športnik leta izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.
Igor Primc je dobil Bloudkovo plaketo za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji športa v Sloveniji.
Na zimskih državnih prvenstvih so bili najboljši Gregor Kokalović, Tadej Hribar, Klemen Bučar, Andrej Poljanec, David Kastrevc, Ahac Moretti in Jaka Žulič. Najbolje se je odrezal Žulič, ki je zmagal v metu diska pri starejših mladincih in dvakrat postavil državni rekord za starejše mladince (55,46 m) in izpolnil normo za evropsko mladinsko prvenstvo.
V nadaljevanju sezone je Primož Kobe odtekel svoj najboljši čas na maratonu v Milanu (2:16,18) in s tem dosegel normo za svetovno prvenstvo. V Domžalah je mesec dni pozneje postal še državni prvak v teku na 10 km z novim osebnim rekordom 30:11,0. Na ekipnem članskem prvenstvu so atleti Krke zasedli 3. mesto (2. mesto jim je ušlo za samo 83 točk), dekleta pa so bila četrta. Prvi dan je bilo vreme atletom naklonjeno, drugi dan pa niti najmanj, tako da so morali tekmovanja v skokih izpeljati v dvorani.V poletnem delu sezone se je izkazal David Kastrevc z doseženim desetim mestom na olimpijskih igrah mlajših mladincev in osvojenim 36. mestom na svetovnem mladinskem prvenstvu. Kobe je bil na evropskem pokalu trideseti na 10 000 m, na svetovnem prven-stvu pa žal ni nastopil zaradi poškodbe, čeprav je še par dni pred tekmo kazalo, da bo vse v redu. Jaka Žulič je na evropskem mladinskem prvenstvu zasedel 15. mesto. Na univerzijadi so nastopili Poljanec, Hribar in Kokalović, na evropskem prvenstvu v krosu
2011
90Podelitev prvega častnega člana AK Krka Marijanu Špilarju leta 2012
2011 Cimermančič in Ljubijeva, na veteranskih balkanskih igrah pa Mišo Matijevič, ki je tam
osvojil dve medalji. Državni prvaki na odprtem so postali člani Poljanec, Žulič, Ljubijeva in Mohorovićeva. Med mladinci sta bila najboljša Kastrevc in Žulič. Na ekipnem prven-stvu so člani zasedli tretje mesto.
22. mednarodni miting v Novem mestu je postregel s pravo šprintersko poslastico, saj so se v teku na 100 m in 200 m med sabo pomerili trije takrat najhitrejši Slovenci – Matic Osovnikar, Jan Žumer in Gregor Kokalović. Kokalović je v teku na 100 m z odličnim rezultatom 10,48 s premagal oba konkurenta. Na 200-metrski preizkušnji je bil najhitrejši Žumer, Gregor pa je zaostal za njim le dve stotinki (21,12 s). V troskoku se je zmage veselil Martin Gradišek s 15,25 m. Tudi v skoku s palico je domači atlet Andrej Poljanec stopil na najvišjo stopničko. Pri dekletih je Mateja Drobnič osvojila tretje mesto.
Zelo zanimiva je bila statistična tabela, objavljena v Slovenskem atletskem letopisu za 2011, iz katere razberemo, da so po osvojenih medaljah na državnih prvenstvih v zadnjih dvajsetih letih (1991–2011) v članskih moških kategorijah atleti Krke zbrali 853 medalj in tako zasedli odlično tretje mesto. Pred njimi so le MASS iz Ljubljane (1423 medalj) in Kladivar iz Celja (980 medalj), za njimi pa Brežice (574), Olimpija (511), Velenje (502), Kronos (497) …
Mitja Krevs (član Štajerske) se je udeležil evropskega prvenstvu v krosu in evropskega prvenstva za mlajše člane, kjer je v teku na 1500 m osvoji 11. mesto.
Decembra 2011 je klub organiziral srečanje nekdanjih atletov ob praznovanju 30. obletnice največjega klubskega članskega uspeha, četrtega mesta na ekipnem prvenstvu Jugoslavije v Splitu. Na srečanju so se zbrali skoraj vsi člani takratne ekipe.V projektu Atletske abecede je to leto vadilo več kot 80 otrok.
Na prireditvi Športnik leta je bil Primož Kobe izbran za najboljšega športnika Novega mesta.
ZGODOVINA KLUBA
91
Tadej Hribar Boštjan Hočevar, Gregor Puš, Primož Kobe, Polde Saje na Novomeškem teku
Ahac Moretti, Tjaša Dragan, Igor Nikolič, David Kastrevc
Na občnem zboru, ki je bil konec marca, je Marijan Špilar zaradi izjemnih zaslug in vloženega truda v dolgoletni razvoj atletike v Novem mestu prejel plaketo prvega častnega člana AK Krka.V poletnem delu sezone sta se izkazala Jaka Žulič in Davorin Cimermančič. Žulič je na svetovnem prvenstvu za mladince zasedel 23. mesto v metu diska, Cimermančič pa 27. mesto v teku na 3000 m z zaprekami. Davorin je nastopili tudi na mladinskem evropskem prvenstvu v krosu. Na veteranskih balkanskih igrah je Matijević osvojil kar štiri medalje (daljina, kopje, 110 m ovire in višina). Slovenski prvaki so v članski kategoriji postali Hribar, Kobe, Poljanec, Gradišek in Ljubijeva, med mlajšimi člani Ljubijeva in štafeta 4 x 100 m, v mladinski pa Cimermančič, Žulič, Moretti in Ljubijeva. Na ekipnem prvenstvu so člani zasedli drugo mesto, mladinci pa tretje.
Vrhunec sezone je bil zagotovo nastop Primoža Kobeta na olimpijskih igrah v Londonu, ki ga je opravil z odliko. Končal ga je kot šestinštirideseti s časom 2:19:28. V prvi polovici maratona se je ob spodbujanju gledalcev in izjemnem ozračju ob stezi gibal med 70. in 75. mestom, potem pa je pridobival iz kilometra v kilometer. Po enaindvajsetem kilometru so se začele težave z »bodcem«, ki so bile eden izmed razlogov za nekaj minut slabši izid. Tudi sicer proga ni bila najhitrejša, saj je vsebovala vzpone ter ogromno zavojev in obratov za 180 stopinj, bila pa je speljana po najlepših delih Londona.
23. mednarodni miting je bil že tradicionalno izpeljan zelo uspešno. Priča smo bili številnim vrhunskim rezultatom, za katere je najboljših osem v tehničnih in najboljših osem v tekaških disciplinah prejelo posebne nagrade. Številne medalje pa so ostale kar v rokah domačinov, ki so osvojili tri prva, tri druga in tri tretja mesta. Andrej Poljanec je v skoku s palico pometel
2012
92
Aleš Tomič (prvi z leve) na novomeškem teku Blaž Murn na svetovnem mladinskem prvenstvu v Donjecku leta 2013
2012 tako z domačo kot tujo konkurenco. Preskočil je 535 cm in je bil še vedno v igri za nastop
na olimpijskih igrah. V troskoku je bil najboljši Martin Gradišek s skokom, dolgim 15,44 m. Ahac Moretti je zmagal v skoku v višino. Davorin Cimermančič se je na oder za zmagovalce povzpel v teku na 1500 m. Z rezultatom 4:05,76 je osvojil drugo mesto. V močni konkurenci pri metu diska smo bili priča vrhunskim dosežkom, saj je zmagovalec Robert Fazekasv vseh poskusih presegel normo A za nastop na igrah v Londonu.
Novembra so atletski klub Krka, Kostja Virant, nekdanji novomeški atlet in slikar krajinar, njegova soproga Neva Vranešič Virant, likovna pedagoginja in gostilna Jakše ob zaključku razstave Slovenska krajina in tihožitja organizirali srečanje v spomin na preminulega atleta, trenerja, športnega pedagoga in enega najbolj zaslužnih članov novomeškega atletskega kluba Marijana Špilarja. Ob kratkem kulturnem programu so se navzoči atleti spomnili njegovega dolgoletnega prispevka novomeški in dolenjski atletiki.
V projektu Atletske abecede to leto vadi več kot 100 najmlajših.Na prireditvi Športnik leta je bila Klara Ljubi izbrana za najboljšo športnico, Primož Kobe pa drugič za najboljšega športnika Novega mesta.
V zimskem delu sezone razen Andreja Poljanca (22. mesto v skoku s palico na evropskem prvenstvu v dvorani) in Matjaža Pregrata (nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v krosu) niso bili doseženi posebni uspehi. Očitno je, da novomeški atleti zaradi slabih zimskih pogojev treninga počasi zaostajajo za klubi, ki imajo možnost trenirati v atletskih dvoranah. Najbližja takšna vadišča so v Ljubljani, Zagrebu, Celju in Brežicah, kamor se nekajkrat na teden v zimskem času vozijo na trening novomeški atleti.
V poletnem delu sezone so se izkazali Blaž Murn, Tadej Hribar in Blaž Brulc. Murn je nastopil na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, Hribar in Brulc pa na univerzijadi, kjer je bil Hribar 22. in Brulc 36. Na veteranskih balkanskih igrah je Matijević osvojil tretje
2013
ZGODOVINA KLUBA
93
Tjaša Potočar in Saša Kmet14. Novomeški tek
2013
mesto v skoku v daljino. Slovenski prvaki so v članski kategoriji postali Hribar, Kokalović, Žulič, Poljanec, Gradišek in štafeta 4 x 100 m. Na ekipnem prvenstvu so člani zasedli tretje mesto, mladinci drugo in mladinke tretje mesto.
V letu 2013 je tekmovalna komisija AZS zaradi dotrajanosti tekmovališč prepovedala vsa tekmovanja na stadionu Portoval, zato na stadionu ni bilo mogoče organizirati mednarodnega mitinga. Da se tradicija mednarodnih mitingov zaradi tega ne bi prekinila, je klub inovativno organiziral miting pod naslovom 24. mednarodni atletski miting Preskok 2013 na Novem trgu, kjer so se atleti pomerili v skoku s palico in suvanju krogle. Miting z mednarodno udeležbo je bil odlično organiziran in uspešno izveden ter deležen precejšnje pozornosti javnosti, saj so skakalci s palico skakali čez pet metrov, krogla pa je kar nekajkrat pristala povsem blizumeje 20 m.
Mitja Krevs (član Kladivarja) je sodeloval na evropskem prvenstvu v krosu in na evrop-skem prvenstvu v dvorani v teku na 1500 m, kjer je osvojil 18. mesto.
V projektu Atletske abecede to leto vadi več kot 100 najmlajših. Več jih ni možno vpisati zaradi prostorske stiske v telovadnicah v Novem mestu.
Velika pridobitev v klubu je bil nakup še enega kombija, ki je še dodatno rešil težave, povezane s prevozi atletov in atletinj na tekmovanja. Ugodne pogoje nakupa je omogočil Revoz.
Daleč največja pridobitev v letu 2013 in zadnjega desetletja je obnovljeni stadion Por-toval. Na njem so bila prenovljena vsa atletska tekmovališča. Stadion je tako dobil novo podlago iz umetne mase. Prenovo je v imenu Mestne občine Novo mesto vodila Agencija za šport. Z obnovo stadiona je veliko pridobilo tudi novomeško okolje, ker je bila obno-vljena tudi infrastruktura za potrebe nogometa. V Novem mestu oziroma na novome-škem stadionu se tako lahko spet organizirajo tudi največja atletska tekmovanja, ki ne potrebujejo dodatne atletske steze za trening in ogrevanje.
Rafko Križman, Primož Kobe, Mario Mohorović
96
Aleš Tomič (24) na mitingu leta 2002
Primož Kozmus in Polde Rovan leta 2004
Diego Fortuna in Igor Primc na mitingu leta 2004
Vsako leto nas je zalilo za novo rastV Novem mestu zaradi atletskih objektov, ki že v osnovi niso bili najboljši, z leti pa so zaradi premajhnih vlaganj postali čedalje bolj zastareli, ni bilo večjih tekmovanj. Najbolj odmevne atletske prireditve so bila prvenstva Dolenjske, ki so pozneje prerasla v odprta in so na njih nastopala tudi nekatera znana jugoslovanska atletska imena na čelu z jugoslovanskima rekorderjema v metu kladiva Srečkom Štiglicem in kopja Žarkom Primorcem, Janezom Penco, Dušanom Prezljem in Stanko Prezelj, Bredo Babovšek in drugimi, ki smo jih uspeli po prijateljski liniji pripeljati na tekmovanje v Novo mesto.
Organizirali smo tudi nekaj mednarodnih srečanj s klubi v tujini (z nemškim Straubingom), enkrat Kriterij slovenskih mest (zanimivo tekmovanje, nekakšna slovenska atletska liga), zelo odmeven z več kot 2000 tekmovalci obiskan kros Dela ter nekaj pionirskih in mladinskih prvenstev Slovenije. Če bi strnili, pa je bilo še največje atletsko tekmovanje jugoslovansko prvenstvo
MEDNARODNI ATLETSKI MITINGI V NOVEM MESTU
97
Aleš Tomič (24) na mitingu leta 2002
Branko Zorko (prvi z leve)
Diego Fortuna in Igor Primc na mitingu leta 2004
osnovnih šol pod pokroviteljstvom Dečjih novin iz Beograda, na katerem je vsa leta igrala pomembno vlogo tudi ekipa mladih atletinj in atletov osnovne šole Katje Rupene pod vodstvom neutrudnega Marijana Špilarja.
Ko je tedanji štadion Bratstva in enotnosti dobil stezo iz umetne snovi, smo na njem končno lahko priredili večja tekmovanja, tudi mednarodna.
Že v času gradbenih del smo si zadali nalogo, da to veliko športno pridobitev proslavimo z večjim atletskim dogodkom. Med tistimi, ki smo delali v klubu, je tlelo nešteto idej, na vprašanje, kako se tega lotiti, pa pravega odgovora ni znal dati nihče.
Naše želje sem takrat tiho omenil tudi lastniku podjetja Polytan in njegovemu zastopniku za Jugoslavijo Kvaterniku. Takoj sta mi odgovorila, da bosta poskrbela, da bo na odprtju brezplačno nastopila Petra Felke, najboljša metalka kopja na svetu, olimpijska zmagovalka in svetovna rekorderka, vendar pod pogojem, da bo to tekmovanje takoj po prvenstvu Evrope, ki je bilo tistega leta v Splitu. Ob tej novici mi je zmanjkalo sape in sem ju vljudno vprašal, če mislita resno. Odgovorila sta, da se želita s tem zahvaliti za izredno dobro in toplo poslovno sodelovanje, na kakršnega še nista naletela.
Ko sem kolegom v klubu povedal novico, so bili tega zelo veseli, seveda najbolj Marijan Špilar, vedeli pa smo, da to pomeni velik organizacijski zalogaj, saj je bilo treba celotno tekmovanje dvigniti na temu primerno raven. Z velikim zanesenjaštvom smo poprijeli za delo in zbrati nam je uspelo dovolj visok nagradni sklad.
98
Igor Primc (v sredini) in Boris Okleščen (desno)
Tek na 1500 m leta 2006
Določen sem bil za animacijo tekmovalcev za naše Odprto prvenstvo Dolenjske, kakor smo tekmovanje poimenovali. Povezal sem se z edinim takratnim navezovalcem stikov z atleti (namerno nisem uporabil besede menedžer) v Sloveniji, ki mi je svetoval, naj pridem na evropsko prvenstvo v Splitu, kjer bo mogoče govoriti z vsemi, ki jih želimo pripeljati v Novo mesto. Tistega leta se je s tako imenovano balvansko revolucijo začel razpad Jugoslavije, in zato je bila kakršna koli pot v Split, razen z letalom, zelo nevarna, saj je bilo mesto skoraj odrezano od sveta. Odletel sem tja in Edi mi je uredil stike z jugoslovanskim atleti, ki so bili zelo zainteresirani za nastop na mitingu, ki je bil le dva dni za celjskim in bi bilo to eno zadnjih tekmovanj po naporni sezoni. Seveda sem imel navodila, naj najprej zagotovim nastope najboljših slovenskih, nato pa še jugoslovanskih atletov in atletinj.
Delo kljub vsemu ni bilo lahko, saj je bil nagradni sklad omejen, zato so bila pogajanja dolga in trda, tako da do začetka prvega velikega atletskega mednarodnega mitinga v Novem mestu nisem vedel, kako se bo zares izšlo.
Vreme je bilo prelepo. Na tribunah se je gnetlo okoli 3000 gledalcev, poznavalcev in ljubiteljev atletike pa tudi šolarjev iz novomeških osnovnih in srednjih šol. Na tekmovanju je bilo zelo pestro in rekordi stadiona so padali eden za drugim. Seveda je bilo največje zanimanje za nastope Slovencev. Finalistka evropskega prvenstva Brigita
MEDNARODNI ATLETSKI MITINGI V NOVEM MESTU
99Jolanda Čeplak (Batagelj) na mitingu leta 2010
Gregor Kokalović in Matic Osovnikar na mitingu leta 2010
Sašo Apostolovski, Dragutin Topić, Patrick Sjoeberg in Petar Malešev na mitingu leta 1992
Bukovec je suvereno zmagala, bronasti iz Splita Borut Bilač je moral priznati premoč Siniši Ergotiću, tudi finalistu evropskega prvenstva v skoku v daljino, a 400 m je tekla kompletna jugoslovanska moška štafeta, tedaj ena najboljših na svetu, najboljši pa je bil Slobodan Brankovič. Na 800 m je zmagal Slobodan Popovič, v višino Sašo Apostolovski … Za najboljši rezultat tekmovanja je bil proglašen met Petre Felke, ki je bil takrat tudi najboljši izid sezone na svetu. Petra se nam je potem s pismom zahvalila za gostoljubje in izredno ozračje na tekmovanju.
Po analizi smo ugotovili, da je bil dogodek v tem letu največje atletsko tekmovanje v Sloveniji s številnimi našimi in tujimi vrhunskimi atleti. Ker smo vse zahteve po startninah poravnali po načrtu in prireditev ni imela negativnega finančnega rezultata, smo dogodku dali pozitivno oceno in naredili načrte za prihajajoče leto.
Naslednje leto smo s pripravami začeli že v prvih pomladnih mesecih, tako da nam na koncu ne bi zmanjkovalo časa. Potem pa so se začeli osamosvojitveni dogodki z vojno za Slovenijo in mnogi od nas smo poprijeli za orožje. Ravno iz tega obdobja se spomnim dogodka, ko smo v času med bitko na Medvedjeku in bitko v Krakovskem gozdu v nekem gozdnem križišču pri Šentjoštu ugledal predsednika kluba Sima Gogiča, Staneta Škufco in Martina Bajuka, ki so zaskrbljeno čepeli, oblečeni v uniforme z vso pripadajočo oborožitvijo, ko so poslušali tekoče novice o bojnih dogodkih po Sloveniji. Sima sem vprašal, če je kaj novega. Dvignil je skoraj otrpli obraz, poln skrbi, me pogledal v oči in rekel: »Mitinga ne bo!«
No, stanje se je hitro umirilo, Slovenija je postajala samostojna država, atletski miting pa tudi leta 1991 ni prekinil tradicije. Nastopili so predvsem atleti in atletinje iz Slovenije, Hrvaške in Italije in kljub vsemu je bilo nekaj dobrih izidov, najboljšega pa je dosegla Silva Vivod iz Maribora v teku na 3000 m.
Tudi leta 1992 smo se zaradi ažurnosti in dejavnosti, ki je obljubljala solidno velik nagradni sklad, odločili, da bomo ob televizijskem posnetku na RTV Slovenija ponudili vrhunsko prireditev s kakšno od največjih atletskih zvezd. Povabili smo najboljšega skakalca v višino tistega obdobja Šveda Patrika Sjöberga, ki je potrdil nastop. Zasedba vabljenih je bila zelo pestra, zato smo se povezali z organizatorji mitinga v Bologni, da so atleti takoj po tekmovanju prišli v Novo mesto, Italijani pa so pokrili del stroškov bivanja. No, zapletlo se je na slovensko-italijanski meji, ker naši cariniki niso mogli razumeti, da se v tako pisani družbi beli, črnih in arabskih mož vozita tudi Ukrajinka in Romunka. Kar nekaj ur je trajalo, da smo prišli do generalnega
100
Tine
Lor
enci
, Jur
e Ro
van,
And
rej P
olja
nec,
Pol
de R
ovan
(z
leve
)
Marlene Ottey na mitingu leta 2006
sekretarja slovenske policije, ki je skupini omogočil vstop v Slovenijo. Miting je bi zelo uspešen, kljub temu da Patrik Sjöberg zaradi poškodbe ni nastopil.
Enako so potekale tudi priprave na miting leta 1993. Pri animaciji in drugih delih se je pridružil Boris Dular, ki je naslednje leto prevzel vodenje organizacijskega odbora mednarodnega mitinga in tudi vodenje kluba, in delo smo laže opravili.
IV. mednarodni miting leta 1993 je bil glede na odlične atletske rezultate prejšnjih mitingov deležen tudi finančne podpore IAAF v višini 5000 dolarjev. Mitinga se je udeležila vrsta izjemnih atletov. Med drugimi nam je uspelo pripeljati zambijskega atleta Samuela Mateteja, najboljšega tekača na 400 m z ovirami v tem obdobju, leta 1992 pa je bil imenovan za drugega atleta sveta. Izredno prijazna in skromna oseba se je tistih nekaj dni v Novem mestu počutila dobro, le na uro popoldanskega mitinga se je tik pred njegovim tekom ulila ploha, tako da je tekel skoraj do gležnjev v vodi. Kljub temu je dosegel vrhunski rezultat, ki je še danes rekord stadiona, sam pa je bil žalosten. Kot je rekel, nam je hotel dati več. Zato pa ni bil razočaran drugi v tem teku Miro Kocuvan, ki je zaradi izziva tekel dobro, in povedal, da bi bil še kdaj rad na kakšni tekmi zaostal manj kot sekundo in pol za Samuelom.
V naslednjih letih smo mitinge vedno zastavili tako, da so bili nosilci tekmovanja najboljši slovenski atleti, ki smo jim pripeljali spodobno svetovno konkurenco. Ker so se startnine tekmovalcev iz leta v leto višale, naš nagradni sklad pa se ni večal, smo morali stvari racionalizirati, tako da smo angažirali malo manj znane tujce. Na trgu so bili pač cenejši vzhodnoevropski in afriški tekmovalci.
Rafko Križman
Od leta 1996, ko je pokroviteljstvo nad mitingom prevzela tovarna zdravil Krka, je mednarodni miting dobil ime Krka Open. Olimpijsko leto je bila priložnost za dobre dosežke in doseganje norme. VII. mednarodni miting Krka Open 1996 se je zapisal v svetovno atletsko zgodovino z Brigito Bukovec, ki je v teku na 100 m z ovirami s časom 12,73 s dosegla najboljši rezultat sezone na svetu in napovedala, da bo resno izzvala tekmice na
MEDNARODNI ATLETSKI MITINGI V NOVEM MESTU
101
Mateja Drobnič na mitingu leta 2009
Kamani Bayano na mitingu leta 2006
Marlene Ottey na mitingu leta 2006
olimpijskih igrah. Nekaj mesecev pozneje smo se skupaj z njo veselili njene srebrne medalje na OI v Barceloni in naslednje leto se je ob velikem zanimanju gledalcev spet udeležila našega mitinga.
Vedno smo nekako uspeli najti dobro kombinacijo, saj so tudi nekateri drugi, ki so tekmovali in zmagovali pri nas, nato osvajali medalje na največjih svetovnih tekmovanjih.
Kakovost mednarodnih mitingov je bila močna spodbuda tudi za slovensko atletiko. Za razliko od drugih atletskih središč smo s startninami enako kot za tuje tekmovalce spodbujali k udeležbi tudi najboljše slovenske atlete, zato so vedno z veseljem prihajali v Novo mesto in tu tudi dosegali odlične rezultate ter norme za evropska in svetovna prvenstva ter olimpijske igre. Med stalnimi udeleženci lahko omenimo Alenko Bikar, Gregorja Cankarja, Mira Kocuvana pa seveda poznejšega olimpijskega šampiona Primoža Kozmusa ter Jureta Rovana in druge. Tudi svetovna zvezda, legendarna Marlene Ottey je prihajala in 13. julija leta 2010 na našem mitingu s časom 11,67 s celo postavila svetovni veteranski rekord v teku na 100 m.
Na mitingih je sodelovalo od 150 do 200 tekmovalcev iz povprečno desetih držav. Na vsakem mitingu so bili doseženi novi rekordi stadiona, leta 1994 kar deset. Trenutno imajo rekorde stadiona Portoval tekmovalci iz kar 17 držav od Alžirije, Zambije, Nigerije in Moldavije do Češke, Madžarske, Nemčije, ZDA, Italije, Latvije, Romunije, Ukrajine, BiH, Srbije, Hrvaške, ZR Jugoslavije in Slovenije.
102
Primož Kozmus
Nina Štampohar - miting 2009
Vladimir Kevo
Mednarodni atletski miting v Novem mestu je edini tovrstni miting v Sloveniji, ki je organiziran neprekinjeno vsako leto od leta 1990 pa vse do danes. Da bi spodbudili čim več kakovostnih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji, smo dali Atletski zvezi Slovenije pobudo, da se organizira tekmovanje za veliko nagrado AZS, v katero se vključijo vsi klubi, ki organizirajo mednarodne mitinge v Sloveniji. Prvi poskus v letu 2005, v katerem smo aktivno sodelovali in prevzeli svoj del obveznosti, je bil le delno uspešen, saj klubi, razen našega, niso uspeli izpeljati vsega dogovorjenega. Nedvomno pa je ta poskus spodbudil predstavitev kakovostnejših mednarodnih atletskih tekmovanj v več atletskih centrih v Sloveniji in prispeval k popularizaciji atletike. Dejavno smo sodelovali tudi v podobni povezavi mednarodnih mitingov AZS za veliko nagrado Vzajemne, ki je bila nova spodbuda za predstavitev mednarodnih atletskih tekmovanj. Žal je bilo lani zaradi finančnih in organizacijskih težav to sodelovanje in povezovanje vnovič prekinjeno.
Mednarodni mitingi v Novem mestu pa so se ne glede na vse nadaljevali, čeprav so bili tehnični pogoji za izvedbo tekmovanj na stadionu Portoval vse slabši. Samo obnova vrhnje plasti tartana ni več zadoščala in Atletska zveza Slovenije ni več certificirala stadiona za izvedbo atletskih mednarodnih in državnih tekmovanj
MEDNARODNI ATLETSKI MITINGI V NOVEM MESTU
103
Primož Kozmus
Nina Štampohar - miting 2009
Desanka Čalasan, Brigita Bukovec, Katka Jankovič (z leve) na mitingu leta 1997
Anton Repovž, Boris Mikec in Boris Dular (z leve) na mitingu leta 2006
Vladimir Kevo
Andr
ej J
eriče
k, J
ože
Vrta
čič in
Joe
Dou
glas
(Vrta
čičev
tren
er v
San
ta M
oniic
i) le
ta 2
006
brez jasne zaveze za temeljito prenovo stadiona. Po več pogovorih vodstva kluba in AZS z županom Mestne občine Novo mesto je bilo dogovorjeno, da občina začne z obnovo stadiona v letu 2013. To je pomenilo zamenjavo vseh tartanskih atletskih tekmovališč in postavitev nove tartanske mase na celotnem kompleksu stadiona, kar je bilo za nadaljnje delovanje kluba in organizacijo mednarodnega mitinga izjemnega pomena.
Da se tradicija mednarodnih mitingov zaradi prenove stadiona ne bi prekinila, je bil zelo inovativno organiziran miting pod naslovom 24. Mednarodni atletski miting Preskok 2013 na Novem trgu na drugi strani Krke, in sicer v skoku s palico in metu krogle. Miting z mednarodno udeležbo je bil odlično organiziran in uspešno izveden ter deležen precejšnje pozornosti javnosti. Pomembno je bilo, da je mesta občina držala obljubo in prenovila stadion, tako da smo lahko jubilejni, 25. mednarodni miting vnovič organizirali na stadionu Portoval z zelo lepo mednarodno udeležbo in seveda tudi z novimi rekordi stadiona. Tako so zdaj dani vsi pogoji, da se tradicija delovanja atletike in mednarodnih atletskih mitingov nadaljuje tudi v prihodnje.
Nič se ne zgodi brez predanih posameznikov, zanesenjakov in seveda tudi ne brez finančnih sredstev oziroma drugih pomoči. V 25-ih letih se je oblikoval tim sodelavcev, ki so bili in so mnogi še vedno duša atletike in tega mitinga, saj je za pripravo in izvedbo potrebno izjemno veliko dejavnosti, ki so razen poznavalcem nevidna in skrita očem javnosti, in sicer od vodenja priprav za miting, priprava tekmovališč, sodniške ekipe, trženja in marketinga, animacije tekmovalcev, protokol, varovanje, priprave in obdelave podatkov ter celotne organizacijske in tehnične podpore izvedbe. Pri tem še posebej izstopajo tisti posamezniki, ki so svoje izkušnje oplemenitili z dolgoletnim delom pri tem, in sicer Mario Mohorović za področje trženja in marketinga ter animacije tekmovalcev in vodenje organizacijskega odbora, Matjaž Fabjan za področje vodenja sekretariata mitinga, Rafko Križman za področje animacije
104
Gregor Cankar (v sredini)
Brigita Bukovec leta 1994
Jane
z Je
ralič
(le
vo)
in R
ihar
d Re
snik
(de
sno)
tekmovalcev, Andrej Jeriček za vodenje tekmovanja, Marjan Špilar za vodenje protokola ter Simo Gogič, Boris Dular in Anton Repovž za vodenje organizacijskega odbora mitinga. Poleg njih so na različnih področjih pomembno prispevali k uspešnosti izvedbe mitingov še Janez Penca, Igor Primc, Robert Dragan, Miran Jerman, Gregor Rus, Jože Šlajkovec, Tadej Sever, Andrej Kotnik, Dušan Blatnik, Slavko Malnar, Igor Nikolič, Franci Grm, Jože Kunčič, Matija Kraševec, Kim Zelič, Polde Rovan, Franc Mikec, Boris Mikuž, Marko Gorenc, Igor Vidmar, Branka Moškon, Darko Habjanič, Rafko Kapš, Tomislav Goranič, Radoje Milič, Karmen Šuštarič, Nina Štampohar ter drugi. Merjenje na vseh mitingih je uspešno opravljal Timing Ljubljana. Za uspešno izvedbo mitingov je bilo treba zbrati precej denarja, kar nikoli ni bilo lahko, še posebej v časih dolgotrajne gospodarske krize. S kakovostnim delom in z dobrimi rezultati se je krepil ugled mitinga in s tem tudi pripravljenosti sponzorjev za podporo. Tovarna zdravil Krka in Mesta občina Novo mesto sta vsa leta dejavno, s finančnimi sredstvi in na druge načine, podpirala organizacijo in izvedbo mitinga ter omogočila, da smo lahko vsako leto uspešno zastavili in izpeljali projekt. Seveda pa je bilo treba v marketinški ekipi precej napora, da so bila zbrana vsa potrebna sredstva. Pri tem smo bili deležni podpore številnih podjetij in obrtnikov ter podjetnikov, ki so cenili delo in rezultate atletskega
MEDNARODNI ATLETSKI MITINGI V NOVEM MESTU
105
Tomaž Bogovič, Matej Glivar, Tadej Hribar (z leve)
Saša Prokofjev, Alenka Bikar, Maja Nose (z leve)
Gregor Kokalović (prvi z leve) in Jan Žumer na mitingu leta 2006
kluba in mednarodnega atletskega mitinga. Tako so bili finančni in materialni podporniki mitinga še: Revoz, NLB, Triglav, Adria Mobil, TPV, Tilia, Ursa, Zarja, Gozdno gospodarstvo, Dolenjski list, Vaš kanal, Studio D, Terme Krka, Tisk Šepic, Telekom, Mobitel, SKB, Brain, Zavarovalnica Maribor, Autocommerce, Foto Asja, Foto Life, Labod, Pionir, Dolenjka, Dolenjska banka, Dolenjske pekarne, Agencija M servis, Komunala Novo mesto, Enigma, DCC, BTC Novo mesto, Avto Slak, Biring, Comteh, Konvikt, Remos, Roletarstvo Medle, Avto center Velkavrh, SKT, Gradbeništvo Mitja Resnik in drugi.
Za konec: dež je bil reden spremljevalec skoraj vseh mitingov, še posebej v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Tudi če sta bili suša in močna sončna pripeka do tistega dne stalnici, so bile plohe in nevihte na dan mitinga reden pojav, tako da je bilo v šali ob suši večkrat rečeno, da moramo organizirati miting, pa bo deževalo. Hud naliv je leta 1997 celo preprečil začetek mitinga, ki smo ga morali prestavili za dve uri, da je voda toliko odtekala, da so se lahko tekmovanja začela. Lahko bi rekli, da nas je vsako leto zalilo, da so bili ustvarjeni pogoji za novo sezono za novo rast in pridelek, za novo tekmovanje za novo promocijo atletiko. Prepričani smo in želimo , da bo tako tudi naprej v dobro atletov in ljubiteljev atletike.
Boris Dular
108
AK Krka 2012
Atletiko delajo zgodbe
bodo pridružile nove o novih prvakih in rekorderjih ter tudi o kom iz preteklosti, ki si zasluži, da njegovo zgodbo spoznajo ljubitelji atletike. Ker atletiko delajo zgodbe.
Ko smo se prvič pogovarjali o zborniku Atletika 1887–2013, smo se dogovorili, da najdemo petnajst ljudi, ki so v tem času najbolj zaznamovali atletsko dogajanje v mestu ob Krki. Pa se jih ni
Zgodovino delajo ljudje, zgodovina so dejanja, so dogodki, so datumi, so številke. Nihče ne ve in najbrž nikoli ne bomo izvedeli, kdo je zmagal v skoku v daljino v Bršljinu, kjer so novomeški sokoli 4. septembra leta 1887 pripravili prvo atletsko tekmovanje na Slovenskem, o katerem imamo pisane vire.
Vemo pa, kdo vse je ustvarjal sodobno novomeško atletsko zgodovino, kdo so bili atleti, ki so ime Novega mesta ponesli v svet. Kdor atletike ni skusil, bo rekel, da so atletika rezultati, da so v atletiki pomembni samo sekunde in metri. In seveda zmage. Pa ni res. Vsak atletski izid ima svojo zgodbo, zgodbo človeka, ki ga je dosegel, vsaka zmaga je zgodba vseh, ki so sodelovali v tekmi.
Zdi se, da je življenje sestavljeno iz niza naključij, a ko preberemo zgodbo novomeške atletike skozi zgodbe atletov, trenerjev in vseh, ki so jim tako ali drugače pomagali na njihovi poti, ko se potopimo v lestvice izidov, v rekorde in zmage, v vse dosežke skozi vsa ta leta, se vse skupaj sestavi v zgodbo, ki ne more biti naključna.
V tako rekoč vseh zgodbah se kot neko pravilo pojavljajo nadarjenost, navdušenje, povabilo na stadion, predanost in trdo delo, uspeh, izpolnjeni in neizpolnjeni cilji, poškodbe … Redko kdo se je čemur koli od tega ognil.
Ni je knjige, ki bi prenesla vse bogastvo atletskih zgodb. Zagotovo je kdo ostal prezrt, a si tega ni zaslužil. Zahvaljujoč sodobni tehnologiji in zagnanosti novomeških atletov zgodba o novomeški atletiki ni dokončna, iz knjige se bo preselila na splet in se tam nadaljevala, tu objavljenim zgodbam se
ATLETSKE ZGODBE
109
AK Krka 2012
dalo najti samo petnajst, na spisku jih je bilo kmalu dvajset, trideset in še več, v nadaljevanju zbornika pa lahko zdaj preberete zgodbe 29 atletov, trenerjev in atletskih funkcionarjev. Če bi bilo več časa, bi jih bilo še več in ni dvoma, da bi bile tudi nove zanimive, kot so te. In prek teh zgodb se je sestavila slika novomeške atletike, stare že skoraj 130 let. Novomeška atletika, ki v sebi nosi nešteto zgodb, zgodb o vzponih in padcih, nepreštetih urah treningov, ki se zrcalijo v vseh dobrih in manj dobrih rezultatih atletov in atletinj, zgodb, kot jih lahko najdemo samo v kraljici športov, ki še kako živi tudi v mestu na okljuku reke Krke.
Igor Vidmar
110
JOŽE GLONAR
Jože Glonar je bil najbrž prvi pravi atletski trener v Novem me-stu. Atletiko je strastno ljubil in se ji je vse svoje življenje posve-čal na sto načinov, kot je vedel in znal. Športu se je predal že kot otrok, kar je verjetno nasledil po materi, nekdaj izvrstni pla-valki, veslačici in jadralki. Rad je tekel in tekmoval, in to mu je šlo tako dobro, da se je uvrstil tudi v jugoslovansko reprezentanco v krosu, s katero je na balkanskem prvenstvu leta 1940 v Turčiji osvojil ekipno zlato, kar je bil njegov največji tekmovalni uspeh.
Resneje se je začel ukvarjati s športom, ko se je na stadionu v Bežigradu, kjer so Glonarjevi tedaj stanovali, pridružil nogome-tašem. Vendar se je kmalu naveličal udarcev po nogah in stopil je k atletskemu trenerju Ottu Kleinu, ki se je ob njegovi želji, da bi rad tekel, nasmejal in rekel: »Kako boš tekel, ko pa še hoditi ne znaš.« A ga je vseeno vzel resno, ga fotografiral med tekom, analiziral njegovo tehniko in skupaj sta odpravila napake, potem je šlo čedalje bolje. Še posebej močan je bil v teku navkreber, kar je bila verjetno tudi posledica vadbe smučarskega teka.
Svoje navdušenje nad atletiko je po vojni kot učitelj telovadbe prenašal tudi na svoje dijake. Ko je prišel učit v Novo mesto, je, ker ni bilo drugega primernega tekališča, dijake pogosto peljal na tek v Ragov log. Da bi imeli kje telovaditi, je z njihovo po-močjo zgradil najprej stadion v Kandiji okoli nogometnega igri-šča ob današnji Trdinovi ulici, kjer so pripravili celo mednarodno atletsko tekmo. Leta 1953 je sam narisal načrte za nov stadion na Loki, tam, kjer je bilo prej sejmišče. Večino gradbenih del je
Vendar se je kmalu naveličal udarcev po nogah in stopil je k atletskemu trenerju Ottu Kleinu, ki se je ob njegovi želji, da bi rad tekel, nasmejal in rekel: »Kako boš tekel, ko pa še hoditi ne znaš.«
postoril sam z dijaki, le za zahtevnejša dela so najeli delavce. Stadion, ki je bil tedaj velika pridobitev za novomeški šport, stoji tam še danes in še vedno na njem telovadijo dijaki nekaterih novome-ških srednjih šol, le stometrske tekaške steze, ki so jo skrajšali in zožili zaradi gradnje ceste do nekdanjega doma TVD Partizan (danes Dom športov), ni več, kar je graditeljem Jože zelo zameril.
ATLETSKE ZGODBE
111
Jože Glonar na startu krosa leta 1962
Svojo poklicno pot je začel kot učitelj telovadbe na novomeški gimnaziji, nadaljeval kot inšpektor za gimnazije in učiteljišča, za-dnjih enajst let pred upokojitvijo pa je bil predstojnik novomeške enote zavoda za šolstvo. Ko je obiskoval šole po Dolenjskem, Beli krajini in Posavju, je bil vedno pozoren tudi na to, kje otroci telovadijo in kje bi se dalo urediti površine za telovadbo ali na primer izkopati jamo za skok v daljino.
Ves ta čas pa je delal tudi kot atletski trener. S lastnim fičkom je svoje atlete vozil na številna tekmovanja, tudi v tujino. Vseh trideset let je v športu delal zastonj. Bil je med prvimi, ki je pou-darjal pomen tega, da se otroci začnejo s športom ukvarjati čim prej. Leta 1958 je na Bledu vodil prvi atletski seminar v Sloveniji, dolga leta je deloval tudi kot mednarodni atletski sodnik.
Ko se je leta 1974 na kongresu v Portorožu sistemsko uredilo financiranje na področju telesne kulture oziroma v športu, so mu prvič v življenju za njegovo delo ponudili honorar, pa ga je skoraj užaljen zavrnil.
Športu je ostal zvest tudi po upokojitvi. Do pozne starosti, umrl je leta 2007 pri devetdesetih letih, je s sprehodi skrbel za prožnost svojega telesa. Dokler mu je zdravje dopuščalo, ni spustil nobene tekme, atlete je pogosto opazoval tudi med treningi.
Za svoje zasluge v športu je Jože Glonar leta 1974 dobil Bloudkovo nagrado, naj-višje slovensko priznanje za dosežke in delo v športu, leta 1997 pa priznanje za življenjsko delo Atletske zveze Slovenije.
Igor Vidmar
112
nekateri so »prakticirali« tudi atletiko. Po vojni so na stadionu začeli brcati žogo tudi kandijski in grmski otroci, ki so si za nogomet doma naredili krpenjačo – v nogavico so stlačili stare cunje in papir, pa je bilo namesto žoge.
Po vojni se je vpisal v prvo gimnazijo, v kateri se je srečal z učiteljem Jožetom
FRANCI MIKEC
Čeprav ga je življenjska pot kmalu po diplomi odpeljala v Ljublja-no, je Franc Mikec ostal po duši Novomeščan. V dolenjski pre-stolnici je pustil neizbrisen pečat. Bil je zraven, ko so svoj prostor v mestu ob Krki dobivali številni športi, o športnih dogodkih je poročal za Dolenjski list, Delo in ljubljanski radio, večino svojega poklicnega življenja pa je posvetil atletiki.
Mikčevi so v Novem mestu živeli tam, kjer je danes Osnovna šola Grm. Le dobrih sto metrov od njihove hiše je bil stari kan-dijski stadion, na katerem se je dalo igrati nogomet in teči, zato ni naključje, da se je Franc Mikec, dolgoletni sekretar atletske zveze Slovenije, že zgodaj navdušil za šport in se mu pozneje zapisal za vse življenje.
Pravi, da na otroštvo nima lepih spominov. Bil je to pač čas vojne. Osem jih je bilo v družini, on je bil najstarejši, imel pa je še šest sester. Oče je bil železničar, in ko so v mesto prišli Nemci, se je pravočasno umaknil. »Nismo vedeli, kaj je z njim, tri dni smo čakali, kdaj se bo prikazal,« se stiske, ki jo je Mikčeva družina doživljala v prvih dneh nemške okupacije Novega mesta, spo-minja Franc Mikec. Če bi mama ostala sama s šestimi otroki, bi tenko piskali.
Prvi stik s športom je Franci Mikec doživel na domačem dvo-rišču, na katerem sta se igrala skupaj z Božom Kosom, danes svetovno znanim skladateljem, večkrat pa sta na kandijskem stadionu opazovala nemške ujetnike, kako so igrali nogomet,
Prvi stik s športom je Franci Mikec doživel na domačem dvorišču, na katerem sta se igrala skupaj z Božom Kosom, danes svetovno znanim skladateljem, večkrat pa sta na kandijskem stadionu opazovala nemške ujetnike, kako so igrali nogomet, nekateri so »prakticirali« tudi atletiko.
ATLETSKE ZGODBE
113
Glonarjem, ki je dijake navduševal za atletiko, predvsem za tek: »Telovadbo smo imeli v gimnazijski telovadnici in na igriščih, hodili pa smo tudi na Loko, kjer smo tekli od sejmišča pa do Novo-teksa. Imel sem kar dobro kondicijo, tako da me je Glonar dal v ekipo za kros, in sem začel trenirati,« se prvega srečanja z organizirano športno vadbo in atletiko spominja Franc Mikec.
Bil je to čas, ko se je Glonar odločil na-rediti nov stadion na Loki. Inženir Tone Žerjal je naredil načrte, stadion pa je predvsem s pomočjo dijakov in nekate-rih meščanov zgradil Glonar. Dobili so tudi metališče za kroglo pa doskočišče za skok v višino in skakališče za dalji-no. Tedaj se je v Novem mestu začela prava atletika. Čeprav Mikcu atletika ni šla slabo, mu je Glonar svetoval, naj se posveti statistiki in sodniškemu delu. S tem se je začela tudi njegova novinarska kariera. Zbrane izide je redno objavljal v Dolenjskem listu, poročal je za radio Lju-bljana, pri čemer je sodeloval s Stane-tom Urekom in Francijem Pavšerjem, na Delu pa z Jožetom Deklevo in Evgenom Bergantom. »Moji novinarski mentorji so bili Tone Gošnik pa Miloš Jakopec in Pe-ter Romanič.«
Pa ni Franci Mikec ostal le pri atletiki in brcanju krpenjače. Adamov Korl mu je dal prve napotke za igranje tenisa, vklju-čil se je tudi v šah in namizni tenis ter povsod končal kot organizator, trener in poročevalec.
Ko je končal gimnazijo, so mu svetova-li, naj vpiše pravo, ker bo tam najlaže študiral. Za študentsko sobico ni bilo denarja, ker je bil oče železničar, pa je imel brezplačno vozovnico, tako da se je na predavanja v Ljubljano vsak dan vozil iz Novega mesta. »V prvem letniku sem hodil redno na vsa predavanja in vaje, potem pa sem začel popoldanske
obveznosti spuščati, saj sem imel kopico obveznosti v različnih društvih,« pripoveduje; treniral je igralce namiznega tenisa, or-ganiziral je šahovske turnirje in medpokrajinska srečanja atletov ter obenem tudi sam tekmoval poleti v tenisu in pozimi v nami-znem tenisu.
Na svetovnem prvenstvu v košarki leta 1970 v Ljubljani je skrbel za statistiko, vsi podatki s
tega prvenstva so njegovo delo.
Še v času študija so ga zaradi tega v telovadnem društvu Parti-zan, v katerem so bili tedaj združeni skoraj vsi športi, zaposlili za štiri ure. Vso plačo je dal mami, da je velika družina laže prežive-la, on pa se je preživljal z novinarskimi honorarji.
Po diplomi in odsluženi vojaščini, med katero je urejal časopis 7. armade Borac in oficirje treniral tenis, se je na povabilo te-danjega predsednika zaposlil kot organizacijski sekretar Atlet-ske zveze Slovenije, na kateri je moral za začetek pripraviti nov sistem tekmovanj, s katerimi bi čim več mladih spodbudili, da se ukvarjajo z atletiko. Tedaj so uvedli Atletski pokal Slovenije (APS) za člane in mladince ter sistem atletskih tekmovanj za osnovne in srednje šole, ki je bil temelj za oblikovanje selekcij in prek katerega so odkrili številne talente. To je bila tudi osnova, da so s tako imenovanimi portoroškimi sklepi atletiko določili za prednostno športno panogo v Sloveniji, in veliko trenerjev, ki so do tedaj delali zgolj ljubiteljsko, je takrat dobilo zaposlitev. Vodil je tudi sistem tekmovanj v krosu, ki so se začela na šolski in ob-činski ravni ter končala s krosom Dela. Na svetovnem prvenstvu v košarki leta 1970 v Ljubljani je skrbel za statistiko, vsi podatki s tega prvenstva so njegovo delo.
Po petih letih dela pri Viba filmu se je leta 1976 vrnil na sekretar-sko mesto na atletski zvezi, na kateri je ostal do leta 1995, ko je dal odpoved in se potem kmalu tudi upokojil. V teh letih je doživel marsikaj, tudi prvo evropsko medaljo slovenskega atleta pa prve dopinške afere in njihovo reševanje – tako lepe kot manj lepe stvari vrhunskega športa.
Danes v Ljubljani živi življenje tipičnega upokojenca. Še vedno ima v najemu del njive, še vedno se ukvarja s športno statistiko in skrbno spremlja izide slovenskih in svetovnih športnikov, ne le atletov.
Igor Vidmar
114
JELKA HUDE (PAVLIČ)
Čeprav je od takrat, ko je čez noč zablestela in se po le nekaj mesecih treninga uvrstila v jugoslovansko državno reprezentanco ter postala najmlajša kandidatka za nastop na olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu, minilo že več kot pol stoletja, njena zgodba med novomeškimi športniki ostaja kot legenda.
Jelka Hude se je rodila poleti leta 1941 v Malenski vasi pri Mirni Peči. Njeno otroštvo sta zaznamovali vojna in strašna revščina. S športom se je srečala ob koncu osnovne šole, ko so obetavne otroke peljali na skupno vadbo v Novo mesto, kjer je prvič videla telovadnico in telovadno orodje.
Ko se je po končani osnovni šoli odločila, da bo šla na učiteljišče, saj je želela postati učiteljica, sta se z materjo, ki je hotela, da gre takoj v službo, prvič skregali. Bila je revščina, čeprav so imeli dvanajst hektarov zemlje, saj so jim po vojni vse pobrali, tudi krompir in živino. Tudi za vlak ni bilo. Da se je Jelka lahko peljala z vlakom v šolo v Novo mesto, je po travnikih nabirala kumino (kimelj) in jo prodajala pa je bilo za vozovnico za dva meseca, kako je bilo pa potem, ko je denar od tega pošel, pa se ne spomni več.
Bilo ji je sedemnajst let, ko je v razred prišel učitelj telovadbe Jože Glonar in jo izbral, da bo nastopila na teku po novomeških ulicah, na katerem se je izkazala in se uvrstila tudi na dvoransko državno prvenstvo v Zagrebu, kjer je prav tako opozorila nase z drugim mestom.
Dvokilometrska proga je bila razmočena, komaj šestnajstletna Hudetova pa se je s tekmicami v članski konkurenci pomerila v navadnih platnenih copatih, saj šprinteric, ki so jih uporabljale ostale tekačice, do tedaj še videla ni.
Najbrž odločilen za njeno športno pot pa je bil kros v Zagrebu, ki je bil obenem tudi izbirna tekma za tek L'Humanite v Parizu. Dvokilometrska proga je bila razmočena, komaj šestnajstletna Hudetova pa se je s tekmicami v članski konkurenci pomerila v navadnih platnenih copatih, saj šprinteric, ki so jih
ATLETSKE ZGODBE
115
Jelka Hude (prva z desne) na prvenstvu Jugoslavije leta 1958
JELKA HUDE (PAVLIČ)
L'Humanite je bilo njeno prvo veliko mednarodno tekmovanje. Z Rusinjami, ki so že tedaj trenirale po dvakrat na dan, se ni mogla meriti, je pa bilo devetnajsto mesto v hudi konkurenci tekačic z vsega sveta lep uspeh in velika spodbuda.
Sledili so nastopi za državno reprezentanco v Budimpešti, Gradcu in Romuniji, postala je republiška in v Novem Sadu tudi državna prvakinja v teku na 600 m. Zlato medaljo iz Novega Sada so ji pozneje ukradli iz domače hiše. Tekmovala je v številnih disciplinah od tekov na različne razdalje do suvanja krogle in skoka v daljino in kot za stavo podirala dolenjske rekorde. Njen rekord na 800 m je zdržal več kot trideset let. Na Balkanskem prvenstvu v krosu v Bukarešti je osvojila tretje mesto. Novomeški Partizan jo je posodil ljubljanskemu Odredu, s katerim je osvojila naslov ekipnih državnih prvakinj.
uporabljale ostale tekačice, do tedaj še videla ni. Čeprav ji je drselo in je, kot se spominja, naredila en korak naprej pa pol nazaj, je uspela, premagala številne znane atletinje in se s četrtim mestom po vsega štirih mesecih treninga uvrstila v jugoslovansko reprezentanco. Neznana tekmovalka iz Novega mesta je prišla v naslov prispevka o tem tekmovanju tudi v beograjskem Sportu. Njen tek je bil tedaj tako rekoč senzacija.
V Parizu je prvič trčila v svetovno konkurenco. Za pot v Francijo so jo oblekla in opremila novomeška podjetja Novoteks, Tovarna perila in druga. Tek
116
Jelka Hude (levo) na balkanskem krosu leta 1959
JELKA HUDE (PAVLIČ)Zmagala je tudi med članicami na Teku republike v Ljubljani, kjer so jo začeli oblegati novinarji. Ko je bilo treba dati izjavo za Radio Ljubljana, je pred mikrofonom legendarnega novinarja Tomaža Terčka obnemela. Predlagal ji je, naj si izjavo napiše na listek in jo prebere, a se ji je tudi potem tresel glas.
Dolenjski list jo je razglasil za najboljšo športnico novomeškega okraja za leto 1958. Med glasovalci je bilo mnenje o prvem mestu precej enotno – Jelka je prejela 140 točk, atlet, odbojkar in košarkar Marijan Potrč jih je na drugem mestu zbral 41.
Strokovnjaki so si bili enotni, da gre za izjemno nadarjeno športnico, tako da se je kot najmlajša po vsega dveh letih treninga znašla na spisku kandidatov za nastop na olimpijskih igrah v Rimu, obetalo se ji je tudi sodelovanje na evropskem prvenstvu v atletiki v Beogradu.
Zelo lepi spomini jo vežejo na priprave državne reprezentance v Kranjski Gori, Ulcinju in Mariboru, kjer so se ji posvetili najboljši jugoslovanski atletski trenerji. »Šele tam sem videla, kako je treba trenirati. Kam bi prišla, če bi imela ves čas take trenerje? Potem sem tudi doma trenirala po njihovih metodah,« se tistega časa spominja Jelka.
Obet nastopa na olimpijskih igrah in evropskem prvenstvu ji je dal krila.
Trenirala je zagrizeno kot le kaj, tudi pozimi, ko je bilo veliko snega in je lahko tekla le po železniški progi v Bršljinu, s katere je vlak odrinil sneg. »Kar letela bi, tako sem bila natrenirana,« se tiste zime spomni Jelka, potem pa se je zgodila katastrofa. Z reprezentanco bi morala nastopiti na balkanskem krosu v Turčiji, kjer so tedaj razsajale črne koze. Zaradi tega so se morali vsi reprezentanti cepiti, a Jelka cepiva ni prenesla in je zaradi cepljenja tudi ona zbolela za črnimi kozami.
Gantarjevi, pri katerih je tedaj stanovala, so, ko je vročina narasla že na kritičnih 41,8 stopinje, poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da najboljša dolenjska športnica in olimpijska kandidatka sploh ni zdravstveno zavarovana. Vzel je zdravstveno knjižico domače hčere in jo spravil v bolnišnico. Skoraj je umrla, in ko je ozdravela,
ATLETSKE ZGODBE
117
ni imela več moči, sanj o olimpijskih igrah je bilo konec, njena športna pot pa veliko prezgodaj končana.
Po končanem učiteljišču se je zaposlila kot učiteljica telovadbe na osnovni šoli v Šmihelu in še čez cesto kot vzgojiteljica v internatu. Želja po študiju jo je odpeljala v Ljubljano na Visoko šolo za telesno kulturo, na kateri je končala prvo stopnjo, potem pa se je, ker ni imela štipendije za nadaljevanje študija, zaposlila na novomeški gimnaziji, kjer sta z Igorjem Penkom sedem let skupaj
učila telovadbo, ona pa je študij nadaljevala ob delu. Tedaj jo je zasvojila odbojka, ki jo je tudi usmerjala. V diplomski nalogi je obdelala vpliv odbojke na ravnotežje.
Ko si je ustvarila družino, je v gimnaziji zaprosila za službeno stanovanje, kar je bilo tedaj običajno, a ji ga ravnatelj ni namenil, ampak ji je zaželel, da bi dobila službo v Ljubljani. Tako se je preselila v Ljubljano, kjer je bila najprej likvidatorka na banki, potem pa jo je ravnatelj Velkavrh kljub zelo slabemu priporočilu njenega nekdanjega trenerja Glonarja vzel v službo na osnovno šolo v Brezovici, kjer je, ko je šola dobila telovadnico, takoj sestavila odbojkarsko ekipo in začela trenirati mlade odbojkarje ter že prvo sezono z dekleti osvojila tretje mesto med osnovnošolskimi ekipami v Sloveniji. Skupaj s tedanjim sodelavcem Rudijem Ziernickim velja za začetnico odbojke v Brezovici, ki se danes ponaša s številnimi naslovi prvakov in državnimi reprezentanti v različnih kategorijah, tudi članski.
Jelka Hude oziroma Pavlič, kot se piše danes, kot upokojenka živi v Ljubljani, še vedno ima rada šport in vnukinje trenira odbojko.
Igor Vidmar
Obet nastopa na olimpijskih igrah in evropskem prvenstvu ji je dal krila.
Trenirala je zagrizeno kot le kaj, tudi pozimi, ko je bilo veliko snega in je lahko
tekla le po železniški progi v Bršljinu, s katere je vlak odrinil sneg.
118
Franc Červan vodi na mednarodni tekmi
FRANC ČERVAN
Slovenija že dolgo nima tekača na dolge proge, če ne štejemo maratoncev, ki bi se uvrstil na olimpijske igre, kaj šele, da bi se tam enakovredno kosal z najboljšimi. Franci Červan, kmečki fant iz Podgore, vasice blizu Novega mesta med Prečno in Stražo, je leta 1964 na olimpijskih igrah v Tokiu osvojil deseto mesto, s svo-jimi tedanjimi izidi pa bi danes dobesedno pometel s slovensko konkurenco – na deset kilometrov bi lani najhitrejšega slovenske-ga tekača prehitel za 1000 (tisoč!) metrov.
Na olimpijskih igrah v Tokiu je najprej nastopil na 5000 m, kjer je v polfinalu v svoji skupini osvojil sedmo mesto, na 10 000 m pa je segel še precej više, vse do finala, kjer se je zelo dobro kosal z najboljšimi na svetu in s časom 29:21,0 prav na svoj 28. rojstni dan osvojil deseto mesto. Zmagal je ameriški Indijanec Billy Mills pred Tunizijcem Mohamedom Gammoudijem in Avstralcem Ronom Clarkom. Franc Červan je bil na tej tekmi drugi najboljši Evropejec, boljši od njega je bil le Rus Leonid Ivanov.
Prvi večji uspeh na velikih tekmovanjih je dosegel že dve leti prej, ko je bil na evropskem prvenstvu v Beogradu na 10 km s časom 29:07,6, kar je bil tedaj jugoslovanski rekord, sedmi, štiri leta po-zneje pa je bil enajsti s svojim najboljšim izidom v karieri 29:00,8.
Trikrat je osvojil naslov balkanskega prvaka, med številni rekordi je imel tudi najboljši dosežek v teku na eno uro – 19 km in 394 m, 20 km je pretekel v času 1:01:50, pet kilometrov pa v 13:59,8. Vse
Kako dober je bil Červan, pa pove primerjava z zdajšnjim rodom slovenskih tekačev na dolge proge, saj bi lani najboljšega tekača na 10 km Franci Červan prehitel za dva kroga in pol.
to na tekališču, prekritem z lešem. Marsi-komu te številke ne povedo veliko, kako dober je bil Červan, pa pove primerjava z zdajšnjim rodom slovenskih tekačev na dolge proge, saj bi, kot smo že napisali, lani najboljšega tekača na 10 km Franci Červan prehitel za dva kroga in pol.
O Franciju Červanu krožijo številne anek-dote, ki o kmečkem fantu iz Podgore in njegovi poti v svetovni vrh povedo največ. Bil je prava kmečka grča, vzdržljiv in ne-popustljiv, noben napor mu ni bil prehud.
Ko je imel nekoč tekmo v Karlovcu, je zjutraj vlačil les iz hoste, a so mu voli na-gajali in je zaradi tega zamudil vlak. Ker se je iz Podgore v Novo mesto pripeljal s kolesom, je, ko je zamudil vlak, na kole-su pot nadaljeval vse do Karlovca, kamor
ATLETSKE ZGODBE
119
Franc Červan vodi na mednarodni tekmi
FRANC ČERVAN
Od vseh njegovih uspehov mu je ostal le »pleh«, nekateri športniki pa so tudi tedaj že dobili kakšen dinar, kar Franciju Červanu ni bilo všeč. Počutil se je zapostavljenega. Precej ga je moral razjeziti ne-kega dne nekdo, da je vse svoje medalje in pokale, ki so mu prišli pod roko, zbasal v vrečo in vse skupaj vrgel v Savinjo. Kdo ve, zakaj je med redkimi medaljami in plaketami preživel tudi pokal, na katerem je pisalo – Najboljši športnik Dolenjske za leto 1963. Kljub temu da so od tedaj, ko je Franci Červan zaključil svojo bo-gato športno pot, minila že štiri desetletja, vsi njegovi dosežki niso le del zgodovine.
Ko je pozimi v snegu tekel skozi Prečno, so se začeli vanj zaganjati vaški psi. Bolj kot jih je
odganjal, več jih je bilo, zato se jih je rešil le tako, da je tekel hitreje od njih.
Čisto aktualen je njegov podvig iz leta 1966, ko je v Trbovljah zbral tovariše iz celjskega atletskega kluba Kladivar in z njimi postavil državni rekord v štafeti 4 X 1500 m. Njihov izid 15:29,7 je še danes državni rekord. V povprečju so pretekli 1500 m v treh minutah in 52 sekundah, kar si je danes nemogoče zamisliti.
Franciju Červanu v življenju ni bilo postlano z rožicami. Zgodaj je ostal brez očeta, podedoval je kmetijo z vinogradom in gozdovi, za kar sta potem skrbela skupaj z mamo, ki se ni mogla kar tako sprijazniti, da bo mladi gospodar pustil kmetijo in se preselil v Ce-lje, kjer mu je tamkajšnji atletski klub Kladivar, da je vanj prestopil iz mariborskega Železničarja, ponudil stanovanje.
Kmetijo in vinograd je prodal, mamo pa vzel k sebi v Celje, a se je pozneje vrnila na Dolenjsko. V Celju je Franci dobil tudi službo v Cinkarni, ob delu pa je še izredno študiral ekonomijo. Preden bi se lahko z leti delovne dobe, ki jih je lahko dokupil na račun špor-tnih uspehov, upokojil, je izgubil tekmo s težko boleznijo. Rak na slinavki je bil močnejši od enega najboljših slovenskih atletov vseh časov. Od tedaj bo kmalu minilo že trideset let.
Tudi brez sodobnih metod treninga, dodatkov k prehrani, vrhun-ske opreme, fitnesa in honorarjev pa še marsičesa, kar se dana-šnjim športnikom zdi samoumevno, se da hitro teči, še hitreje, kot so tega sposobni današnji očitno preveč razvajeni tekači. Franci Červan teh stvari ni imel, imel pa je, kar je najbolj pomembno, veliko srce in trdno voljo.
Igor Vidmar
je prišel še pravočasno. Kot da bi ne bila tisti dan za njim že težko delo v gozdu in dolgo kolesarjenje, je na tekmi na 10 km opravil z vsemi tekmeci in se domov – spet na kolesu – vrnil z zmago v žepu.
Ko je po končani nižji gimnaziji v Novem mestu šolanje nadaljeval na kmetijski šoli v Mariboru, se je domov sicer vozil z av-tobusom, a je imel dogovor s šoferjem – na postaji je kupil karto in prvi del poti do Novega mesta tekel, ko ni več mogel, se je ustavil in nato ga je pobral avtobus.Nekoliko nenavadne so bile tudi njegove metode vadbe šprintov in menjave ritma, kot bi temu rekli danes. Ko je pozimi v snegu tekel skozi Prečno, so se začeli vanj zaganjati vaški psi. Bolj kot jih je od-ganjal, več jih je bilo, zato se jih je rešil le tako, da je tekel hitreje od njih.
120
MARIJAN ŠPILAR
Star sem bil dvanajst let, ko je Marijan Špilar postal moj razrednik. Takrat je bil ravno še enkrat starejši od svojih učencev, meni pa se je zdel tudi skoraj še enkrat večji. Tedaj je že bil vrhunski metalec kopja. Suhljatemu dečku, kakršen sem bil takrat, se je vse okrog mene zdelo veliko večje, kot je bilo v resnici. Toda takrat so se nam osnovnošolcem zares dogajale velike reči. Likovni pouk nas je na primer poučeval slikarski poet dolenjske pokrajine Vlado Lamut; še zdaj imam pred očmi znojne kaplje na njegovem čelu, ko je kar na tleh sošolki z nekaj potezami pokazal, kako nastane oljna slika.
Tisto so bili časi, ko smo vsem učiteljem in učiteljicam rekli tovariš in tovarišica. Tovariš Špilar je bil to tudi na štadionu, kamor sem začel redno zahajati v začetku leta 1960. Moje navdušenje za atletiko je sicer zraslo na domačem vrtu, kjer sem imel skakališče za skok v višino po načelu »naredi si sam«. Ko sem prišel na prekrasno umeščeni, le nekaj let stari Štadion bratstva in enotnosti, je središčna oseba postal Marijan Špilar. Brez posebnih ceremonij nas je otroke-atlete sprejel za svoje varovance. Na štadionu je bil v petek in svetek, in čeprav je bila atletika za nas predvsem neorganizirana igra, je rahločutno posegal vanjo in jo postopno spreminjal v športno treniranje.
Morda gledam na tiste čase skozi rožnata očala: zlata doba je namreč vedno čas, ko smo bili mladi. A vendar, imeli smo
Kaj vse je za nas tiste čase počel Marijan Špilar! Bil je naš trener, vozil nas je na tekme, z nami pekel koruzo (naj nam bo odpuščen ta greh nad njivo, s katere smo med ogrevanjem odnesli nekaj strokov mlečne koruze!), nas spodbujal, ko smo napredovali, in obljubljal boljše čase, če nam ni šlo.
ATLETSKE ZGODBE
121
Mar
ijan
Špila
r na
tek
mov
anju
leta
196
4
MARIJAN ŠPILAR
posebno srečo, da smo jo preživeli s človekom, ki je bil varuh plamena našega navdušenja za kraljico športov. Mnogi smo bili tedaj še otroci, nekateri mladeniči in mladenke: vsi smo mu brez zadrege rekli tovariš – samoumevno smo izrekali besedo, ki jo danes ljudje uporabljajo vedno redkeje, morda ravno zato, ker tako neposredno sega v srce.
Šport je govorica telesa. Marijan Špilar nam je pomagal razumeti in izreči marsikaj, česar ni mogoče ubesediti. Učil nas je atletske abecede, pomagal nam je, da smo črke povezovali v zloge, besede in stavke. V tej govorici smo se izražali na mnogih štadionih doma in po svetu, nekateri tudi zelo razločno in odmevno.
Kaj vse je za nas tiste čase počel Marijan Špilar! Bil je naš trener, vozil nas je na tekme, z nami pekel koruzo (naj nam bo odpuščen ta greh nad njivo, s katere smo med ogrevanjem odnesli nekaj strokov mlečne koruze!), nas spodbujal, ko smo napredovali, in obljubljal boljše čase, če nam ni šlo. Kot po čudežu so takrat »boljši časi« tudi vedno prišli.
Včasih smo skupaj z njim vztrajali pri določeni tehnični prvini, ki smo jo videli pri katerem od tedanjih svetovnih rekorderjev, misleč, da je edina zveličavna; potem smo prav tako skupaj sklenili, da je vsak atlet svet zase in da v Rim vodi – če ne vse – pač več poti. Marijan Špilar je bil kot mlad učitelj in trener – naj to zveni še tako paradoksalno – neomajno toleranten. Ne sicer za neumnosti, ki so se včasih hotele naseliti v kako mlado glavo, ampak za mnenja o treningu, tehniki in treniranju nasploh. Z njim se je dalo pogovoriti vse in na koncu ni ostalo nič neizrečenega ali grenkega. Vsak dan treninga z njim se je končal v vedrih
122
MARIJAN ŠPILARtonih. Pa saj ni moglo biti drugače! To so bili časi, ko je oskrbnik štadiona poleti nogometno igrišče kosil še s koso in sušil seno ter ga grabil v opojno dišeče kopice. Mi smo skakali čeznje, Marijan pa je štel, čez koliko kopic je letelo njegovo kopje. V začetku 1960 so Elanova lesena kopja z železno konico začela nadomeščati poceni aluminijasta ruska kopja, vrhunski tekmovalci, kot je bil Marijan Špilar, pa so od Atletske zveze Jugoslavije dobili »held«. (Kopje, ki smo mu rekli held, se je imenovalo po konstruktorjih, nekdanjem svetovnem rekorderju v metu kopja Budu Heldu in njegovem bratu Dicku.) Kadar na štadionu ni mogel metati zaradi treninga nogometašev, se je Marijan preselil na pomožni teren nad tribunami. Včasih je kopje izstrelil tako silovito, da je zaplavalo na električne vode, ki so bili speljani tam prek, in takrat je v zraku prasketalo in se bliskalo, »Rus« pa je na zemljo padel za nekaj staljenih kapljic aluminija lažji. »Heldu« se to ni zgodilo, kajti Marijan ga je redko metal kje drugje kot na štadionu.
Marijan je živel tako polno življenje, da četudi bi ga človek samo na hitro preletel, bi bilo snovi za celo knjigo. V njegovi športni zapuščini je vrsta nagrad, ki jih je dobil kot vrhunski športnik, športni pedagog in dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Grm, med njimi npr. Bloudkova plaketa. Najkrajši povzetek njegove športne poti vrhunskega tekmovalca je naslednji: deset let je bil rekorder
Slovenije v metu kopja, deset let član jugoslovanske atletske reprezentance in osvojil je deset naslovov prvaka Slovenije. Poleg tega je bil tudi prvak Jugoslavije in na Balkanskih atletskih igrah je osvojil bronasto medaljo. Leta 1964 je na predolimpijskem mitingu v Rimu (OI so bile tistega leta v Tokiu) s tretjim mestom in rezultatom 73,01 m dosegel slovenski rekord. Pri tem je premagal tudi Italijana Carla Lievora, ki je bil s 86,74 m do junija tistega leta svetovni rekorder. Zmagal je tudi na troboju reprezentanc Švice, Bolgarije in Jugoslavije v Celju. Bil je kandidat za OI v Tokiu.
Nič plitvejših sledi kot v vrhunskem športu pa Marijan ni zapustil na področju vzgoje mladih atletov. S svojimi učenci je npr. v daljnem Nišu osvojil prvo mesto na ekipnem osnovnošolskem prvenstvu Jugoslavije, ki se je imenovalo Pokal Malih novin.
Toda Marijan Špilar ni bil le osnovnošolski mentor atletsko nadarjenih otrok, bil je tudi trener vrhunskih atletov. Njegov varovanec je bi tudi Darko Cujnik, ki je osvojil srebrno medaljo v deseteroboju na Mediteranskih igrah, bronasti medalji na mladinskih BAI v metu kopja in deseteroboju ter bronasto v deseteroboju na seniorskih BAI. V letih 1981, 1985 in 1986 je bil jugoslovanski prvak v metu kopja, v tej disciplini pa je postavil tudi jugoslovanski rekord. Marijan Špilar je imel tako ali drugače »svoje prste vmes« tudi pri drugih novomeških vrhunskih atletih, če ne drugače, pa tako, da jih je odkril v šoli in jih vodil pri prvih korakih v atletiko.
Spominjam se atletskih ponedeljkov, sred in petkov na Osnovni šoli Grm. Šola je vrata odprla leta 1971 in atleti smo se za večji del jesenskega in zimskega treninga preselili v njeno telovadnico. Pravzaprav nas je tja »preselil« Marijan, ki je na šoli poučeval telesno vzgojo. Ker je bilo takrat moje delo absolventa anglistike in komparativistike v glavnem omejeno na domači študij in pisanje diplome, sem bil večino časa doma v Novem mestu in sem lahko sodeloval pri njegovi šolski atletiki kot trener mladih tekačev in tekačic. On je skrbel za skoke in mete in seveda za organizacijsko plat dejavnosti. Grmski učenci so vadili ob ponedeljkih in sredah, ob petkih pa se je telovadnica spremenila
ATLETSKE ZGODBE
123
Marijan Špilar na treningu na Loki
v prizorišče navdušujočih tekmovanj. Vse skupaj je bilo tako naravno, tako tekoče in sproščeno, da je bil vtis, kot da tako je in mora biti že od nekdaj.
Ampak tako je lahko bilo samo zaradi Marijana. Včasih sem se spraševal, od kod ta človek črpa toliko navdušenja, da zmore biti vselej in povsod s svojo atletsko mladino; da pozimi trikrat na teden po poznopopoldanskem atletskem krožku ostaja še z nami, odraslimi atleti, globoko v večer in nato ugasne luči v telovadnici, zaklene šolo in za nami odide domov. Spomladi, poleti in jeseni pa je bil z nami tako rekoč vsak dan. Tako brezpogojne ljubezni do atletike skoraj ni mogoče privzgojiti, to mora
človek prinesti s seboj. Hrepenenje po popolnem gibanju je bilo gotovo v njegovih genih. In to je izrazil s humorno zgodbo o tem, kako je postal atlet, na zadnjem občnem zboru AK Krke Novo mesto, ki ga je obiskal. Povedal nam je, da je na atletsko struno v njem zabrenkala – domača krava! Ušla mu je čez potok, in ker si ni hotel zmočiti hlač, se je pošteno zaletel in potok – preskočil. Nič čudnega, da je najprej nastopal v skoku v daljino. Če imam pred očmi njegovo mladostno podobo, plavolasega vitkega in mišičastega mladeniča, skoraj otroka, kako skače čez potok, je kot bi zašel v kako antično mitološko pokrajino, poseljeno z grškimi polbogovi. Ali bi si kdo lahko želel lepšega začetka svoje športne poti?
Najdragocenejše darilo, ki smo ga dobili od Marijana Špilarja, pa vendarle niso bili športni dosežki, temveč preplet medčloveških odnosov, radost ukvarjanja z dejavnostjo, ki je bila le na videz veličastno brezkoristna. V takem ozračju so njegovi atleti poleg mišic oblikovali tudi vrline, ki so opeke dobrega značaja. To je bila šola, v kateri se mladi atleti nismo zavedali, da smo njegovi učenci, in on ne, da je naš učitelj – in v takem okolju nastajajo najboljše stvari. Vrednejše od športnih uspehov je bilo tisto, česar ne moreta izmeriti nobena ura in noben meter: odnos, popotovanje k zrelosti, radovedni, po sebi brskajoči um, prijateljstvo skupine mladih ljudi, ki so s samoumevno lahkotnostjo drug drugega vzgajali v vedre, a resne, odgovorne in solidarne odrasle.
Janez Penca
Leta 1964 je na predolimpijskem mitingu v Rimu (OI so bile tistega leta v Tokiu) s tretjim
mestom in rezultatom 73,01 m dosegel slovenski rekord. Pri tem je premagal tudi
Italijana Carla Lievora, ki je bil s 86,74 m do junija tistega leta svetovni rekorder.
124
JANEZ PENCA
Značaj je temelj ravnanja, ki ga imenujemo športno vedenje, je zapisal Janez Penca v prispevku Atletika: grozd na trti življenja, ki je skupaj z njegovim drugim prispevkom v tem zborniku, Esejem o teku, kredo njegovega ne samo športnega, marveč življenjskega etičnega naziranja, prepričanja in ravnanja.
Če bi se hoteli malo pošaliti, bi lahko rekli, da je Janez Penca eden najmlajših, če ne kar najmlajši tekmovalec, ki je tekmoval na olimpijskih igrah. In prav to »tekmovanje« ga je pripeljalo k atletiki, kjer je postal vrhunski športnik. Leta 1960, ko je imel Janez 11 let, so pri Pencovih na novomeškem Grmu na črno-belem televizorju otroci iz soseske od jutra do noči gledali prenose tekmovanj na OI v Rimu. »Še danes vidim Armina Haryja, ki je zmagal v teku na 100m, pa Herba Elliotta, tekača na 1500 m, ki mu je trener z brisačo mahal, češ da ima tempo za svetovni rekord, pa Mira Cerarja na konju, jugoslovanske košarkarje …« Fantje so si kar takoj priredili svoje »olimpijske igre«, tekmovali v teku na 300-metrskem »štirioglatem krogu« po bližnjih ulicah in na sosednjem travniku metali »kladivo« - kos železne cevi, pripete na žico. Posledica tega navdušenja je bila, da mu je oče na vrtu pomagal narediti skakališče za skok v višino, na katerega so od bližnjega mizarja nanosili oblanje. V višino je skočil 1,4 m, s palico (fižolovko) pa 1,80 m. Potem je šlo pa naprej – od otroške igre na Grmu do šestkratnega prvaka Jugoslavije: trikrat je zmagal v svoji specialni disciplini, 400 m z ovirami, in to v letih 1973, 1975 in 1976, leta 1978 je postal
Evgen Bergant mu je pozneje povedal, da je njegov sin Igor, danes voditelj Odmevov na TV Slovenija, takrat star dobrih 7 let, ves navdušen očetu rekel, da se je Penca, ki je še na ravnini precej zaostajal, boril kot lev.
državni prvak v deseteroboju, v katerem je zbral 7.204 točk. In to pri 68 kg telesne teže v disciplini, ki obsega tudi met krogle in diska, v katerih je zelo pomembno razmerje med telesno težo in težo orodja. A manko tam je
ATLETSKE ZGODBE
125
Janez Penca na državnem prvenstvu v deseteroboju v Mariboru 1978
JANEZ PENCA
»V skoku v višino že deset let nisem tekmoval, in nisem vedel, ali naj skačem stredl ali naj poskusim flop, ki ga do takrat sploh nisem skakal. Na ogrevanju mi je flop lepo uspeval in na tekmi sem za centimeter izboljšal osebni rekord – na 196 cm. V tekih je bilo vse dobro, krogla in disk slaba, kopje presenetljivo – dobrih 53 m. V zadnji disciplini, 1500 m, pa sem slišal glasno navijanje Daneta Korice, selektorja državne reprezentance, in tudi dosegel osebni rekord – 4:07 – ter zmagal..«
Z Olimpijo je bil dvakrat jugoslovanski državni prvak v štafeti 4 × 100 m. Pred leti je Marko Rožman izračunal, da je osvojil 17 naslovov slovenskega članskega prvaka, pa pri tem ni štel dvoranskih naslovov. Tu je še veliko naslovov mladinskega slovenskega prvaka, kjer je nastopal v skoku v višino, daljino, v teku na 110 m z ovirami in še kateri disciplini. Med letoma 1970-1980 je bil državni reprezentant in vsako leto najmanj drugi na državnem prvenstvu. Na Balkanskih igrah v Bukarešti leta 1975 je osvojil 4. mesto v teku na 400m z ovirami in bronasto medaljo zgrešil za borih 20 cm. Evgen Bergant mu je kasneje povedal, da je njegov sin Igor, sedanji voditelj Odmevov na TV Slovenija, takrat star dobrih 7 let, ves navdušen očetu rekel, da se je Penca, ki je še na ciljni ravnini precej zaostajal, boril kot lev. »Tega priznanja takratnega dečka sem danes vesel bolj kot če bi takrat osvojil bronasto medaljo …« pravi Janez, ki nikoli ne pozabi omeniti svojega trenerja dr. Jožeta Šturma, ki mu je neznansko hvaležen za vse, kar je ta izvrstni strokovnjak in dobri človek naredil zanj. Povedati je treba še najmanj to, da je Penca dvakrat zmagal na Hanžekovičevem memorialu, velikem
nadomestil v drugih disciplinah, tekih, skokih. »To je bilo leta 1978,« se spominja. »Na državnem prvenstvu sem bil v svoji disciplini, teku na 400 m z ovirami, tretji, na balkaniado, ki je bila za nas vsakoletno največje atletsko tekmovanje in za evropskim prvenstvom največje v Evropi, pa sta šla samo prva dva. In tako sem se odločil, da bom dober teden po državnem prvenstvu nastopil še na državnem prvenstvu v deseteroboju v Mariboru, kjer je bil izrazit favorit Rimac iz beograjske Crvene zvezde.« Do tedaj je Janez na slovenskem prvenstvu zbral 6700 točk.
126
JANEZ PENCAmednarodnem atletskem tekmovanju v Zagrebu, in sicer leta 1972 in 1975, in enkrat pri tem premagal tudi afriškega prvaka v teku na 400 m z ovirami.
Ob vsem tem je Janez Penca v rednem roku in z odliko dokončal študij angleščine in primerjalne književnosti ter svoj delovni vek vestno, odgovorno, zgledno in uspešno opravljal delo srednješolskega profesorja angleščine. Dolga leta, še 15 let po koncu svojega aktivnega ukvarjanja z atletiko leta 1980, je bil trener številnim mladim atletom. Njegov atlet Robert Šikonja je bil mladinski jugoslovanski prvak na 400 in 800 m in proglašen za najboljšega tekmovalca prvenstva. Gorazd Gabrijel je na mladinskih balkanskih igrah v teku na 400 m z ovirami osvojil bronasto medaljo. In še bi lahko naštevali.
Janez je tudi ploden strokovni pisec, publicist, prevajalec in založnik. Od leta 1996 izdaja revijo Vrhunski dosežek, sprva je bila to slovenska izdaja angleške revije Peak Performance, sčasoma pa jo je razširil na več virov. Bere jo tudi veliko vrhunskih športnikov in trenerjev in cela vrsta rekreativcev, saj v slovenskem jeziku posreduje veliko tujega športnega znanja. Do nedavne smrti jo je prejemal tudi akademik prof. dr. Matija Horvat, navdušen alpinist, od 1999 jo dobiva Ivica Kostelić, ki je prosil še za številke iz prejšnjih let. Kakšen človek je ta svetovni smučarski as, pove tudi to, da je Janezu s hvaležnostjo
pisal iz zdravilišča v Nemčiji, kjer je bil na rehabilitaciji poeni od številnih operacij kolena. Pozornost človeka, za katerega pozornost se drugi tepejo …
Janez Penca je napisal, prevedel in izdal številne knjige, med njimi tudi svetovne strokovne oz. poljudnoznanstvene uspešnice. Z avtorjem dveh od njih, Hipoteze o sreči in Pravičniškega uma, psihologom Jonathanom Haidtom, ki je bil lani na lestvici 100 najuglednejših intelektualcev na svetu na 25. mestu, je navezal tudi osebni stik.
ATLETSKE ZGODBE
127
Janez Penca (drugi z leve) na tekmovanju v Sarajevu v začetku 70. let minulega stoletja
Če bi hoteli kaj povedati še o njegovem odnosu do narave in ekologije, pa bi potrebovali še veliko več prostora. A o tem kdaj drugič in na kakšnem drugem mestu. Vsekakor pa je Janez navdušen in skrben »poljedelec« in si v Cerovem Logu pod Gorjanci prideluje zdravo in ekološko neoporečno hrano.
Andrej Bartelj
Janez je tudi ploden strokovni pisec, publicist, prevajalec in založnik. Od leta
1996 izdaja revijo Vrhunski dosežek.
128
MILAN ŠIMUNIČ
Milan Šimunič je v svoji športni karieri 42-krat zmagal na prvenstvih Slovenije na prostem in v dvorani ter na tekmah za atletski pokal Slovenije, leta 1985 pa je na dvoranskem prvenstvu Slovenije v Celju v enem dnevu osvojil naslov prvaka v teku na 60 m, v skoku v daljino in troskoku. Še precej več naslovov prvaka kot on pa so osvojili njegovi učenci.
Imel je težko otroštvo. Mama mu je umrla, ko je bil star tri mesece, očeta skoraj ni poznal. Najprej je živel pri teti na Poljanah, pozneje še marsikje drugje. »Po domače rečeno – povsod sem bil za hlapca,« se otroštva spominja Milan in morda je tudi zaradi tega bil tako borben in vztrajen kot tekmovalec in tudi drugače v
»Trenerja nismo imeli, trenirali smo, kakor smo vedeli in znali, predvsem pa smo pomagali z na-sveti drug drugemu,« si prvih resnejših trenin-gov v Novem mestu spominja Milan Šimunič.
ATLETSKE ZGODBE
življenju. Po osnovni šoli je v Novem mestu končal avtomehanično šolo, šport, s katerim se je prvič srečal že v osnovni šoli, kjer je njegovo nadarjenost odkril učitelj telovadbe in ravnatelj na topliški šoli Vinko Cirnski, pa ga je pozneje odpeljal na pedagoško akademijo v Maribor, na kateri je izredno študiral in doštudiral za učitelja telovadbe.
Cirnski ga je v šolski ekipi, s katero so osvojili drugo mesto v Sloveniji, določil za skok v daljino, in čeprav je skakal bos, mu je v boju z vrstniki šlo kar dobro. Prvič je obul šprinterice šele v srednji šoli, ko je v Novem mestu treniral skupaj z Vojkom Dragašem, Janezom Penco, Zdravkom Slakom in Brankom Suhyjem. »Trenerja nismo imeli, trenirali smo, kakor smo vedeli in znali, predvsem pa smo pomagali z nasveti drug drugemu,« se prvih resnejših treningov v Novem mestu spominja Milan Šimunič.
Prve tekme so bile v okviru znamenitih zletov bratstva in enotnosti, na katerih je nastopal med mlajšimi mladinci, a se ne spomni, da bi tedaj kaj posebej izstopal. Prvič je resneje opozoril nase na republiškem prvenstvu med starejšimi mladinci, ko je v troskoku zmagal s 13,82 m dolgim skokom, v daljini je bil pa tretji. Potem je potreboval kar nekaj časa, da se je uveljavil tudi med člani,
129Milan Šimunič pri troskoku, dolgem 15,01 m
MILAN ŠIMUNIČ
ko je leta 1975 pri 23 letih v Novi Gorici osvojil svoj prvi članski naslov prvaka. Želel si je napredovati in doseči več, a za to doma ni imel pravih pogojev. Leta 1981 je predvsem zaradi dobrih pogojev za zimsko vadbo prestopil v celjski Kladivar in dve leti pozneje republiški rekord Matije Koširja (15,60 m) izboljšal kar za 36 cm.
V naslednjih letih je osvojil še devet naslovov slovenskega prvaka v troskoku in še petkrat izboljšal državni rekord, ki ga je pomaknil do 16,23 m. Rekord je bil v njegovi lasti kar trinajst let, dokler mu ga ni odvzel Alen Topolovčan. Da je bil ob najboljši slovenski znamki v troskoku spet izpisan priimek Šimunič, je kmalu poskrbel Milanov sin Boštjan, ki je rekordno znamko leta 2002 premaknil na 16,82 m, kar je še danes slovenski rekord. Boštjan je le nekaj tednov po uspešnem zagovoru doktorske disertacije nastopil tudi na olimpijskih igrah v Atenah in kar štirikrat tudi na evropskih prvenstvih, med pionirkami in mladinkami ter tudi med članicami pa je kopico naslovov državne prvakinje v troskoku osvojila še njegova sestra Nina, ki je nastopila tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu.
Pomemben prispevek k razvoju dolenjske atletike pa je Milan Šimunič dal tudi kot trener. V osnovni šoli Dolenjske Toplice so se osredotočili predvsem na vadbo tekov na kratke proge in predvsem na skok v daljino in troskok, za kar so imeli kolikor toliko dobre pogoje in ustrezno strokovno znanje. Leta 1997 je Milan Šimunič skupaj s somišljeniki ustanovil Športno društvo Dolenjske Toplice, katerega atletska sekcija je postala članica Atletske zveze Slovenije. In od tedaj topliški atleti tekmujejo za svoj klub.
Igor Vidmar
130
METOD ŽUŽEK
Ko je bil Metod Žužek osnovnošolec in je iz Dvorske vasi hodil v šolo v Velike Lašče, še ni vedel, da s tem v svoj športni življenje-pis prinaša nekaj kenijskega. Metod je iz vasi, ki leži okrog 650 m nad morjem, vsako jutro tekel v 3 km oddaljeno šolo v Velike Lašče. Teči je pač moral, kajti zjutraj mu po zajtrku za 3 km dolgo pot nikoli ni ostalo več kot kakih 15 minut časa. Vračal se je tako, da je del poti pretekel, del pa prehodil; ob šoli je bilo košarkar-sko igrišče in otroci se po pouku niso mogli upreti igri. Zato se je domov vedno odpravil že malce utrujen. Teh vsakodnevnih 6 km teka in hoje je postala njegova vzdržljivostna naložba. Na šolskem krosu ljubljanskih občin – Velike Lašče so sodile v ob-čino Vič-Rudnik – je tekmece premagal s prednostjo 50 metrov. Ljubljančani so ga morali debelo gledati!
Metod je kmečki sin. Njegov oče je bil sodar, imeli pa so tudi štiri krave in nekaj manjše živine. Zemlje je bilo 6 hektarov. Hiša, v kateri so s starši živeli Metod, njegov dvojček Ciril in starej-ši brat, je bila prostorna, z obokanimi kletmi in prstenimi tlemi, kjer krompir in korenje ostaneta čvrsta in sočna še do maja. Po
Enkrat se je še ozrl in videl, kako medvedka ga-lopira za njim, vendar je njen manever trajal le kakih 30 m; toda Metod je tekel in tekel …
ATLETSKE ZGODBE
osnovni šoli v Velikih Laščah je v Kočevju končal še gimnazijo. Gimnazijska leta so bila odločilna za njegovo atletsko pot. Tekel je ves čas, vendar brez posebnega mentorstva. Osnovnošolska tekaška preteklost in ljubezen do teka sta ga v gimnaziji hitro zgnetli v pravega tekača. Na sre-dnješolskem prvenstvu v atletiki je v prvem nastopu na 1000 m dosegel čas 2:42. Opazili so ga ljubljanski trenerji, tudi njegov poznejši trener pri AK Olimpiji Lojze Pungerčič. Enkrat na teden se je vozil na trening v Ljubljano, sicer pa je treniral po gozdnih stezah in poteh okrog domače vasi. Po nekaj mesecih rednega treninga je rezultat v teku na 1000 m popravil za 10 sekund na 2:32 in postal republiški mladinski prvak.
131Metod Žužek na tekmovanju v Beogradu
METOD ŽUŽEK Doma je oče nad njegovim ukvarjanjem s tekom zmajeval z glavo. Kot srednješo-lec je še vedno moral pomagati na kme-tiji; ker so krave pasli v bližini polj s koru-zo in drugimi za naše rogate prijateljice slastnimi poljščinami, jih je bilo treba va-rovati, da niso zašle na sosedovo. Metod se je znašel tako, da si je iz očetovega lesa zbil mizo in stol ter ju odnesel na travnik, kjer je med pisanjem domačih nalog s kotičkom očesa opazoval živali. Spominja se, da je nekoč moral steči za eno od njih, ker je zašla v koruzo. Ko jo je prignal nazaj, je na strani z matema-tično nalogo opazil veliko kapljo redkega kravjega iztrebka. Očitno je sočna hrana kravam krepko zmehčala stolico in tako se je zgodilo, da je nekaj te substance ob iztrebljanju poškropilo tudi njegovo stran s kosinusi in sinusi. Madež je z vodo skrbno odstranil, vendar je nasle-dnje jutro profesor matematike pri pre-gledovanju zvezkov po klopeh pripomnil: »Žužek, drugič pa med pisanjem mate-matične naloge ne jej belega kofeta.«
Po srednji šoli se je Metod vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani. Trenirati je začel pri Akademskem atletskem klubu Olimpija. Ko se je preizkusil v teku na 3000 m z zaprekami, so trenerji ostrme-li: 9:11 je bil čas, do katerega so mnogi mladi atleti potovali vse do zrele dobe in marsikdo do tam sploh ni pripotoval. Bilo je tako, kot da je ta izjemno težka disciplina izbrala njega, ne on nje. Ob študiju je treniral vedno bolj zagnano, tako resno, da sta mu oče in starejši brat
132
METOD ŽUŽEKprerokovala, da ne bo nikoli doštudiral. Najbolj ga je motilo to, da je imel prav v času spomladanskih izpitnih rokov prve pomembne tekme, ki so odločale o tem, kako se bo obrnila sezona. Njegovi štu-dentski kolegi so se trudili, da bi čim več izpitov opravili v spomladanskem roku, on pa je imel v tistem času najzahtev-nejše treninge in prve nastope. Oziral se je po državni reprezentanci, kar v dvajsetmilijonski državi ni bila majhna reč. Doma kljub odmevnim nastopom in člankom v časopisih niso nič kaj nav-dušeno sprejemali sina, ko se je vračal s tekmovanj. Pogled na šport, še zlasti tek, je bil v slogu »lahko bi počel kaj ko-ristnejšega«.
Metod se je uvrstil v državno reprezen-tanco, v kateri je nastopil osemkrat in dosegel dva velika uspeha: v Götebor-gu leta 1977 je v finalu B evropskega atletskega pokala z osebnim rekordom 8:37,81 osvojil četrto mesto. Na Balkan-skih atletskih igrah v Ankari je bil prav tako četrti in je za reprezentanco Jugo-slavije prispeval dragocene točke. V letih 1976 in 1978 je bil državni prvak v teku na 3000 m z zaprekami.
Če kdo trdi, da vzdržljivostni tek ni adre-nalinski šport, mu Metod takoj pove zgodbo o treningu v okolici Velikih Lašč, ko je skoraj stopil v medvedje leglo: ka-kih pet metrov pred seboj je zagledal medvedko z mladičema. Kosmata mati se je vzpela na zadnje noge in napol prestrašeno napol izzivalno gledala člo-
večka pred seboj; njuna pogleda sta se srečala, potem pa se je počasi obrnil in v nasprotju z navodili o srečanju z medvedom, ki zahtevajo, naj počasi odkorakamo s prizorišča, švignil v naspro-tno smer, kar so mu dale noge in pljuča. Enkrat se je še ozrl in videl, kako medvedka galopira za njim, vendar je njen manever trajal le kakih 30 m; toda Metod je tekel in tekel in pozneje izraču-nal, da je bilo tega teka za življenje kake pol kilometra. Drugačen adrenalinski šport kot tisti, ko plačaš, da te privezanega na gu-mijasti trak pahnejo s kakega visokega mostu v globino! Njegov adrenalin ni bil vržen v veter, pomagal mu je reševati kožo, pa še brez stroškov se je končalo.
Življenje tekačem na srednje in dolge proge ni postlano z roži-cami. Zlasti v pripravljalnem obdobju, to je jeseni in pozimi ter zgodaj spomladi, ko se količinski trening nekoliko skrči, naraste pa intenzivnost, so dnevi precej enolični: utrujen odhajaš spat in utrujen se zbujaš. Na zimskih pripravah v Istri, največkrat v Vrsarju, sva bila sostanovalca v sobi. Ko sva se pogovarjala o tistih časih, je pripomnil, da so drugi v sobah kopičili stripe, on pa je imel na nočni omarici vedno kako pravniško knjigo. A se je vse dobro končalo; tisto očetovo in bratovo, da ne bo nikoli doštudiral, je zanikal; študij prava je končal v šestih letih, a glede na vse, kar je v času študija dosegel v vrhunski atletiki, gotovo sodi med najboljše združevalce študija in športa svojega rodu. Po diplomi na pravni fakulteti se je zaposlil na novomeškem so-dišču in iz AK Olimpije prestopil v AK Novo mesto. Z današnjim predsednikom AK Krke Novo mesto Mariom Mohorovićem, mla-dinskim državnim reprezentantom Rafkom Kapšem in Poldetom Bučarjem je klub oblikoval eno najmočnejših tekaških skupin v Sloveniji. S tekaškimi kolegi je eno sezono okusil tudi trening po vzorcu novozelandskih tekačev na srednje in dolge proge, kot ga je zasnoval znameniti Arthur Lydiard. To je izjemno zahteven tre-ning, prve mesece pripravljalne dobe s po 160 km teka na teden, spomladi pa s tedni treninga tekov navkreber, vsak dan razen enega dneva v tednu, ko je bil na sporedu 2 uri trajajoči nepreki-njeni tek. Tisto sezono (1980) je v teku na 5000 m dosegel oseb-ni rekord 14:00,9; kazalo je na še en skok na višjo raven, žal pa se je kmalu poškodoval in poškodbe ni nikoli povsem pozdravil.
ATLETSKE ZGODBE
133
Metod Žužek (levo) na tekmovanju leta 1983
O odnosu staršev do njegove športne poti veliko pove naslednji dogodek. Ne-koč je očeta in mamo, uspešnega sodar-ja in šiviljo, ki pa je doma predvsem go-spodinjila in šivala le za družino, obiskal novinar Kmečkega glasa. Ko je mama govorila o svojih sinovih, se je novinar ob Metodovem imenu zdrznil, kajti tiste dni so na športnih straneh slovenskih časopisov in tudi na televiziji ter radiu pi-sali in govorili o njegovem sijajnem teku v finalu B evropskega atletskega pokala. Mami se je to zdela nekako postranska stvar, novinar pa je, ko je odkril za koga gre, o Metodu, vrhunskem atletu in di-plomiranem pravniku, začel govoriti v ta-kih presežnikih, da je takrat strmela ona.
Posebno poglavje Metodovega poklic-no-športnega življenjepisa so svetovne zimske igre pravnikov. Kot se za nad-povprečno vzdržljivega moža spodobi, se je pozimi zavezal smučarskemu teku. Ker mu ni tuje niti alpsko smučanje, je oboje združil v zmagovalno kombinaci-jo: večkrat je osvojil naslov svetovnega prvaka v kombinaciji alpskega smučanja in smučarskega teka na igrah pravnikov,
med drugim tudi v daljnem kanadskem Whistlerju. V poklicnem življenju je napredoval do višjega sodnika-svetnika, strokovnjaka za delovno pravo.
Metod se pripravlja na upokojitev. Kolesarjenje in plavanje poleti, pozimi pa smučarski tek so njegovi športi. Teče manj – zaradi starih poškodb. Vsake toliko časa ga popotniška žilica odnese kam res daleč: v Peru, na Kitajsko, na Islandijo, v Kenijo ... Pov-zpel se je na najvišji kenijski vrh Mount Kenya in na najvišji vrh afriške celine, tanzanijski Kilimandžaro. Bil je torej v rojstnih kra-jih svetovnega tekaškega čudeža, ki ga je s svojimi začetki, ko je kot deček tekel v šolo in po pouku domov, nevede celo malce posnemal.
Letos pozno poleti bo pešačil po atlaških gorah v Maroku. Nje-gov korak bo prožen kot korak večnega mladeniča.
Janez Penca
Ker mu ni tuje niti alpsko smučanje, je oboje združil v zmagovalno kombinacijo:
večkrat je osvojil naslov svetovnega prvaka v kombinaciji alpskega smučanja in
smučarskega teka na igrah pravnikov.
134
RAFKO KRIŽMANSto otrok je prišlo naenkrat na atletski krožek. »Nisi vedel, kam bi jih dal,« se svojih trenerskih začetkov spominja Rafko Križman. Na osnovni šoli Grm sta se izkušenima športnima pedagogoma in trenerjema Marijanu Špilarju in Tinetu Zaletelu kot dijaka pridružila z Davorinom Rangusom. Treninge so morali imeti posebej peti in šesti ter posebej sedmi in osmi razredi. »Najprej so se vsi skupaj ogreli, potem smo jih razdelili na skupine. Koordinacija dela je bila zelo zahtevna, a otroci so bili nad atletiko zelo navdušeni,« tiste čase opisuje Rafko, ki je nekaj podobnega kot učenec doživel nekaj let pred tem na osnovni šoli KatjeRupene.
»Katja Rupena je bila res športna šola, saj so bili učitelji telovad-be Draga Mislej, Marijan Špilar in Tine Zaletel športu predani z dušo in s srcem, in to je otroke potegnilo. Imeli smo dvoizmenski pouk, in ko smo imeli šolo popoldne, smo prišli vsaj eno uro prej, da smo lahko na igrišču za šolo igrali nogomet. Igrišče ni bilo asfaltno, ampak je bilo pokrito z lešem, v razred pa smo prišli vsi preznojeni in rdeči od prahu,« opisuje navdušenje nad športom, ki ga je tedaj doživljal z vrstniki.
Potem pa se je nekega dne čas ustavil. Šolska atletska ekipa se je vrnila iz Niša, kjer je zmagala na tekmovanju za pokal Dječjih novin, državnem ekipnem prvenstvu osnovnih šol v atletiki. Marijan Špilar je otrokom potem pri telovadbi kar naprej pripovedoval, kaj vse moraš storiti, da prideš v reprezentanco šole. Rafko je, kot pravi, pri telovadbi pokazal nekaj nadarjenosti in Špilar ga je povabil k atletiki. Obetajočih atletov je bilo na šoli toliko, da so morali biti učitelji precej iznajdljivi. Ogrevali so se s tekom po šoli, šprinte so delali na šolskem hodniku, namesto štartnih blokov so si podložili polena …Vaditi v premajhni šolski telovadnici je bil tako rekoč poseben privilegij.
Ko so v neposredni bližini Križmanove hiše na Grmu sezidali novo šolo, so se malim atletskim navdušencem odprla nebesa - za tisti čas sodobna in velika telovadnica s šolskim atletskim sta-
dionom je bilo to, kar so do tedaj imeli le njihovi tekmeci. Rafko je bil v telovadnici od zgodnjega popoldneva do poznega večera, igral je rokomet in košarko ter seveda zagreto treniral atletiko. Osnov-na šola Grm je zmagovala, kjerkoli je tekmovala. Rafko se spominja, kako so v šolski rokometni ligi premagali Vavto vas z 32:2.
Očitno so bile najtesnejše atletske vezi, saj je Rafkova dokončna odločitev za atletiko padla tudi in morda celo pred-vsem zaradi družbe, zaradi prijateljev, zaradi Vaneta Keržana, Janija Bajerja in Marjana Nagodeta. Štiriperesna detelji-caso jim rekli in niso bili skupaj le vsak dan od ponedeljka do sobote, ko so tre-nirali, ampak tudi v prostem času, eden
ATLETSKE ZGODBE
135
Rafko Križman na tekmi v Celju
RAFKO KRIŽMAN
je kot vaditelj sodeloval pri atletskih krožkih na šoli, pozneje je opravil še svoj trening, konec tedna so bile pa tekme.
»To je bilo vse naše življenje, bili smo čudovita klapa. Treniral nas je Janez Penca. Pri njem ni šlo samo za šport, Janez je bil za nas guru, na nas je prenašal vsa najsodobnejša dognanja o športu, debatirali smo o ekologiji in filozofiji. Vse to je novomeške atlete povezalo v močno ekipo, ki je med mladinci spadala med šest najboljših v Jugoslaviji, člani pa so se prebili vse do četrtega mesta na ekipnem prvenstvu nekdanje države, in to v konkurenci klubov iz mest, ki so bila od deset- do petdesetkrat večja od Novega mesta,« o zlatih časih novomeške atletike pripoveduje Rafko.
V času študija si je dvakrat grdo zvil nogo, in to je bil vzrok, da se je bolj posvetil trenerskemu delu, nekaj časa pa je bil sočasno tudi tajnik kluba. Tedaj je pokroviteljstvo nad klubom prevzela Iskra Tenel, predsednik je bil Martin Drgan in vse je teklo odlično. Ko je Rafko dobil hčer Zalo, je atletika postala družinska zadeva, tudi na tekmovanja je hodila kar vsa družina.
Po tretjem mestu Matjaža Zupančiča na balkanskih igrah v Izmirju, kar Rafko šteje za svoj največji trenerski uspeh, je odšel na služenje vojaškega roka.Po prihodu iz vojskese je kot trener ukvarjal samo že s par atleti, tudi tajnik ni bil več, je pa z veseljem pomagal, kjer je bilo treba. Šest let je učil športno vzgojo na gostinski šoli, potem je šel za strokovnega sodelavca za šolski in vrhunski šport pri novomeški športni zvezi, ko pa so v Novem mestu leta 1993 ustanovili agencijo za šport, je postal njen direktor, kar je s krajšo prekinitvijo ostal skoraj dve desetletji.
Veliko truda je ob koncu osemdesetih let vložil v prenovo stadiona, ki je po petletnem zastoju obnove potem končno dobil ne predrago, a zelo hitro tartansko prevleko, na kateri so v naslednjih letih na mednarodnih mitingih nastopili številni svetovni zvezdniki, svetovni rekorderji in prvaki ter nosilci olimpijskih medalj. Rafko je bil zadolžen za dogovore za njihove nastope. »Tedaj so bili še dovolj poceni, da smo si jih lahko privoščili, potem pa so nagrade za njihove nastope tako narasle, da si danes take konkurence na tekmah v Sloveniji ne moremo niti zamisliti,« tiste in zdajšnje čase primerja Rafko Križman.
Čeprav je poklicno zašel v druge vode, mu šport in atletika osta-jata še vedno blizu, tudi zaradi visokih funkcij, ki jih opravlja v športu: dva mandata je bil član strokovnega sveta za šport na ministrstvu za šport, dva mandata pa član izvršnega odbora pri olimpijskem komiteju Slovenije, v katerem je zdaj podpred-sednik. Že nekaj let si vsako leto z družino ogleda eno veliko atletsko tekmovanje. Letos bo to miting v Zürichu.
Igor Vidmar
brez drugega niso mogli in vsi njihovi po-govori so se vrteli okoli atletike.
Rafku ni bilo lahko najti prave discipline. Tekmoval je v vsem od šprinta do dolgih prog in tudi ovire. Bil je vzdržljiv, a je bil za dolgoprogaša previsok in preveč robusten, za šprinterja je bil nekoliko prepočasen, še najboljši je bil v troskoku. Na jugoslovanskem prvenstvu za mlajše mladince v Postojni so medalje kar padale: Vane jo je osvojil v teku na 100 m, Marjan na 300 m z ovirami, Rafko je bil tretji v troskoku, v štafeti 4 X 100 so zmagali, na 4 X 300 so bili tretji.»Od tedaj v našem življenju ni bilo nič več razen atletike, odločitev za študij na tedanji Visoki šoli za telesno kulturo (danes Fakulteta za šport) pa je bila dokončna,in to že v prvem letniku gimnazije,« so spominja Rafko Križman, ki se je usmeril na tek na 400 m z ovirami, v čemer je postal slovenski prvak med starejšimi mladinci, bil pa je tudi član slovenske reprezentance. Njegov dnevni urnik je z izjemo dopoldanskega pouka v gimnaziji izpolnjevala atletika, popoldne
136
BORIS OKLEŠČEN
Boris Okleščen je Novomeščan od nog do glave, z dušo in s telesom pripaden rodnemu mestu. Je eden iz plejade novomeških atletov, ki so se za vedno zapisali v anale slovenske in jugoslovanske atletike. Pa je k atletiki prišel pravzaprav po čudnem naključju. V 3. letniku lesarske srednje šole, bilo je leta 1975, ga je na hodniku ustavil mladi atlet Davorin Rangus, ki je sestavljal ekipo za prvenstvo srednjih šol novomeške občine v atletiki. Ker je tisti fant, ki naj bi metal kroglo, zbolel, je prosil Borisa, da bi vskočil. »Kdaj pa je tekmovanje in kje?« je vprašal Boris, ki do takrat še ni imel krogle v rokah. »Danes popoldne v Šentjerneju!« Boris pa kot Cezar: prišel, vrgel, zmagal. In bil pečen …
Začel je hoditi na stadion, v roke ga je vzel legenda novomeške atletike Marijan Špilar. Leto zatem je na državnem prvenstvu v Sarajevu postal jugoslovanski mladinski prvak v metu krogle. Potem mu je Špilar v roke potisnil še disk, rekvizit, ki je bil starim Grkom simbol atletike, kraljice športov. Leta 1977 je zrušil več kot 13 let star dolenjski rekord v metu diska, ko je orodje vrgel 44,64 m daleč, kar je bilo 20 cm dlje, kot ga je pred njim vrgel dolgoletni novomeški profesor telovadbe in atlet Igor Penko.
Zaradi atletike in uspehov, ki jih je že dosegel, se je odločil za študij na takratni Visoki šoli za telesno kulturo, poznejšiFakulteti za šport. »Ves čas sem treniral, vendar ne prav trdo in zavzeto,« se spominja Boro, kot ga kličemo prijatelji, »pa sem bil kljub temu leta 1979 v disku 13. v Jugoslaviji,v Sloveniji pa v disku 5., v krogli pa 2. Potem sem jeseni tega leta nastopil na tekmovanju
na Kladivarjevem stadionu v Celju. Pride Pečar pa sem rekel: sem že drugi; pride Mijač – sem že tretji, zagledam Prezlja – četrti; na koncu sem bil 5. Pa sem si rekel, to ni nič, ali bom zares treniral ali bom pa nehal …« In je zagrizel, zima je bilo eno samo garanje v za silo urejeni in mrzli kleti na novomeškem stadionu. Dan za dnem dolgotrajne in naporne
»Kdaj pa je tekmovanje in kje?« je vprašal Boris, ki do takrat še ni imel krogle v rokah. »Danes popoldne v Šentjerneju!« Boris pa kot Cezar: prišel, vrgel, zmagal. In bil pečen …
ATLETSKE ZGODBE
137
Boris Okleščen na treningu v Novem mestu leta 1980
vaje z utežmi – počepi s 150 in več kg na ramah, »bench« je »dvignil« na 170 kg. A se je splačalo – spomladi 1980 je disk vrgel 54 m, 7 m dlje kot prejšnjo jesen in 7 m dlje kot drugi najboljši slovenski metalec diska. Zmagal je na državnem prvenstvu Jugoslavije. In najboljši državni in slovenski diskobolos je tega leta končal tudi fakulteto, in to v rednem roku!
Do leta 1983 je Boris sedemkrat nastopil za jugoslovansko reprezentanco, jeseni tega leta pa je moral v vojsko in tako se je njegova vzpenjajoča se kariera končala že pri 25 letih in pol, v za metalca diska viškumoči, znanja in izkušen. A še danes, po več kot 30 letih, odkar je končal svojo atletsko pot, je z rezultatom 55,64 m, ki ga je dosegel leta 1981 v Skopju, na lestvici najboljših
petih metalec diska vseh časov v Sloveniji. »Pa mi je na treningih disk večkrat letel na mejo 60 metrov, tik po olimpijsko normo …« se nostalgično spominja. »In vse to sem dosegel brez enega samega nedovoljenega sredstva, na burek in z garanjem!«
Potem je učil telovadbo na srednji šoli, bil pri policiji inštruktor za borilne veščine, spet učitelj telovadbe, dokler nista z ženo Ingrid leta 1995 ustanovila podjetjeMedis, poznejeVivasan, ki je podjetje za prodajo medicinskih in ortopedskih pripomočkov. Od leta 2010 je Boro direktor te firme.
In kaj je atletika dala Borisu Okleščnu? »Zelo veliko! Usmerila je mojo življenjsko pot, mladost sem preživel med prijatelji, spoznal sem ogromno čudovitih ljudi, naučila me je, da ni uspeha brez dela, discipline, garanja, odpovedovanja, predanosti ...« In kaj Boro ob delu počne danes? »Moje veselje soplaninarjenje, morje, plavanje, košarka …« Doma ima dobro opremljen fitnes, v katerem redno vadi. Letos spomladi je (to je posneto na videu) v »benchu« 13-krat zapored dvignil 100 kg!
Andrej Bartelj
138
MARIO MOHOROVIĆ
Atletika je kriva za vse, kar se Mariu Mohoroviću dogaja od te-daj, ko je leta 1972 kot osmošolec osvojil drugo mesto na teku okoli parka pred kaštelom, graščino iz 14. stoletja, v Savičenti, kot istrski vasi Svetvinčenat, ki je le kilometer oddaljena od Mari-ovih rodnih Bričancev, po domače v čakavščini pravijo domačini. Štiristo metrov dolgo progo po asfaltu je tedaj najhitreje pretekel Milovan Savić, mladenič iz Pule, pozneje eden izmed najboljših tekačev na osemsto metrov na svetu.
»Nisem znal teči, na začetku sem potegnil ko nor in potem po-polnoma popustil,« se svoje prve atletske tekme spomni Mario Mohorović, ki je dve leti pozneje, ko so ga kot srednješolca pova-bili v puljski atletski klub, videl, zakaj je tedaj v Savičentu osvojil drugo mesto.
Mariova atletska pot se je začela zares, ko ga je učitelj telovadbe v drugem letniku poslal na občinsko tekmovanje v krosu. Ker so njegovi vrstniki tekli na tisoč metrov, se je tudi on preizkusil na tej razdalji in spet osvojil drugo mesto ter na cilju zvedel, da ga je učitelj zaradi ekipnih točk prijavil na dva tisoč metrov med tretje- in četrtošolce, tako da je moral, še vedno zadihan od prejšnje preizkušnje, še enkrat na štart, na daljši razdalji med starejšimi tekmeci pa je osvojil sedmo mesto. Vse to je s strani opazoval Branko Marković, mladi atletski trener, ki je fantiča iz Savičenta povabil v puljski atletski klub.
Nekoliko nenavadno je bilo tedaj na vasi sredi Istre, da je nekdo tekel. Nekega dne je sosed v mlinu očeta vprašal, če je z njegovim sinom vse v redu. Oče ga je vprašujoče pogledal, sosed pa mu je zaupljivo povedal, da ga je videl, da teče.
V tistih časih so morali za mladoletne osebe starši podpisati, da se strinjajo, da njihov otrok trenira, in ko je Mariov oče podpisoval, mu je dal pogoj, da lah-ko trenira, dokler mu bo šlo dobro tudi v šoli, ker od športa pač ne bo živel. A stvari se v življenju obrnejo in Mario vse življenje živi od športa.Nekoliko nenavadno je bilo tedaj na vasi sredi Istre, da je nekdo tekel. Nekega dne je sosed v mlinu očeta vprašal, če je
ATLETSKE ZGODBE
139
Mario Mohorović na tekmi na Reki leta 1975
MARIO MOHOROVIĆ
Na Reki so mu ob študiju na tamkajšnji pedagoški akademiji kot obetavnemu športniku obljubili štipendijo in stanovanje, a je po enem mesecu spoznal, da od tega ne bo nič. Ko je v Pulju slu-čajno srečal svojega nekdanjega profesorja športne vzgoje, mu je ta povedal, da ima v Ljubljani botra, Tonija Boljkovića, ki je bil profesor na tedanji Visoki šoli za telesno kulturo, današnji Fa-kulteti za šport, in da bi mu lahko morda on kaj pomagal. Imel je srečo – ker se je tistega leta pri Postojni iztiril vlak prav na dan, ko so bili na fakulteti sprejemni izpiti. Potem so za študente, ki tedaj niso mogli priti v Ljubljano, sprejemne izpite ponovili jeseni in Mario se jim je pridružil ter tako prišel v Slovenijo, kjer je tudi sicer študiralo precej istrskih študentov, saj je bila zanje Ljublja-na precej bliže kot Zagreb.
V Ljubljani se je pridružil atletom Olimpije in ob študiju pridno treniral ter nekdanjo državo zastopal v reprezentanci mlajših čla-
z njegovim sinom vse v redu. Oče ga je vprašujoče pogledal, sosed pa mu je za-upljivo povedal, da ga je videl, da teče.Po samo dveh mesecih treninga je Ma-rio Mohorović med mlajšimi mladinci osvojil naslov jugoslovanskega prvaka v teku na tisoč metrov. Trener Marković se je zelo zavzel zanj, da bi Mario lahko treniral, ga je celo vzel k sebi v druži-no z dvema majhnima otrokoma. Mario se je zelo navezal nanj. Marković mu je svetoval, da bi šel po srednji šoli študirat športno vzgojo. Potem pa je mladi trener pri vsega 29 letih nenadoma umrl in Ma-rio, ki ga je to zelo prizadelo, je na svoji atletski poti ostal sam.
140 Mar
io M
ohor
ović
(v
sred
ini)
na ju
gosl
ovan
skem
eki
pnem
čla
nske
m fi
nalu
v S
plitu
198
1
MARIO MOHOROVIĆnov. Konkurenca med srednjeprogaši je bila v Jugoslaviji tedaj strahovita – Su-šanj, Zdravković in Savić so sodili v sam svetovni vrh. Njihovi izidi so se domačim tekmecem zdeli nedosegljivi. Mario je tedaj na 1500 m dosegel izid 3:50,00, s čimer je na neki način izpolnil svoj cilj, ob koncu študija pa si je zaželel tudi še nekaj študentskega življenja, zato je šprinterice obesil na klin.
A kaj, ko so tedaj v Novem mestu zbirali ekipo, s katero bi bili radi konkurenčni najboljšim jugoslovanskim atletskim klubom. Čeprav že pol leta ni treniral, se je novomeškemu prijatelju Rafku Križmanu pustil prepričati, da bi za Novomeščane nastopil na 1500 m.
A kaj, ko so tedaj v Novem mestu zbira-li ekipo, s katero bi bili radi konkurenčni najboljšim jugoslovanskim atletskim klu-bom. Čeprav že pol leta ni treniral, se je
novomeškemu prijatelju Rafku Križmanu pustil prepričati, da bi za Novomeščane nastopil na 1500 m, in Mario je pod vodstvom novomeškega trenerja Janeza Pence začel spet po malem tre-nirati. Nastop novomeške vrste na ekipnem državnem prvenstvu v Splitu leta 1981 je bil veliko presenečenje – Novomeščani so se enakovredno kosali s Partizanom, Crveno zvezdo, Saraje-vom ... in osvojili izjemno četrto mesto, Mario pa je kljub precej lahkotnemu treningu za skoraj pet sekund izboljšal svoj osebni rekord, kar mu je dalo izjemno voljo. Dobil je službo na novome-ški OŠ Katja Rupena (danes Center) in pretekel tudi po 700 km na mesec.
Od naslednje sezone je pričakoval ogromno, a je bil ob izidu na prvi tekmi (3:47) razočaran, zato se je odločil, da bo raje odslu-žil svojo vojaško obveznost. Ko je po prihodu iz vojske zbolel še za hepatitisom B, je bilo njegove tekmovalne poti dokončno
ATLETSKE ZGODBE
141
konec, se je pa zato lahko toliko bolj po-svetil trenerskemu delu. V roke je dobil skupino nadarjenih srednje- in dolgopro-gašev, med njimi poznejšega članskega državnega prvaka na 10 000 m Matjaža Fabjana, Bojana Vidmarja, Poldeta Sa-jeta, Jožeta Mikca ..., in z njimi osvojil naslov ekipnih državnih (jugoslovan-skih) prvakov v krosu med mladinci.
Da pri Mariu ni šlo le za trenerstvo in tre-ning, dokazuje dejstvo, ta vsi ti fantje še danes z velikim užitkom tečejo in tekmu-jejo – Fabjan je v zadnjih letih pretekel vse največje maratone na svetu, od Aten in New Yorka do Berlina, lanski »bomb-ni« Boston in letošnji Tokio, Vidmar je v zadnjih letih daleč najboljši tekač na te-kih za pokal Dolenjskega lista, ki se jih redno in uspešno udeležuje tudi Saje.
Ko sta se mu rodili hčeri, je trenersko vlogo predal svojim nekdanjim varovan-cem, a Atletskega kluba Krka ni zapustil, ampak mu je vsa leta pomagal pri orga-
nizaciji tekmovanj, predvsem mednarodnih mitingov, pri katerih je ves čas vodil trženje.
Med trenerje se je vrnil, ko je dvanajst let pozneje začela teči hči Maja, ki je bila več let v slovenskem vrhu tako v teku na sre-dnje kot dolge proge, bila je tudi novomeška športnica leta. Ker je druga hči želela igrati košarko, je s somišljeniki pred dobrimi desetimi leti v Novem mestu pomagal ustanoviti tudi ženski ko-šarkarski klub.
Mario Mohorović je predsednik atletskega kluba Krka od leta 2010 in prav nič ne kaže, da bi si kdo želel, da ne bi bil še na-prej. Do proslave 130-letnice atletike v Novem mestu, ki jo bodo novomeški atleti praznovali leta 2017, v spomin na izlet sokolov v Bršljinu, na katerem se je dvanajst tekmovalcev pomerilo v skoku v višino in daljino, kar velja za prvo atletsko tekmovanje v zgodovini v Sloveniji, bo še precej dela.
Igor Vidmar
142
DARKO CUJNIK
Darko Cujnik je bil prvi Jugoslovan, ki je kopje vrgel dlje od 80 m. Na tekmi evropskega pokala v Zagrebu ga je zalučal kar 83,56 m, kljub obupnim razmeram za vadbo tako širokega nabora di-sciplin, kot jih vsebuje deseteroboj, pa je bil tudi najboljši dese-terobojec v nekdanji državi in je na sredozemskih igrah v Splitu v tej disciplini osvojil srebro.
Verjetno se je Darko Cujnik s svojim razkošnim talentom v No-vem mestu pojavil prezgodaj, v času, ko so bile tekaška steza in vsa zaletišča na novomeškem stadionu še prekrita z lešem, ko ni bilo blazin za skok s palico, celo palice ni imel klub, in je atletom pozimi ostala le vadba na parketu v telovadnici in v kleti objekta na stadionu, kjer je bilo na voljo nekaj osnovnih uteži. Prvi šprinterski trening je bil možen šele maja. Poleg tega ni bilo niti trenerjev, ki bi se res dobro spoznali na posamezne discipli-ne. Le ko je bil v vojski v Zagrebu, je lahko vadil pod nadzorom pravega strokovnjaka, in v Sarajevu, pred evropskim pokalom v
Hitro je obvladal vse, kar je prijel v roke, tako da je bila odločitev za mnogoboj tako rekoč logična, še posebej pa mu je ležalo kopje, ki ga je že na prvi tekmi vrgel prek 60 m, po dobrem letu treninga pa je kot mladinec z metom 70,14 m postal slovenski članski prvak.
ATLETSKE ZGODBE
Zagrebu, ko ga je za kratek čas vzel v roke ruski trener za deseteroboj in ga pripravil na rekor-dni met. Danes si takih pogojev za trening skokov, šprinta in metov, kot so bili tedaj v Novem mestu, ne da niti zamisliti.
Darko Cujnik se je s športom, tako kot večina njegovih vrstnikov, srečal na vaškem nogome-tnem igrišču. Nogomet je igral za ekipo Regrče vasi in rokomet za šolsko ekipo v Šmihelu. Njegovo rokometno znanje, hitrost, odriv in močan met so izkoristili tudi v Krškem, kjer je
143
Darko Cujnik
obiskoval srednjo elektro šolo, in ga je Rudi Iskra hitro vtaknil kar v člansko rokometno vrsto ter ga peljal na nje-govo prvo atletsko tekmo, na kateri je na športnih igrah dijaških domov nastopil v troboju – suvanju krogle, skoku v višino, kjer je s škarjicami preskočil 160 cm, in teku na 100 m, ki jih je pretekel v času 11,7 s.
Tedaj ga je opazil tudi novomeški trener Marijan Špilar in ga povabil v novomeški atletski klub. Hitro je obvladal vse, kar je prijel v roke, tako da je bila odločitev za mno-goboj tako rekoč logična, še posebej pa mu je ležalo ko-pje, ki ga je že na prvi tekmi vrgel prek 60 m, po dobrem letu treninga pa je kot mladinec z metom 70,14 m postal slovenski članski prvak. Prav tako so ga hitro uvrstili v državno reprezentanco tako v metu kopja kot v desete-roboju. Pri dvajsetih letih je jugoslovanski članski rekord v metu kopja povsem približal meji 80 m, ki jo je dve leti pozneje potisnil na 83,56 m.
A tako kot so bili tedaj v Novem mestu slabi pogoji za vadbo, je bila temu primerljiva tudi športna medicina. Ko je staknil za deseterobojce, ki so običajno precej pretežki za skok v višino, tipično poškodbo ligamenta na pogačici, je moral zdravstveno pomoč poiskati v Nemčiji, kamor se je odpravil kar s svojim fičkom. Potem je eno leto dobival vsakih deset dni injekcijo v koleno. Ko si je poškodoval še ramo, mu je znani ortoped, ki je bil med drugim tudi zdravnik smučarske reprezentance, svetoval, naj, če ga boli, neha metati.
Poškodbe in novo kopje z drugačnim težiščem, ki se mu ni najbolje uleglo v roko, ter odločitev selektorja državne reprezentance, ki ga, čeprav je bil tisto leto državni prvak in zmagovalec pokalne tekme, ni uvrstil v izbrano vrsto, ampak je dal prednost tekmecema, ki sta svoje izide, do-mnevno tudi pod vplivom nedovoljenih pomagal, dosegla na nepomembnih tekmah, pa še išias povrhu vsega so botrovali Darkovi odločitvi, da leta 1986, pri sedemindvaj-setih letih, zaključi svojo tekmovalno pot.
A od atletike se ni nikoli zares poslovil, čeprav se ni od-ločil, da bi postal trener. Kot profesor športne vzgoje je med najbolj zaslužnimi, da je atletska vrsta osnovne šole Grm že desetletja ves čas v slovenskem vrhu in da no-vomeški atletski klub v svoje vrste znova in znova dobiva nadarjene športnike.
Igor Vidmar
144
SLAVKO MALNAR
Slavku Malnarju je bila atletika všeč že kot otroku. Prvič se je z njo srečal v osnovni šoli, v kateri so imeli atletski krožek, ki pa ga je obiskal samo enkrat. Pravi, da tisto ni bilo, kar je pričakoval, zato je raje treniral košarko. Ko je hodil v elektro srednjo šolo v Krškem, si je želel tekmovati za tamkajšnji dijaški dom. Že v osnovni šoli mu je šla dobro krogla. Našel je primerno orodje in začel trenirati, na treningu pa se mu je pridružil tudi Darko Cujnik, ki je hodil na isto šolo. V ekipo dijaškega doma mu je uspelo priti v tretjem letniku, ko je ob koncu leta nekaj mesecev za Cujnikom prišel tudi v no-vomeški atletski klub.
Javil se je trenerju Marijanu Špilarju, ki je zanj hitro našel pravo disciplino. Čez dva meseca je bilo prav v Novem mestu republiško prvenstvo za mlajše mladince in potrebovali so nekoga, ki bi na-stopil v hitri hoji. Slavka je bilo sram trenirati hitro hojo na stadionu, zato je šel teč v Portoval, ko ni bilo nikogar, ki bi ga videl, je pa hi-tro hojo vadil. Da mu na koncu na prvenstvu ni bilo treba nastopiti v hitri hoji, je odločilo naključje.
Dva tedna pred tekmovanjem je, potem ko je končal svoj trening, opazoval Špilarja, ki je treniral obetavnega metalca diska, pa je Slavko prosil, če lahko disk vrže nazaj. Špilar mu je dovolil in Slav-ko je s trave z mesta vrgel disk nazaj dlje, kot ga je metal obetavni diskaš z metališča z dvema obratoma. »Ti boš na prvenstvu disk metal,« mu je tedaj dejal Špilar. Potem sta poskusila še kroglo in kladivo, ki mu ga je po pol ure učenja tehnike uspelo vreči s tremi obrati, in njegov nabor disciplin je bil določen. Poleg tega pa je na prvenstvu tekel še v drugi klubski štafeti, ki je v svoji skupini zmagala.
Špilar mu je dovolil in Slavko je s trave z mesta vrgel disk nazaj dlje, kot ga je metal obetavni diskaš z metališča iz obrata. »Ti boš na prvenstvu disk metal,« mu je tedaj dejal Špilar.
Če si je želel, ko je prvič prišel na stadion, trenirati tek na 1000 m pa skok v daljino in višino, ga je po tistem prvenstvu povsem zasvojil met kladiva. Ko je bil zadnje leto mladinec, je imel v tej disciplini najboljši izid v Sloveniji, zmagal je med mladinci na atletskem pokalu Slovenije, prišel je v reprezentanco, osvojil drugo mesto na pokalu republik in pokrajin v Zenici. Ko je bil prvo leto član, je imel četrti izid v Jugo-
ATLETSKE ZGODBE
145
Slavko Malnar na tekmi v Celju leta 1979
SLAVKO MALNAR
kluba Slavko Malnar zaznamoval kot trener. Prve trenerske izku-šnje je dobil, ko je pri enaindvajsetih letih vodil atletski krožek na OŠ Bršljin, kjer je med drugim treniral tudi zdajšnjega direktorja novomeškega kolesarskega kluba Bogdana Finka, prvega sloven-skega kolesarja z medaljo na največjih tekmovanjih. Bogdan ga je vprašal, če lahko tekmuje na kolesarski dirki okoli Grma. »Zakaj pa ne,« mu je tedaj dejal Slavko in izgubil obetavnega atleta. Bog-dan je namreč na Grmu osvojil drugo mesto, a bil je edini, ki je tekmoval s ponijem, vsi drugi so imeli specialke.
Slavka je bilo sram trenirati hitro hojo na stadionu, zato je šel teč v Portoval, ko ni bilo nikogar, ki bi ga videl, je pa hitro hojo vadil.
Med Slavkovimi tedanjimi varovanci je bil tudi Vesmin Kajtazović, atlet, ki je kot mladinec ogromno obetal, najprej v skoku v daljino in troskoku, pozneje tudi v teku na 800, kjer je na državnem pr-venstvu s prehitrim začetkom »zakrivil« najhitrejši tek v zgodovini Jugoslavije, sam pa, čeprav je na koncu povsem popustil, dose-gel izid 1:50,35, kar je še danes klubski mladinski rekord. Med njegovimi varovanci je bila kopica atletov, ki so, predvsem v mlajših kategorijah na državnih prvenstvih, osvajali medalje in celo naslove prvakov ter nosili drese državne reprezentance v Ju-goslaviji (poleg že omenjenega Kajtazovića med drugimi tudi ska-kalci v višino Andrej Lapanje, Goran Vučković, Rok Jožef, metalci kladiva Primož Žižek, Gregor Rus, Zoran Ercegovčević in skakal-ka v daljino Nataša Podkrižnik) in pozneje v Sloveniji (metalec kladiva Matej Glivar, metalec diska Tadej Hribar, metalec kopja Gašper Stegnar in metalec krogle Jaka Žulič), danes pa sodijo v slovenski vrh obetavna šprinterja Blaž Brulc in Ahac Moretti ter metalec kopja David Kastrevc.
Več let, najprej v njegovih mladinskih in študentskih časih s kraj-šimi prekinitvami od leta 1979 do 1990 in v letih po Karlu Gačniku od leta 2001, je Slavko Malnar kot trener sodeloval z najboljšim slovenskim metalcem diska Igorjem Primcem, ki je pod njegovim trenerstvom nastopil tudi v finalu svetovnega prvenstva v Edmon-tonu leta 2011, kjer je osvojil enajsto mesto.
Zelo pomemben prispevek k razvoju novomeške atletike pa je Slavko Malnar dal tudi na področju projektnega dela z mladimi, v katerega je vsako leto v novomeški občini vključeno okoli 150 otrok od četrtega razreda osnovne šole.
Igor Vidmar
slaviji in je osvojil naslov jugoslovanske-ga prvaka med mlajšimi člani v Karlovcu. A pozneje ni napredoval, kot bi si želel, nekajkrat je še zmagal na atletskem po-kalu Slovenije, večinoma pa je bil drugi. Osebni rekord je vrgel na tisti znameni-ti ekipni tekmi v Splitu, ko je novomeški klub osvojil četrto mesto v državi. Ker pred tem na več tekmah ni presegel niti 50 m, je pred tekmo v Splitu dva tedna na treningih igral samo nogomet in se dobro spočil. V Splitu je že v prvem metu pre-segel 55 m, a je na žalost prestopil, po-dobno pa je bilo tudi v naslednjih serijah, zato je zadnji met vrgel »na ziher«, da ne bi ostal brez izida. Kljub temu da je bil to tisti dan Slavkov najslabši met, je tistih 51,50 m, kar je po njegovo meter in pol več kot nič, ostal njegov osebni rekord. A bolj kot s svojimi tekmovalnimi dosež-ki je zgodovino novomeškega atletskega
146
IGOR PRIMC
Igor Primc je nedvomno najboljši atlet novomeškega atletskega kluba in ob Francu Červanu tudi najboljši dolenjski atlet vseh časov. Nastop v finalu svetovnega prvenstva v Edmontonu, štirje nastopi na svetovnih prvenstvih in nastopa na olimpijskih igrah v Atlanti in Atenah, naslov sredozemskega prvaka in svetovnega vojaškega prvaka v metu diska pa državni rekord 64,79 m, ki ga zlepa ne bo nihče prekosil, saj njegovi nasledniki danes komaj presežejo mejo 50 m, govorijo sami zase. V svoji dolgi in bogati karieri je v metu diska samo med člani osvojil 33 naslovov dr-žavnega prvaka, od tega 23 na poletnih prvenstvih, deset pa na zimskih.
Da je fant nekaj posebnega, da je nenavadno močan, je bilo vi-deti že v otroštvu, ko so ga na grmski osnovni šoli v atletski kro-žek vključili že tam nekje v tretjem ali četrtem razredu. Najprej je metal medicinko in kroglo pa še rokomet je treniral. Med pionirji je postavil državne rekorde tako s štiri- kot tudi s petkilogramsko kroglo, na neki tekmi v Ljubljani pa je v enem dnevu postavil tri državne rekorde, in sicer v krogli, kladivu in disku, ki ga je (1 kg) vrgel kar 63,30 m daleč, kar je bila tedaj prava senzacija. Obenem pa je bil tudi najhitrejši pionir v teku na 60 m na Dolenj-skem in drugi v akciji Iščemo najhitrejšega pionirja v Sloveniji, kar mu je uspelo doseči s za metalca primernimi 103 kilogrami. Med člani je prvič nastopil že pri petnajstih letih, ko je na tekmi v Splitu vrgel članski disk 45,20 m daleč. Pravi, da mu gredo še zdaj dlake pokonci, ko se spomni tiste tekme.
A z diskom se je srečal precej naključ-no na dvoboju med grmsko in eno od zagrebških osnovnih šol v Zagrebu, na katerem so se lahko otroci preizkusili v vseh olimpijskih atletskih disciplinah, tudi tistih, ki jih ni bilo na sporedu pio-
Obenem pa je bil tudi najhitrejši pionir v teku na 60 m na Dolenjskem in drugi v akciji Iščemo najhitrejšega pionirja v Sloveniji, kar mu je uspelo doseči s za metalca primernimi 103 kilogrami.
ATLETSKE ZGODBE
147
Igor Primc na treningu v Novem mestu leta 2007
A potem je napredoval počasneje, kot je pričakoval in kot so od njega pričakovali drugi. Prvi in edini članski naslov prvaka Jugoslavije je osvojil šele leta 1989. Ko se je po letu 1990 vse skupaj ustavilo, ko je imel težave s poškodbami, ko se je posvetil študiju in je diplomiral ter je prišla še družina, ni več vedel, kaj naj stori, skoraj je že nehal. Treniral je le še toliko, da je osvojil naslov slovenskega prvaka, za kar pa glede na konkurenco ni bilo treba veliko.
nirskih tekem. Hotel je metati kopje, a je bila ta tekma istočasno kot suvanje krogle, zato je vzel v roke disk in ga z mesta brez obrata vrgel kar 32 m daleč. Naslednji dan so ga prišli iz kluba iskat v šolo in ga odpeljali na stadion ter mu rekli, naj še enkrat vrže, pa je ponovil. Potem ga je v roke vzel Slavko Malnar in z njim cele počitnice dvakrat na dan vadil met diska. Izplačalo se je – jeseni je komaj 13-letni Igor Primc na prvenstvu Slovenije za mlajše mladince že osvojil medaljo, pri šestnajstih letih je bil že jugoslovanski prvak med starejšimi mladinci, leto pozneje bil še kot mlajši mladinec že deveti na evropskem prvenstvu za starej-še mladince, leta 1985 pa bronast na balkanskem prvenstvu, kar mu je obetalo izjemno kariero.
148
IGOR PRIMCTedaj se je kar od nekod pojavil Karel Gačnik, nekdaj v mladinskih kategori-jah odličen metalec kladiva. Nagovoril ga je, naj se poskusi eno leto povsem predati treningu, potem pa bosta videla, če se da kaj narediti. Rekel mu je, da potrebujeta tri stvari: kamero, človeka, ki bi jima povedal, kako se vrže daleč, in avto s polnim rezervoarjem bencina. Kamero je kupil Gačnik sam, Igor se je spomnil na trenerja, pri katerem je pred leti treniral v Szombathelyju na Madžar-skem Paula Nemetha, in preskrbel avto. Pri Madžarih sta videla, kakšna orodja uporabljajo in kako trenirajo. Od njih sta pobrala najboljše stvari in jih prenesla v svoj sistem. Gačnik je hitro ugotovil, da Igor ne more metati tako, kot to počno precej višji tekmeci, ampak mora začeti metati iz skoka.
Ko so prišli prvi uspehi, je bilo tudi več denarja in leta 1996 sta šla na priprave na Bahame v vadbeno središče, kate-rega direktor je bil nekdanji finalist sve-tovnega prvenstva in mladinski svetovni prvak Bradley Cooper. Tisto leto je Igor-jev disk prvič poletel prek 60 m, najdlje 62,72 m, na olimpijskih igrah v Atlanti pa le 59,12 m, kar je bilo dovolj za 24. mesto. Podobno je bilo naslednje leto na svetovnem prvenstvu v Atenah, kjer mu prav tako ni uspelo premagati meje 60 m, je pa slab vtis popravil z zmago na sredozemskih igrah v Bariju, kjer je vrgel 61,66 m, čeprav sta z Gačnikom tam pri-čakovala daljše mete, saj je na treningu redno metal prek 64 m.
Konec tega leta sta s trenerjem za pet tednov odšla v Sacramen-to na priprave v goste k nekdanjemu izvrstnemu metalcu kladiva Orlandu Bianchiniju, četrtemu z olimpijskih iger v Los Angele-su, in pred svetovnim prvenstvom leta 1998 je Igorjev disk dobil krila in že spomladi je iz polnega treninga metal prek 63 m. A optimizma in sanj o finalu in končnem preboju v svetovni vrh je bilo konec po poškodbi stegenske mišice (adductor longus). Na evropskem prvenstvu pa je disk spet pristal pred šestdesetme-trsko črto.
Nov veliki izziv so bile olimpijske igre v Sydneyju leta 2000. Ker je že prejšnje leto z državnim rekordom 64,79 m izpolnil normo A, se je lahko v miru pripravljal na tekmo, ki je bila zanj življenj-ska priložnost, saj je imel že 34 let. Tokrat je šlo na polno, v priprave sta vložila veliko denarja in že junija je potrdil normo B, kar je bil pogoj za nastop. Vendar so začeli športni birokrati stvari zapletati. V lovu za normo A pa se je Igor še poškodoval in z veseljem so ga zbrisali s spiska udeležencev iger ter tako za-gotovili izlet še enemu funkcionarju. Igorja so zapustili tudi skoraj vsi pokrovitelji, razšel se je tudi s trenerjem Gačnikom.
A njegove kariere še ni bilo konec. S trenerjem Malnarjem sta se tedaj kljub skromnejšim pogojem uspela dobro pripraviti na svetovno prvenstvo v Edmontonu. Tedaj je bil Igor drugič v ži-vljenjski formi. Normo je izpolnil tik pred rokom na zadnji tekmi v Mariboru, kjer je pred zadnjo serijo čudežno nehalo deževati, zapihal je pravi veter in disk je poletel 62,74 m. V Kanado je poleg tega odpotoval z bogatimi izkušnjami, ki so mu pomagale, da se je z devetim izidom kvalifikacij (62,60 m) suvereno uvrstil v finale, kjer je s 24 cm krajšim metom osvojil enajsto mesto.
Ko je leta 2002 v Lignanu pri 36 letih s 64,59 m dosegel svoj drugi najboljši izid v karieri, se je trdno odločil, da bo nastopil še na olimpijskih igrah v Atenah. Najprej mu je leta 2003 ponagajala poškodba prsta, a želja nastopiti na igrah v domovini meta diska je bila velika. Iz svojega telesa je kljub čedalje večjim težavam s križem skušal iztisniti vse, samo da bi prišel v Atene. V Splitu je
ATLETSKE ZGODBE
149
učil postavljati cilje in jih doseči, kar mi je pomagalo tudi pozneje v življenju. S športom postaneš zanesljiv, kar obljubiš, tudi izpolniš. Spoznal sem mnogo ljudi. Kamor koli grem po svetu, tam poznam nekoga, ki mi lahko pomaga, pa tudi jaz lahko pomagam drugim,« o obdobju ži-vljenja, ki ga je povsem posvetil športu, razmišlja Igor Primc. Po končani tekmo-valni poti je pričakoval, da bo kariero na-daljeval v atletiki, kjer bo lahko izkoristil izjemne izkušnje in bogato znanje, a so se mu vrata začela zapirati, njegovo do-sežki niso več veljali nič. Tako kot trinajst let pred tem mu je tudi tedaj roko ponu-dila Slovenska vojska, v kateri je tudi po končani športni poti dobil službo. Hvale-žen ji je in ji vrača po vseh svojih močeh.
Igor Vidmar
z 62,80 m dolgim metom izpolnil normo, a že ne več tako mlad organizem je začel popuščati in pritiska olimpijske tekme ni zdr-žal, kot bi si Igor želel. Le 31. mesto v Atenah je bilo razočaranje in obenem znak, da se počasi bliža konec kariere.
Rekel mu je, da potrebujeta tri stvari: kamero, človeka, ki bi jima povedal, kako se vrže daleč, in
avto s polnim rezervoarjem bencina.
Ko danes gleda na svojo športno pot, je zadovoljen, čeprav se zaveda, da bi, če bi v pravem času dobil, kar je potreboval, lahko dosegel še precej več. »Treniral sem vedno z veseljem in bil sem zadovoljen s svojim poklicem. V mladosti sem se v atletiki na-
150
BORIS DULAR
Ob Borisu Dularju v analih novomeškega atletskega kluba ni za-pisanih tekmovalnih rezultatov niti atletske discipline, s katero naj bi se ukvarjal, čeprav se je z atletiko začel ukvarjati že zelo zgodaj in tudi na tekmovanjih je sodeloval že od vsega začetka, čeprav ni tekmoval. Že v osnovni šoli se je na številnih tekmova-njih izkazal kot vesten in natančen sodnik in dober organizator, tako da so ga izbrali tudi za predsednika šolskega športnega društva.
V prvi gimnaziji je opravil izpit za atletskega sodnika in v tej vlogi nastopil na številnih tekmovanjih ter hitro prišel do naziva med-narodni sodnik. Na prošnjo Jožeta Glonarja je leta 1984 prevzel vodenje sodniške organizacije, ki je imela takrat kar nekaj težav. Boris je tedaj izkoristil vse svoje organizacijske sposobnosti in za sodniško delo mu je uspelo pridobiti in usposobiti kopico mla-dih. Novomeški sodniški zbor je lahko spet dobro deloval, saj ga je na leto čakalo sojenje na 20 do 30 atletskih tekmovanjih, za vsako tekmo pa so potrebovali vsaj 20 sodnikov.
Leta 1990 ga je Rafko Križman najprej povabil k sodelovanju v organizacijskem odboru za pripravo mednarodnega atletskega mitinga in pozneje nagovoril, da je leta 1993 prevzel tudi vodenje atletskega kluba, ki je bil v finančnih in organizacijskih težavah. V Dularjevi ekipi so bili tedaj še Marjan Špilar, Andrej Jeriček, Matjaž Zupančič, Matjaž Fabjan, Rafko Križman, Janez Penca in Mario Mohorović, pomagali pa so tudi drugi. Borisova vizija je bila organizacijsko in finančno utrditi delovanje kluba in zagotovi-ti njen nadaljnji razvoj. Uspeli so vsaj za dve leti pridobiti novega generalnega pokrovitelja, Zavarovalnico Tilia, kar je omogočilo,
Že v osnovni šoli se je na številnih tekmovanjih izkazal kot vesten in natančen sodnik in dober organizator, tako da so ga izbrali tudi za predsednika šolskega športnega društva.
da so lahko začeli tudi z vsebinskimi spremembami, vse pa je temeljilo na vključitvi čim večjega števila mladih atle-tov v klub ter organizaciji dela z mladimi atleti na osnovnih šolah.
»Morali smo razširiti bazo kakovostnih tekmovalcev, da bi lahko uspešno na-stopali v ekipnih tekmovanjih v vseh
ATLETSKE ZGODBE
151
Boris Dular in Brigita Bukovec na mitingu V Novem mestu 1996
BORIS DULAR
Leta 1996 je pokroviteljstvo nad klubom prevzela tovarna zdra-vil Krka in skupaj z mestno občino Novo mesto tudi zagotovila osnovne finančne in delovne pogoje za stabilno delovanje kluba v naslednjih letih.
»V dvajsetih letih nam je uspelo oblikovati odličen tim predanih atletskih delavcev, ki je srčno delal in še dela za atletiko, mlade in za ustvarjanje pogojev ter popularizacijo tega športa. Pri tem je bilo skoraj vse narejeno prostovoljno. Rezultati so nas razve-seljevali in hrabrili. Vsekakor je bil pomemben uspeh, ki smo ga dosegli prvič v zgodovini kluba, da smo bili imenovani za najbolj-ši športni kolektiv leta v Mestni občini Novo mesto. Navduševali so nas tudi nastopi naših tekmovalcev na olimpijskih igrah, sve-tovnih in evropskih prvenstvih, univerzijadah ter seveda zlate in srebrne medalje s sredozemskih iger pa tudi odlični rezultati na državnih ekipnih tekmovanjih v vseh kategorijah ter na stotine medalj naših tekmovalcev na državnih prvenstvih,« dodaja nek-danji predsednik kluba.
»V dvajsetih letih nam je uspelo oblikovati odličen tim predanih atletskih delavcev, ki je srčno delal
in še dela za atletiko, mlade in za ustvarjanje pogojev ter popularizacijo tega športa. Pri tem je
bilo skoraj vse narejeno prostovoljno.«
Ko mu spomin seže v preteklost, se najbolj spominja predvsem stvari, povezanih z mednarodnim atletskim mitingom in vreme-nom, saj je bilo na dan tekmovanja pogostokrat slabo vreme in zaradi hudega neurja so morali leta 1997 celo prestaviti začetek mitinga za dve uri. Ob tem je najbolj zanimivo, da je zelo veli-ko gledalcev dve uri vztrajalo pod dežniki in čakalo na začetek tekme. Tudi taki dogodki so potrjevali, da Boris in njegova ekipa stopata po pravi poti.
»Mislim, da mora vsak človek delati stvari z veseljem in v veselje drugih. Dejavno sem deloval na številnih področjih od osnovne šole, in je to tudi način mojega življenja. Brez tega bi mi nekaj manjkalo. To sem vedno delal z veseljem in s prepričanjem, da je dobro predvsem za mlade. Veselil sem se njihovih uspehov in dosežkov na športnem in kulturnem področju ali pri kakršni koli drugi dejavnosti. Vsak bi se moral zavedati, da mora skupnosti na takšen ali drugačen način tudi kaj dati za to, kar je od nje do-bil, in ne samo pričakovati, da mora nekaj dobiti od drugih. Tako delo človeka bogati in mu daje novih moči,« pravi Boris Dular ob razmisleku, zakaj v življenju dela, kar dela.
Igor Vidmar
kategorijah. Treba je bilo spodbujati in omogočiti razvoj vrhunskih domačih tek-movalcev ter z mednarodnim atletskim mitingom popularizirati atletiko v doma-čem okolju. Strateška usmeritev je bila, da denar za mednarodni miting zbiramo posebej in se morebitni presežek name-ni za delovanje kluba. To smo v praksi tudi uresničili. Ključno je bilo, da smo vse dejavnosti organizirali v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, tako da se niso ustvarjali dolgovi oziroma ni-smo imeli neporavnanih obveznosti,« o enem ključnih obdobij kluba pripoveduje Boris Dular.
152
BORJA ERŽEN
Borja Eržen kot mlado dekle ni nikoli iskala kalupa, v katerega bi se udobno namestila in čakala, kaj bo prineslo življenje. Z obe-ma nogama je vedno čvrsto stala na tleh. Še več: samo čvrsto stati na tleh ni bilo dovolj, hotela se je gibati, hoditi – teči.
Taka je tudi danes, trideset let pozneje. Atletiko je objela kot mnogi drugi njenega in nekoliko starejšega rodu. V njej smo na-šli izrazno sredstvo, s katerim smo neškodljivo kazali svojo mla-dostno radoživost. V tej govorici telesa je bilo več svobode, več eksperimentiranja kot v institucionaliziranem kalupu šole. Saj ne da bi v šoli trpeli, v njej smo preživljali lepe trenutke in mnogi, tudi Borja, v njej pristali poklicno. Toda svoja mlada krila smo do kraja razpeli šele v našem izbranem športu.
Borja je pri izbiri študija sledila prepričanju, da ljudje v življenju poleg lahkih potrebujemo tudi težje naloge. Postala je specialna pedagoginja, pomočnica otrok, ki zahtevajo rahločutnejšo nego kot običajna populacija učečih se. Ona ve, da na tem polju pra-vila niso tako trdna kot pri otrocih, ki nimajo posebnih potreb, zato tudi uspeh in neuspeh nista tako predvidljiva. O svojih uspe-hih in neuspehih, ki so naravni del učiteljskega poklica, govo-ri umirjeno in njeno izražanje mi neomajno sporoča: »Vem, kaj počnem, vem, da delam dobro, odgovorno in strokovno.« Zame, »navadnega« učitelja, sta zabavni in obenem globoko pomenljivi zgodbi, ki mi ju je povedala na najinem sprehodu po Gorjancih. Letos pomaga učencem na treh ljubljanskih osnovnih šolah. Med drugim dela s fantom, disleksikom, ki z njo sploh ne spregovori, a vendarle naredi vse, kar zanj načrtuje. »Tako se je odločil,« pripoveduje Borja, »vendar se ne dam motiti, ampak vse, kar morava narediti, pač narediva molče.« To je spoštovanje avtono-
Borja meni, da je v atletiki našla dejavnost, na ka-tero je bila lahko ponosna – to je trdno gradivo, iz katerega raste zdravo samospoštovanje.
mije: da človeka sprejmeš, kljub temu da ga sicer težko ali pa sploh ne razumeš. Najkrajši opis Borje Eržen bi se zato lah-ko glasil: ženska, ki brez predsodkov in dosledno strpno sprejema soljudi.
Pripoveduje o fantu, ki ji je na začetku priprav na popravni izpit dejal, da je ne bo mogel obiskovati, češ da bo moral k bolni babici v Bosno. Vendar je prišel naslednjič in spet oznanil, da ga po ti-stem ne bo več. Pa je prišel še enkrat in ji tedaj predlagal dve namesto ene same učne ure. O babici po tistem nista govorila ne Borja ne on. Izpit je opravil. To sta zgodbi, vredni znanega Mao Ce-tungovega gesla: »Iz poraza v poraz do končne zmage.« Taka je naša učiteljska usoda.
Borja Eržen se je z atletiko srečala na osnovni šoli Grm, v atletski valilnici Mar-jana Špilarja. Njegovemu očesu ni mogla uiti deklica, ki je v skoku v daljino krepko
ATLETSKE ZGODBE
153
Borj
a Er
žen
(prv
a z
leve
) na
tre
ning
u le
ta 1
981
BORJA ERŽENMerilni trak in štoparica sta neizprosna kazalca dela in ju ni mo-goče premagati z ničimer razen s trdim delom. Je Borja trdo tre-nirala zato, ker je vedela, da ni druge poti k dobrim dosežkom? Kolikor jo poznam, je bil vsaj delno izvir njene delovne vneme tudi blagi ponos, ki pravega športnika vedno prevzame, ko dobro opravi trening ali tekmo, in upravičeni občutek, da zato nekaj velja. Borja je obudila spomine na poletne priprave pri Miklavžu na Gorjancih, kjer je bilo v začetku 1980 bolj mirno, kot je danes. Ko je zgodaj poleti v dolini začela pritiskati vročina, je mlada atletska druščina skoraj vsako leto teden dni trenirala na sveže pokošenih košenicah pri Miklavžu. Priprave so bile čas, ko smo se bolje spoznali, saj smo vse dneve preživljali skupaj in se učili živeti v nekoliko drugačni skupnosti kot doma. Kot je vedno v življenju, se ne učijo samo učenci od učiteljev, ampak tudi uči-telji od učencev. To velja tudi za trenerje in njihove varovance. Tako nas je Borja neko zimo na Gorjancih naučila prvih korakov drsalne smučarske tekaške tehnike. Danes nas ni malo – njenih tedanjih vrstnikov in starejših prijateljev –, ki nam smučarski tek pomeni veliko zimsko veselje.
V uvodu sem zapisal, da Borji ne zadošča samo trdno stati na tleh, temveč po njih tudi hoditi, meriti razdalje in se vzpenjati na gore, kjer so poti ozke, a so z njih pogledi širši kot v dolini. Vsak konec tedna je vsaj en dan v gorah. Ona ne preletava oceanov in celin ter redko išče gorske užitke onkraj naših gora. Dvakrat pa je le bila na Korziki, in kot se zanjo spodobi, se ni prav dosti zadrževala ob obali, ampak je pešačila po notranjosti otoka, kjer so visoke gore z divjimi potoki in rekami in pozimi celo s smuči-šči. Že z novomeško atletsko druščino je redno hodila v Julijce in nekoč na težki plezalni Hanzovi poti na Mojstrovko doživela močno nevihto s pravim potokom, ki je zalival jeklenico, ob kateri se je med treskanjem še z dvema tovarišema spuščala proti iz-hodišču. Končalo se je srečno.
Danes Borja živi in dela v Ljubljani, njena hči Neža pa študira medicino in je zaljubljena v francoščino. Tako kot mama hodi v gore in tudi pleza. Dragoceno starševsko izročilo se vedno do-takne tudi otrok.
Janez Penca
segla iz povprečja. Pozneje je trenirala tek na 100 m z ovirami, nekajkrat pa je uspešno in brez pravega specialnega treninga nastopila tudi v teku na 400 m z ovirami.
Borja meni, da je v atletiki našla dejav-nost, na katero je bila lahko ponosna – to je trdno gradivo, iz katerega raste zdravo samospoštovanje. Omenja, kako pomembno je bilo srečanje s tem špor-tom v letih, ko so nekatere sošolke is-kale smisel svojih mladih življenj in ga zmotno odkrile v posedanju po lokalih, kajenju in podobnih votlih vrednotah. Posvetilo se mi je, da je bila pravzaprav cvetlica, ki je zacvetela malce pozneje – v osnovni šoli ji je manjkalo zaupanja vase, a ko je v atletiki dosegla prve uspe-he, je začutila svojo človeško vrednost in težo. Srednja šola je bila zato povsem nekaj drugega: pomlad in poletje njene-ga športnega in učnega razcveta. V letu 1982 je osvojila tri naslove republiške (danes bi rekli državne) prvakinje, v ra-zredu mladink na 100 m z ovirami in v skoku v daljino, v seniorskem pa v teku na 100 m z ovirami. Tisto leto in dve leti pozneje je bila tudi članica slovenske atletske reprezentance.
Trenirati ji ni bilo težko nikoli. Pač, prišlo je obdobje, ko se celo ogreti ni mogla, ne da bi se močno zadihala. Ker je bila šprinterka, nisva niti pomislila, da bi bil vzrok lahko slabokrvnost, sicer pogosta težava tekačev in še posebej tekačic na srednje in dolge proge. A je bilo prav to.
154
MATJAŽ FABJAN
Matjaž Fabjan je atletiko treniral trikrat. Najprej je bil najboljši mladi dolgoprogaš v Jugoslaviji. V drugo je osvojil naslov član-skega državnega prvaka na deset kilometrov, v tretje pa se je na »stara leta« prelevil v maratonca in pretekel tudi šest največjih maratonov na svetu.
V šport je Matjaža Fabjana v osnovnošolskih letih zvabila od-bojka. Treniral je pri Adiju Štoru in vrhunec odbojkarske kariere doživel na balkanskem prvenstvu leta 1981 v Novem mestu, na katerem so mu zaupali pobiranje žog, kar je bila tedaj za takega fantiča velika čast. Tudi tekel ni slabo, zato je šolo zastopal na občinskih in celo državnih tekmovanjih, pri čemer pa je tekme končal bolj v drugi polovici uvrščenih.
Da bi se priključil atletskemu klubu, ga je proti koncu osmega razreda nagovoril Mario Mohorović, ki je na osnovni šoli Katja Rupena učil telovadbo. Rekel mu je, naj med počitnicami malo teče, in je to tudi počel vsak dan od Ločenskega mosta do Pavli-nove gostilne v Mačkovcu in nazaj, po počitnicah pa je prišel na stadion, kjer tedaj med njegovimi vrstniki ni bilo dolgoprogašev, zato je pogosto treniral s starejšimi, tudi z Metodom Žužkom. Kar je bilo zanje lahkotno tekanje, je bilo za Matjaža tek na robu zmogljivosti. Vendar je Mario Mohorović kmalu zbral skupino mladih tekačev, v kateri so bili poleg Matjaža med drugimi tudi
Matjaž je zadnji kilometer pretekel v času 2:40 in zmagal ter si med raztekom v Portovalu pri zname-nitem kozolcu, ko je v mehkih tekaških copatih sto-pil na kamen, poškodoval stopalni lok in že drugič končal svojo športno pot.
ATLETSKE ZGODBE
155
Matjaž Fabjan na maratonu v Berlinu leta 2012
MATJAŽ FABJANBojan Vidmar, Jože Mikec in Polde Saje. Matjaž je bil ves čas vsaj za odtenek boljši od ostalih.
Prvi večji uspeh je doživel v Beogradu leta 1984 na prvem, tedaj še neuradnem prvenstvu Jugoslavije za mlajše mladin-ce, kamor je njega pa Bojana Vidmarja, oviraša Matjaža Zupančiča in višinaša Roka Jožefa s svojim starim hroščem peljal Mario. Domov so se vrnili s kopi-co medalj; Matjaž z zlato s teka na 3000 m, ki si jo je, tako kot naslednje leto na-slov prvaka med starejšimi mladinci na prvenstvu v Postojni, priboril z odličnim finišem. Tisto leto je nastopil tudi na bal-kanskih atletskih igrah na Kreti, kjer je z osebnim rekordom osvojil sedmo mesto v konkurenci leto starejših tekmovalcev in se domov vrnil s trdno odločitvijo, da bo naslednje leto, ko bodo balkanske atletske igre v Turčiji, osvojil medaljo.
Pripravljal se je trdo in dobro, prva pre-izkušnja pa je bilo balkansko prvenstvo v krosu v Bolgariji, a se je uštel v štetju krogov in začel finiširati en krog prezgo-daj, na cilju pa osupel ugotovil, da se drugi ne nameravajo ustaviti. Ves izčr-pan je tekel še en krog in razočarano spremljal, kako ga ostali prehitevajo.
Zelo pomembna sezona za vsakega atleta, ko se z uspehi v zadnjem letu na-stopanja med mladinci motivira za leta treninga, ki jih bo potreboval, da se bo lahko enakovredno kosal z najboljšimi člani, se je za Matjaža Fabjana začela slabo in še slabše nadaljevala. Zaradi zdravstvenih težav in operativnega po-sega je izgubil več kot dva meseca tre-ninga in se na izbirni tekmi za sestavo reprezentance uvrstil šele na tretje me-sto ter ostal doma. Kako velika krivica se
156
Matjaž Fabjan (177) na prvenstvu Slovenije v teku na 10 000 m leta 1995
MATJAŽ FABJANmu je zgodila, je pokazal dvakrat, naj-prej, ko je isti dan, kot je bila v Izmirjuna vrsti njegova disciplina na mladinskem balkanskem prvenstvu, na članskem fi-nalu pokala Jugoslavije tekel hitreje kot zmagovalec v Turčiji, drugič pa, ko je po-zneje na državnem prvenstvu tekmeca, ki je namesto njega odpotoval na bal-kansko prvenstvo, v isti disciplini prehitel za 200 m.
Razočaranje sicer ni bilo tako veliko, da bi šprinterice obesil na klin, a pravega motiva za trdo vadbo med služenjem vojaškega roka in potem med študijem računalništva v Ljubljani ni imel. Še vedno je bil v slovenskem vrhu, a ker ni bilo posebnega napred-ka, je počasi nehal resno trenirati in je tekel le še zase. Vse do leta 1995, ko je že zdavnaj končal študij in se zaposlil.
Tistega leta je Novo mesto namreč dobilo organizacijo držav-nega prvenstva na 10 000 m, Matjaž pa si je zadal cilj, da bo to razdaljo pretekel pod 30 minutami. Dobil je nov zagon, treniral
ATLETSKE ZGODBE
157
je dobro in pred tekmo se je z Romeom Živkom, nekdaj najboljšim slovenskim dolgoprogašem, ki je že počasi konče-val kariero, dogovoril, da mu bo poma-gal držati pravi tempo. Slovenija je imela takrat celo vrsto dobrih tekačev na dolge proge, Matjaževi tekmeci pa so bili poleg Živka še Roman Kejžar, Bekim Bahtiri, Igor Šalamon, Izudin Hrapić ..., kar pet jih je v tem teku teklo pod tridesetimi minutami. Na sedmem kilometru so tek-meci močno potegnili, Matjaž in Romeo pa sta ostala pri svojem tempu. Po enem kilometru so bili ubežniki že kakšnih petdeset metrov pred njima, potem pa sta ju pri devetem kilometru dohitela. Romeo je potem odstopil, Matjaž pa je zadnji kilometer pretekel v času 2:40 in zmagal ter si med raztekom v Portovalu pri znamenitem kozolcu, ko je v mehkih tekaških copatih stopil na kamen, po-škodoval stopalni lok in že drugič kon-čal svojo športno pot. Jeseni je kljub poškodbi še šel na evropsko prvenstvo v krosu, a je bil preslabo pripravljen, da bi dosegel boljšo uvrstitev. Vsakič ko je poskusil opraviti zahtevnejši trening, se je oglasila poškodba in izgubil je voljo, da bi sploh še tekel.
Pa atletike, kljub temu da ni več tekel, ni zapustil, ampak je ves čas do danes ostal dejaven na organizacijskem podro-čju, večino časa kot tajnik. To »službo« zdaj opravlja že pod četrtim predsedni-kom, skrbi za računovodstvo, kratek čas pa se je preizkušal tudi kot trener. »Moja najbolj uspešna varovanka je bila Mate-ja Udovč, a si za njene tedanje uspehe ne lastim zaslug, vse so naredili že drugi
Pripravljal se je trdo in dobro, prva preizkušnja pa je bilo balkansko prvenstvo v krosu v
Bolgariji, kjer se je uštel v štetju krogov in začel finiširati en krog prezgodaj, na cilju pa osupel
ugotovil, da se drugi ne nameravajo ustaviti.
pred mano, jaz samo ničesar nisem zašuštral,« se smeje spo-minja svoje trenerske izkušnje Matjaž Fabjan in dodaja, da se je zavedal, da mora biti trener ustrezno strokovno usposobljen, kar pa on ni bil, in je zato ta posel kmalu opustil.Potem pa si je nekega lepega pomladnega dne leta 2009 spet zaželel teči. Obul je tekaške copate, poskusil in ugotovil, da ga stopalo nič več ne boli. Nekoč, ko je še tekmoval, si je želel preteči maraton in pozi-mi je v njem dozorela odločitev, da bo to storil v Atenah, ob 2500. obletnici podviga vojaka Fidipida, ki je Atencem prinesel vest o zmagi na Maratonskem polju. Uspelo mu je pripraviti se in zah-tevno atensko preizkušnjo kot rekreativec opraviti tako rekoč z odliko. S časom 2:50:08 je izpolnil tudi normo za maraton v New Yorku. Ker je že imel normo, je šel še v New York in se tam od-ločil, da bo pretekel vseh velikih pet maratonov (WorldMaratho-nMajors). Tako so atenskemu in newyorškemu sledili maratoni v Berlinu, Bostonu, kjer je bil priča bombnemu napadu, in Chicagu ter nato, ker so velikim petim medtem dodali še velikega šeste-ga, še v Tokiu in Londonu. Zdaj pravi, da ima maratonov dovolj in da bo tekel le še za lastno zadovoljstvo, tekmovalni šport pa z ženo Lavro, ki je bila prav tako izvrstna atletinja, predajata svojim trem otrokom, če se bo kateri od njih za to seveda odločil.
Igor Vidmar
158
MATJAŽ ZUPANČIČ
V njegovem času bi težko našli tekača na visokih ovirah, ki bi 106,7 cm visoke naprave na 110-metrski razdalji pretekel tako elegantno. Nad oviro se je stegnil močno naprej in se s prsti nasprotne roke vsakič skoraj dotaknil vezalk na šprintericah zamašne noge, ki jo je nato stegnjeno silovito potisnil navzdol. Lepo ga je bilo gledati, kako je premagoval oviro za oviro, ne da bi kaj posegal v ritem teka. Danes atleti ovire tečejo drugače, lahko bi rekli, da bolj »šlampasto«.
Tudi Matjaž bi danes tekel tako, a tedaj je pač s svojim trenerjem Rafkom Križmanom skrbno preučeval tehniko najboljših tekačev čez ovire na svetu in posnemal njihovo tehniko, ki je bila pač drugačna kot danes.
Kot se za učenca osnovne šole Grm spodobi, se je v atletiki preizkusil že v prvem razredu in v teku na 60 m v konkurenci z drugarčki osvojil tretje mesto. Zmagal je Istok Zorko, ki je bil tega tako vesel, da je šel v kiosk pri šoli in fante častil – s kilogramom jabolk. Atletski krožek na šoli je obiskoval od šestega leta. Sprva ni kazal kakšne posebne nadarjenosti, čeprav se je na šolskih tekmovanjih redno uvrščal med najboljše tri, dokler jim trener Rafko Križman ni nastavil okvirov od švedske skrinje in jim pokazal tek čez ovire. To mu je šlo pa bistveno bolje kot drugim. Križman se spominja, da je ovire, ko jih je prvič videl, pretekel, kot da to počne vsak dan. To je bila ljubezen na prvi pogled, in čeprav se je navduševal nad številnimi športi, poskusil praktično vse
Matjaža je bilo strah ko sto hudičev. Najbrž mu je prav ta adrenalin pomagal, da je prišel do cilja, premagal večino štiri leta starejših tekmecev in podrl vse klubske rekorde, razen članskega.
atletske discipline, nastopil v mnogoboju, tekmoval v skoku s palico, celo kladivo je poskusil metati, malo treniral tudi smučanje, rad igral košarko in odbojko, so ovire vedno ostale na prvem mestu.
Najprej so v šolski telovadnici tekmovali na 20 m z ovirami, na prvi tekmi v športni
ATLETSKE ZGODBE
159
Matjaž Zupančič na tekmi leta 1985
MATJAŽ ZUPANČIČ
Tisto leto je Matjaž suvereno osvojil tudi naslov pionirskega državnega prvaka na 80 m z ovirami in prvič oblekel dres slovenske reprezentance na Igrah treh dežel, na katerih je osvojil drugo mesto. Med mlajšimi mladinci je zmagal na tedaj še neuradnem državnem prvenstvu v Beogradu, leto pozneje je bil drugi in naslednje leto prvi v Jugoslaviji tudi med starejšimi mladinci. To leto je na balkanskih atletskih igrah v Izmirju osvojil bron ter v francoskem mestu Thonon-les-Bains z rezultatom 14,70 sekunde za vsega šest stotink sekunde zgrešil nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu.
Takrat je bil najbliže velikemu tekmovanju, saj so njegov do tedaj silovit napredek ustavile poškodbe. Leto ali dve se je še trudil, a ni šlo. Svoje atletsko življenje je videl v trenerskih vodah. Opravil je izobraževanje in začel delati z otroki v atletskem krožku na grmski šoli. Najbolj nadarjene je kmalu odpeljal na stadion in tam začel trenirati skupaj z njimi, tudi šprinterice je obul, da jim je lahko bolje pokazal tehniki šprinta in teka z ovirami. Za čuda ga ni nič več bolelo in lahko se je vrnil na atletske steze, leta 1993 oblekel dres slovenske reprezentance, v kateri so tedaj nastopali kar štirje novomeški atleti, in svoj osebni rekord spustil na 14,62 s.
Najbolj nadarjene je kmalu odpeljal na stadion in tam začel trenirati skupaj z njimi, tudi šprinterice
je obul, da jim je lahko bolje pokazal tehniki šprinta in teka z ovirami.
A prehitro so ga spet ustavile poškodbe in takrat se je dokončno odpovedal vrhunski atletiki ter se še za nekaj let posvetil trenerskemu delu, kar nekaj časa pa je bil tudi tajnik kluba. Kot največji trenerski uspeh si šteje, da sta njegova varovanca Maša Fink in Miha Durič na istem prvenstvu osvojila naslov pionirskega državnega prvaka v teku na 60 m, Darja Tratar pa je pod njegovim vodstvom postavila državni rekord v peteroboju.
Potem pa je našel nove izzive tako v zasebnem življenju kot tudi v športu, pri čemer se je navdušil nad kajakom na divjih vodah in deskanjem, atletiko pa danes spremlja le še s tribun.
Igor Vidmar
dvorani Marof pa na 40 m s štirimi ovirami, kjer je prav tako zmagal. Bil je še pionir, ko je bilo ekipno republiško prvenstvo za starejše mladince. Ker med mladinci v klubu ni bilo nikogar, ki bi znal teči z ovirami, se je Rafko Križman spomnil na Matjaža. Prvenstvo je bilo na starem stadionu za Bežigradom na lešu, višina ovir je bila članska (106,7 m) in razdalja med ovirami tudi. Rafko mu je rekel, naj poskusi, če bo šlo, bo, če ne, pa nič hudega. Matjaža je bilo strah ko sto hudičev. Najbrž mu je prav ta adrenalin pomagal, da je prišel do cilja, premagal večino štiri leta starejših tekmecev in podrl vse klubske rekorde, razen članskega. Njegovega uspeha je bil najbolj vesel Janez Penca, tedaj najboljši novomeški tekač na ovirah, saj je v Matjažu videl svojega naslednika.
160
ANDREJ JERIČEK
Andreja Jerička je v atletiko pritegnila predvsem družba. V nižjih razredih osnovne šole se je najbolj navduševal nad smučanjem, a se je snega in mraza naveličal terprišel k atletom, kar je bilo tedaj na osnovni šoli Grm precej običajno za vsakega otroka, ki je imel vsaj malo smisla za šport. Takrat so mu vrstniki najprej priimek skrajšali iz Jeričekv Jeri in iz Jerija v Džerija po priljubljenem mišku iz risanke o Tomu in Jerryju. In ta nadimek mu je ostal za vse življenje.
Njegov prvi trener je bil Tine Zaletel, pozneje pa tudi Marjan Špilar, tedanji ravnatelj osnovne šole Grm. Na treninge ga je tedaj, kot rečeno, najbolj vlekla družba. Od vrstnikov se predvsem spominja Andreja Zamana in Matjaža Zupančiča, iz srednješolskih let še Gorazda Gabrijela.
V srednješolskih letih ga je v klubu treniral Rafko Križman, ko je bil tav vojski, pa Janez Penca. Treniral je šprint; na 100m je imel najboljši rezultat malo nadenajst sekund, na 400 m pa malo nad 51 sekund. Bil je izjemno borben tekač, kar se je še posebej poznalo v štafeti, v katerise je znal, če je bil tekač, ki bi mu moral predati štafetno palico, prehiter, tudi vreči kot panter, se pošteno povaljati po prašnem lešu in si krepko popraskati kolena.
Še posebej lepe spomine ima na priprave: »Spominjam se priprav v Poreču. Bil je januar in z Matjažem sva hotela odpreti kopalno sezono. Po treningu sva šla na plažo, najprej sva se hotela posončiti, a ker je bilo premrzlo, sva na hitro skočila v morje, po nekaj metrih plavanja v mrzlem morju pa sva splezala na obalo po nekakšnih skalah, kjer pa se je Matjaž kar precej
porezal po stopalu, a tega sploh vedel ni, dokler se ni obrisal v brisačo. Priprav je bilo zanj zaradi tega konec,« se ene od neumnosti, ki so jih znali tedaj na pripravah narediti obetavninovomeški atleti, spominja Džeri.
»Takratsmo se atleti čisto drugače družili. Marsikdaj smo po treningu ostali na stadionu še večur, se pogovarjati in imeli piknike na nekdanjem prostoru
Nikoli ne bo pozabil treninga z Janezom Penco, ko so bili na sporedu klanci z nepre-kinjenim tekom v gozdu, in mu je Andrej potarnal: »Janez, jaz ne morem več, jaz sem umrl,« in Janez je odgovoril, da dokler govori, je še vedno živ in je moral teči naprej.
ATLETSKE ZGODBE
161
Andrej Jeriček (drugi z leve) na tekmi v Beogradu leta 1985
za kampiranje, kjer je bila strehica, danes pa je tam otroško igrišče. Ostali smo prijatelji tudi pozneje, ko nismo več trenirali,« današnje in tedanje čase primerja Andrej.
Vsak od trenerjev, pri katerem je treniral, je na njem pustil svoj pečat. Nikoli ne bo pozabil treninga z Janezom Penco, ko so bili na sporedu t. i. klanci z neprekinjenim tekom v gozdu, in mu je Andrej potarnal: »Janez, jaz ne morem več, jaz sem umrl,« in Janez je odgovoril, da dokler govori, je še vedno živ in je moral teči naprej. Tega dogodka se je spomnil marsikdaj v življenju, ko se mu je zdelo, da ne more več.
Kot trener mu bo v lepem spominu ostal tudi Rafko Križman, ki ga je najprej učil športno vzgojo v šoli, potem je bil njegov trener in pozneje direktorv službi na novomeški Agenciji za šport. Z Rafkom sta velikokrat stavila, predvsem so bile to stave o rezultatih, koliko bo Andrej tekel. Enkrat sta stavila, kakšen bo njegov rezultat na 800 m. Rafko je zadel in Andrej mu je moral plačati večerjo.
Ko se je odločil za študij strojništva, je prišel trening bolj na stranski tir, aker je bil vajen vsako stvar delati stoodstotno, se je kmalu odločil, da svojo tekmovalno pot zaključi, saj v neredni vadbi ni videl pravega smisla.
Po končanem študiju ga je poklical Rafko Križman, ki mu je predlagal, da se usposobi za trenerja atletike na Fakulteti za šport. Z Matjažem Zupančičem sta opravila vse potrebne izpite in pridobila naziv trener atletike. Potem je začel z delom atletskega trenerja najprej na osnovni šoli Grm v sklopu
popoldanskega krožka z mladimi. Veliko se je naučil iz lastnih izkušenj, ko je še treniral in tekmoval, zelo rad pa je poslušal tudi uveljavljene domače in tuje trenerje. Njegov »učitelj« je bil Jure Kastelic, ki je bil med drugim tudi trener Brigite Bukovec in Alenke Bikar, in od njega se je ogromno naučil.
Ko je kot trener začel delati tudi v klubu, je dobil v roke nekaj obetavnih atletov, s katerimi je hodil po večjih mednarodnih mladinskih tekmovanjih. Na ogrevalnih stadionih je opazoval, kaj drugi atleti in trenerji tam počnejo, kako se ogrevajo, kako trenirajo …, in se iz tega veliko naučil. Veliko je prebiral tudi rusko literaturo. Da je bila to prava pot, so vsa leta s svojimi uspehi tudi na največjih tekmovanjih dokazovali in še dokazujejo njegovi varovanci Andrej Murn, Gregor Rovan, Jernej Kastelic, Matija Kraševec, Jože Vrtačič, Gregor Kokalović, Martin Gradišek, Mateja Drobnič, Blaž Murn in drugi.
Leta 1999 je postal predsednik Združenja atletskih trenerjev Slovenije, in to funkcijo opravlja še danes, deluje pa tudi v strokovnem svetu atletske zveze in v odboru za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Mateja Drobnič
162
LAVRA KASTELIC (FABJAN)
Tri leta ji je bilo, ko jo je starejša sestra Alenka vzela s sabo na trening na stadion in je pretekla svoj prvi krog na štadionu Brat-stva in enotnosti. Kdor jo je videl, se ni mogel načuditi, kako hitre nogice ima deklica, ki se ves čas smeje.
Ko je prvič prestopila šolski prag, sta z mamo na vhodu srečali Marijana Špilarja, ki je, ko ju je zagledal, dejal: »O, imamo novo atletinjo na šoli.« Prav on jo je v šestem razredu tudi »uradno« povabil v atletske vrste in stadion je bil od tedaj poln smeha. Če bi vprašali starejše atlete, po čem se spomnijo Lavre, bi vsi v eno rekli, da po smehu, šele potem pa po njenih dobrih izidih.
Najprej je trenirala v skupini svojih vrstnikov pod vodstvom Slav-ka Malnarja, kmalu so jo vključili v skupino mladih dolgoproga-šev, ki so vadili pri trenerju Mariu Mohoroviću, za katerega pravi, da je bil izredno dober psiholog in je zaradi njega skupina zelo dobro delovala.
Lavra rada primerja tiste, še ne tako davne čase z zdajšnjimi ter tedanjo in zdajšnjo mladino. Danes je mladina razvajena, pravi, hoče se peljati od vrat do vrat. Ona pa je vsak dan pešačila iz Žabje vasi na drug konec mesta na trening na štadion, saj takrat to ni bilo nič nenavadnega. Pravi, da je imela srečo, da je sestra, ki je že pred njo trenirala, še imela doma šprinterice. Tedaj je večina tekla v copatih Borovo s čisto tankim podplatom, tekaške copate so imeli le starejši atleti. Lavra si je tako želela imeti prave copate Adidas, da je, ko je doma našla sestrine šprinterice, z njih odvila žeblje, da bi bili videti kot pravi tekaški copati Adidas. Še zdaj sliši, kako je ropotalo, ko je hodila po pločniku od Žabje
Če bi vprašali starejše atlete, po čem se spomnijo Lavre, bi vsi v eno rekli, da po smehu, šele potem po njenih dobrih izidih.
vasi do stadiona, med tekom v gozdu ji je drselo, ampak ona je imela prave adi-daske.
Čeprav je rada tekla in je uživala v trenin-gih, je od prvega do zadnjega dne zaha-jala na štadion predvsem zaradi družbe. Ne le družbo, tudi moža si je našla med atleti, Matjaža Fabjana, nekdanjega pr-vaka na deset kilometrov in takrat najbolj-šega novomeškega dolgoprogaša.
ATLETSKE ZGODBE
163
LAVRA KASTELIC (FABJAN)
nima dobrih spominov, saj ji je bilo rado slabo in je potem težko trenirala. Spomni se tudi, kako so ji nekateri ob odhodu v srednjo šolo napovedovali, da bo svo-jo atletsko pot tako ali tako zaključila s prvim dnevom šole. Ker pa je po naravi zelo trmasta, je tudi zaradi tega še bolj zagrizeno trenirala. Pravi, da provokacija nanjo vedno deluje pozitivno.
V Ljubljani je največkrat trenirala na Go-lovcu, do tam pa je bil kakšen kilometer po ravnem in potem še dober klanec za ogrevanje; najbrž ji je prav ta klanec pomagal, da je bila pozneje na stezi še močnejša.
Na Grmu je bila vajena, da šola podpira šport ter da na šoli cenijo športnike in njihove uspehe, zato je v srednji šoli doživela pravi šok. Vpisala se je na Srednjo šolo za oblikovanje in foto-grafijo v Ljubljani, umetnost in šport pa nekako ne gresta skupaj. Poleg tega je izbrala modno oblikovanje, kjer dekleta niso ma-rala nič povezanega s športom. Med njimi se je Lavra počutila kot nekakšna črna ovca, zdelo se ji je, da jo tudi učitelji zaradi tega gledajo postrani. Stanovala je v dijaškem domu in tam so imeli stroga pravila, da se morajo popoldne po pouku v učilnici dve uri učiti. Lavra pa je vedno v tem času naredila trening, kar je vzbujalo skrb in začudenje pri vzgojiteljih. Ker pa je bila pridna tudi v šoli, so se starši z vzgojitelji dogovorili, da dokler bo imela Lavra lepe ocene, lahko izkoristi tisti čas za treninge. V tem času se je v Novem mestu obnova stadiona oziroma tekaške steze zavlekla na več let in ves ta čas so tekače na treninge vozili v Kočevje, kjer je bila najbližja tartanska steza. Na te vožnje Lavra
Lavra Kastelic na terningu v Kočevju s Tomažem Božičem in Tonijem Žuličem leta 1986
164
LAVRA KASTELIC (FABJAN)
Na začetku je tekmovala na 400 m, a sta s trenerjem kmalu ugotovila, da je to za-njo prekratka in prehitra disciplina, zato je kot mladinka nastopala na 600 in 1000 m, nazadnje pa je pristala na osemsto-metrski razdalji. Nekajkrat je nastopila na 1500 m, a pravi, da to ni bilo zanjo.
Na njeni srednji šoli niso ravno podpirali športa, a se je vseeno uspela dogovoriti z učiteljem športne vzgoje, da je lahko treninge opravila tudi med uro športne vzgoje. Tudi za učitelja je bil to šok, saj na tej šoli ni prej nikoli nihče kazal inte-resa po športni dejavnosti, kaj šele po dodatni. Potem je izrazila željo, da bi tek-movala na šolskih tekmovanjih, a je niso znali niti prijaviti na tekmovanje. In po-tem je Lavra že na prvi tekmi, na kateri je zastopala šolo, zmagala. Po zmagi jo je poklical ravnatelj, ji čestital in priznal, da si ni nikoli mislil, da bo to šolo kdo zastopal tudi na športnih tekmovanjih in celo osvojil medaljo.
Le malo je manjkalo, da bi jugoslovan-skem državnem prvenstvu v Maribo-ru postavila državni rekord na 1000 m. Bila je izvrstno pripravljena in na tekmi je tekla hitreje od starega državnega re-korda, a žal ni zmagala, tako da se je z državnim rekordom ponašala tekmica, ki jo je prehitela, Lavri pa je v uteho ostala bronasta medalja.
Kar nekaj težav je imela, da je na 800 m pre-bila mejo 2:20, ko jo je, je pa na šestih tek-mah v dveh mesecih dosegala izid 2:18,1. Trener ji je zatrjeval, da je to psihološkega izvora in da bo enkrat šlo samo od sebe na bolje. Res so se rezultati kmalu začeli izbolj-ševati in Lavra je izboljšala tudi kar tri dese-tletja star dolenjski rekord Jelke Hude. Leta 1987 in 1988 so jo v Novem mestu razgla-sili za športnico leta. Sama sicer skromno doda, da za ta naslov med dekleti takrat ni bilo kdo ve kakšne konkurence, a njen te-danji izid v teku na 800 m 2:14 potrjuje, da je naslov osvojila upravičeno, saj je bil to za tisti čas za mladinko zelo lep rezultat.
Nekje proti koncu tretjega letnika srednje šole pa se je odločila, da sklene svojo tek-movalno pot. Teči ni nehala, le tekmovala ni več. Ni ji žal, da je tako hitro končala svojo športno pot, pravi, da je čas za šport in je čas za druge stvari v življenju. Stvari, ki ji danes zapolnjujejo dneve, so služba v Do-lenjskem muzeju, v katerem skrbi za peda-goško dejavnost, trije otroci in mož Matjaž, ki ga je zadnja leta večkrat spremljala na velikih svetovnih maratonih.
Mateja Drobnič
ATLETSKE ZGODBE
165
Lavra Fabjan (Kastelic) in Matjaž Fabjan na maratonu v New Yorku leta 2011
Lavra si tako želela imeti prave copate Adidas, da je, ko je doma našla sestrine šprinterice, z njih odvila žeblje, da bi bili videti kot pravi tekaški copati
Adidas. Še zdaj sliši, kako je ropotalo, ko je hodila po pločniku od Žabje vasi do stadiona, med tekom v gozdu ji je drselo, ampak ona je imela prave adidaske.
166
MATEJA UDOVČ (GROBLER)
Mateja Grobler rada teče, že odkar ve zase, tudi danes, ko si kljub številčni družini in zahtevni službi življenja brez teka ne more zamišljati. Pa ne le da rada teče, za tek je rojena. Že v osnovni šoli je bila najhitrejša, zmagovala je na krosih. Njeno veselje do teka in nadarjenost je opazila tudi profesorica športne vzgoje na šoli v Stopičah in pred državnim krosom sta večkrat tekli skupaj. Takrat ljudje v vaseh pod Gorjanci niso bili vajeni, da bi kdo tekel, če ni ravno zamudil avtobusa, zato so jo čudno gle-dali, tudi kakšna pripomba je padla. »Bila sem kot zombi, potem pa je začel teči tudi ravnatelj stopiške šole Ladislav Brulc in tudi pri nas so ljudje tekače sprejeli kot nekaj običajnega,« se svojih prvih treningov po podgorskih makadamskih cestah spominja Mateja.
Trening teka na srednje proge je eno samo veliko garanje, a Mateji nikoli ni bilo težko trenirati. Delati je bila navajena že od doma, saj je v veliki družini s šestimi otroki moral vsak poprijeti za delo, noben otrok ni mogel biti razvajen. Da se včlani v novo-meški atletski klub, jo je šele v drugem letniku uspelo prepričati profesorici Cvetki Falkner, v klubu jo je pod svoje okrilje sprejel trener Mario Mohorović, na treningih pa se je priključila Lavri Kastelic (Fabjan), s katero ji nikoli ni bilo dolgčas. Resen trening je hitro prinesel rezultate, zmagam v krosu, tudi na krosu Dela, je dodala zmage na državnih prvenstvih med mladinkami in kot mladinka se je povzpela na oder za zmagovalke tudi med čla-nicami.
Ko se je vpisala v prvi letnik ekonomske fakultete, je vzela študij tako zares, da se je odločila končati svojo športno pot, a se je
Takrat ljudje v vaseh pod Gorjanci niso bili vajeni, da bi kdo tekel, če ni ravno zamudil avtobusa, zato so jo čudno gledali, tudi kakšna pripomba je padla.
po enem letu premislila in se na atlet-ske steze vrnila še močnejša, zmage in naslovi prvakinje so se kar vrstili, bila je nepogrešljiva članica državne reprezen-tance.
Pred petim mednarodnim mitingom za odprto prvenstvo Dolenjske je obljubila, da bo tekla hitreje od državnega rekor-
ATLETSKE ZGODBE
167
Mateja Grobler (v sivi majici) na Novomeškem teku leta 2004
MATEJA UDOVČ (GROBLER)
da v teku na 2000 m. Obljubo je izpolnila, a novega državnega rekorda se ni mogla veseliti. Tek je bil prava poslastica mitin-ga, Matejo pa je v dvoboju za tretje mesto – prvi dve mesti sta osvojili Madžarka in Romunka – za poldrugo sekundo prehitela Velenjčanka Jolanda Steblovnik, ki je s tistim rekordom začela svoj pohod na svetovni vrh vse do svetovnega rekorda na 800 m.Tudi ko je diplomirala in se zaposlila, se ni ustavila, tekmovala in zmagovala je vse do rojstva prvega otroka, ko je nehala resno tekmovati, teči pa ni nehala nikoli.
Da je tekla predvsem zaradi tega, ker je imela tek rada in je v njem uživala, na svoj način pojasni tudi, ko jo človek povpra-ša po največjih uspehih in rekordih. Da je bila trikrat imenovana za najboljšo športnico Novega mesta, se še spomni, rezultate in števila zmag pa ne ve na pamet. »Imam vse zapisano, bom
pogledala, pa ti povem,« je bil njen od-govor.
»Brez teka pa, mislim, da ne bi mogla dihati, vsaj dvakrat na teden moram iti. Če bi lahko še enkrat izbirala, bi se spet odločila za atletiko. Atletika je res kraljica športa, da ti vztrajnost, te naredi moč-nejšega. Življenje je polno bitk in dirk, padaš in se pobiraš, a če vidiš naprej, če imaš cilj, se z voljo vedno izvlečeš. Tudi ko si treniral, ko je bil mraz, sneg in ko je deževalo, si šel čez vse, ker si imel cilj,« pravi danes Mateja Grobler.
Igor Vidmar
168
TOMAŽ BOŽIČ
Tomaž Božič je prvi Slovenec, ki je sto metrov pretekel hitreje od desetih sekund in pol ter prav tako prvi, ki je dvestometrsko razdaljo zmogel preteči hitreje kot v 21 sekundah. To pove o njem skoraj vse. Biti v nekem trenutku najhitrejši Slovenec vseh časov ni majhna stvar.
Če otrok obiskuje osnovno šolo Grm, se težko izogne atletiki. Tudi Tomažu se ni uspelo, čeprav je nekaj časa hodil k tabornikom in se je nekoč pozneje poizkusil tudi med kolesarji, ga je atletika dovolj zgodaj, že v tretjem razredu, zasvojila in zastrupila, da ji je ostal zvest krepko v moška leta. Ko je v tretjem razredu prvič nastopil na šolskem atletskem prvenstvu, na katerem se je v hitrem teku meril s četrtarčki, je dobil medaljo, ki mu je bila tako všeč, da jih je hotel imeti še več, in ni bilo druge, kot da je začel pridno vaditi, in sicer do osmega razreda pri šolskem atletskem krožku, pozneje pa v atletskem klubu.
Čeprav je rojen šprinter, je vsako leto šolo in Novo mesto zastopal tudi na krosu Dela, kot se je tedaj imenovalo najbolj množično tekmovanje v tej tekaški disciplini, obenem pa je v pionirskih letih na republiških prvenstvih opozoril nase z medaljami v teku na 60 m, enkrat pa mu je uspelo osvojiti tudi medaljo na 60 m z ovirami.
Kot mlajši mladinec je leta 1987 na jugoslovanskem prvenstvu v Postojni osvojil drugo mesto z ročno merjenim izidom 10,7 sekunde, to leto pa mu je uspelo premagati mejo 11 sekund tudi v boju z elektronskimi merilnimi napravami. S trenerjem
S trenerjem Janezom Penco sta v Postojni dobila za izpolniti anketo, v katero je Janez zapisal, da srednjeročno načrtujeta izid 10,50 s, kar se je Tomažu tedaj zdelo nemogoče.
Janezom Penco sta v Postojni dobila v roke anketo, v katero je Janez zapisal, da srednjeročno načrtujeta izid 10,50 s, kar se je Tomažu zdelo nemogoče, saj je tedaj slovenski rekord Simona Rudeža znašal 10,51 s. A nekoč pozneje je Tomaž tekel krepko hitreje od tega rekorda.
Iz obdobja, ko je tekmoval med starejšimi mladinci, se je Tomažu najbolj vtisnilo v spomin državno prvenstvo v Beogradu,
ATLETSKE ZGODBE
169
Tomaž Božič na svetovnem prvenstvu leta 1997 v Atenah
TOMAŽ BOŽIČ
način. Ljubljanski trener Jure Kastelic je po neki tekmi, na kateri mu je šlo kar dobro, prišel do njega in ga vprašal, če bi rad tekel v štafeti državne reprezentance. Kdo ne bi sprejel take ponudbe? Tomaž je potem zelo hitro prevzel prvo mesto v slovenskem šprintu in samo še vprašanje časa je bilo, kdaj bo prebil mejo 10,50 s.
To se je zgodilo leta 1996 na mitingu v Volšperku v Avstriji. Prejšnji dan je pomagal bratu betonirati ploščo na hiši. Vozil je samokolnico v dolino in naslednji dan imel zaradi tega precej tonusa v mišicah, zgleda, da ravno prav za državni rekord 10,47 s. A zgolj teči tako hitro za ljubljanske atletske birokrate ni bilo dovolj. Niso verjeli, da je bilo vse v redu, da je bila steza speljana v dolino ali pa prekratka, so rekli, a na koncu se je le izkazalo,
na katerem je skupaj z bratom Sandijem pa Robertom Štrukljem in Vesminom Kajtazovićem v štafeti 4 X 400 m osvojili srebro, kar je bil za novomeški klub velik podvig. Pozneje, ko je bil Tomaž že v slovenskem vrhu med člani in je študiral v Ljubljani, ga je Vesmin, ko je že imel svoje podjetje, nekaj časa celo štipendiral, bil pa je tudi eden redkih, ki se je sploh odzval na njegovo prošnjo za pokroviteljstvo.
V državno reprezentanco je prišel leta 1993 na morda nekoliko nenavaden
170
TOMAŽ BOŽIČda je bilo vse, kot mora biti, in Tomaž se je vpisal v zgodovino slovenske atletike.
Tomaž je imel raje kot stotko tek na 200 m. »Pravzaprav bi moral trenirati 200 in 400 m, a sem po naravi malce len, zato sem izbral krajšo razdaljo,« danes smeje pripoveduje Tomaž Božič. Tudi ko je istega leta naskakoval rekord na 200 m, so se v Ljubljani pojavljali dvomi. V Zagrebu na Hanžekovićevem memorialu se je na vsega 2 stotinki sekunde približal staremu državnemu rekordu (21,15 s), ki ga je v istem teku za vsega eno stotinko sekunde popravil Matija Šestak. Spet so govorili, da je moralo biti nekaj narobe, ker sta oba tako hitro tekla.
Da v Zagrebu ni bilo nič narobe, je Tomaž Božič dokazal čez deset dni v Feldkirchu v Avstriji. Ker so sprva mislili, da imajo tekmo v Feldkirchnu na Koroškem, ki je blizu slovenske meje, so šli na pot prepozno. Feldkirch je namreč precej blizu švicarske meje, kar pomeni kakšne štiri ure daljšo pot. Na stadion, na katerem je bila tekma, so prišli precej pozno, tako da so ga ob prepozni prijavi vtaknili lahko le v slabšo skupino. Vendar mu je komaj za silo ogretemu uspelo na 100 m doseči izid 10,52 s, kar je bil dokaz, da je ta dan precej hiter. Za nastop na 200 m pa je imel dovolj časa za pripravo in meja 21 sekund je bila prebita. Z izidom 20,98 s je postavil nov državni rekord in v močni konkurenci zelo hitrih nigerijskih šprinterjev osvojil drugo mesto.
Naslednje leto je rekord na 100 m še popravil. V lovu za normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Atenah je na mitingu v Trstu tekel 10,42 s in v Grčiji nastopil tako v posamični konkurenci kot tudi v štafeti. Na 100 m mu je v jutranjih kvalifikacijah uspelo doseči tudi zanj zelo povprečen izid 10,62 s, v štafeti pa je šlo hitreje – z državnim rekordom 39,62 s je slovenski vrsti s Tomažem na čelu le malo manjkalo, da se ni uvrstila v polfinale, kar bi bil v tako močni konkurenci izjemen uspeh. Nastopil je tudi na dveh univerzijadah in na sredozemskih igrah v Bariju.
Njegova športna pot se je končala tako, kot se konča kariera marsikaterega vrhunskega športnika – s poškodbo. Že dlje časa je imel težave s kroničnim vnetjem ahilovih tetiv. Njegov tedanji trener Srdjan Djordjević mu je svetoval operacijo, ki jo je dobro prestal, a je začel prezgodaj trenirati. Ker tetiva na levi nogi še ni bila zdrava, je nogo pri teku postavljal nekoliko postrani in si
ATLETSKE ZGODBE
Tomaž Božič na mitingu v Velenju leta 1994
171
zaradi tega strgal kolensko vez. Namesto nastopa na olimpijskih igrah v Sydneyju je doživel športno upokojitev.
»Iz vseh teh izkušenj lahko mladim športnikom svetujem, naj poslušajo svoje telo in si, ko jim to pove, da je nečesa preveč, vzamejo čas za počitek. Če bi imel tedaj trenerja, ki bi mi svetoval tako, bi dosegel več, kot sem,« danes Tomaž Božič svetuje svojim naslednikom.Z atletiko pa je posredno povezana tudi njegova službena pot. Študiral je na fakulteti za elektrotehniko in postal inženir telekomunikacij, potem pa je študij nadaljeval na informatiki v Kranju.
Ko je končal študij, se je nanj spomnil nekdanji atlet Tomislav Rugelj in ga zvabil v svoje podjetje Metra inženiring, ki se ukvarja s proizvodnjo mikroračunalniških merilnih sistemov, med katere sodijo tudi naprave za nadzor vstopa na stadione in bazene. V prostem času danes Tomaž Božič rad igra badminton in košarko, z družino, poročen je z nekdanjo klubsko kolegico, odlično ovirašico Katko Jankovič, tudi radi kolesarijo, s Katko že kakšnih deset let tudi plešeta v plesnem klubu Bolero.
Igor Vidmar
Prejšnji dan je pomagal bratu betonirati ploščo na hiši. Vozil je samokolnico v dolino
in naslednji dan imel zaradi tega precej tonusa v mišicah, zgleda, da ravno prav za
državni rekord 10,47 s.
Tomaž Božič na mitingu v Velenju leta 1994
172
KATKA JANKOVIČ (BOŽIČ)
Pogosto se zgodi, da nekdanje telovadke zamenjajo šport in začnejo skakati v višino ali pa se znajdejo v teku z ovirami. Katka Božič je bila najprej telovadka pri legendarni novomeški gimnastični trenerki Ruži Kovačič. Trenirati je začela pri sedmih letih in že na prvi tekmi je na občinskem prvenstvu dobila medaljo. Sploh ni vedela, zakaj jo Ruža kliče tja gor na oder za zmagovalke. Pri gimnastiki se je naučila reda, discipline ter se privadila na trdo delo in skromnost. V petih letih med telovadkami je bila ves čas med najboljšimi v Sloveniji, tudi medalje je osvajala na republiških tekmah.
Z atletiko se je srečala na pionirski olimpijadi, množičnem atletskem tekmovanju novomeških osnovnošolcev na tedanjem štadionu Bratstva in enotnosti.
Katka si je želela skakati v daljino, a so jo najprej kot vse gimnastičarke, ker pač dobro obvladajo svoje telo tudi v zraku, dali na višino, pozneje pa na ovire, pri čemer znajo telovadke izkoristiti svojo gibljivost in občutek za ritem. Ker tedaj med njenimi vrstnicami v klubu ni bilo nobene, ki bi tekla z ovirami, je bila njena atletska usoda zapečatena. A gimnastike Katka ni kar tako zapustila – ko je že resno trenirala atletiko, se je v telovadnico vračala, da je kot trenerka delala z mladimi telovadkami.
Katka prihaja iz športne družine, njena babica je bila sokolica in tudi atletska sodnica, Katkin oče je tekel na 1500 m, mamin
Ko se danes ozira na svojo športno pot, staršem in otrokom svetuje, naj se najprej vključijo v gimnastiko, ki da otroku spretnost, gibč-nost, gibljivost in tudi moč, da pozneje laže in uspešneje obvladajo kateri koli drugi šport.
brat Franci Kristan pa je skakal v višino. Če so pri njej najprej prevladali babičini sokolski geni, je šla pozneje po očetovi in stričevi poti.
Ni pa bila prva Ružina gimnastičarka, ki je pozneje uspela v teku z ovirami. Ko je Katka kot osnovnošolka šele spoznavala skrivnosti tehnike prehoda čez tekaške
ATLETSKE ZGODBE
173
Katka Jankovič (prva z leve) na reprezentančnem nastopu v Ljubljani leta 2000
KATKA JANKOVIČ (BOŽIČ)
Kar šest let je bila nepogrešljiva članica državne reprezentance, od večjih tekmovanj pa ji je uspelo nastopiti trikrat na univerzijadi ter enkrat kot študentka francoščine na frankofonskih igrah v Kanadi.
Ko se danes ozira na svojo športno pot, staršem in otrokom svetuje, naj se najprej vključijo v gimnastiko, ki da otroku spretnost, gibčnost, gibljivost in tudi moč, da pozneje laže in uspešneje obvladajo kateri koli drugi šport.
Ni pa bila prva Ružina gimnastičarka, ki bi pozneje
uspela v teku z ovirami. Ko je Katka kot osnovnošolka šele
spoznavala skrivnosti tehnike prehoda čez tekaške ovire,
je v Zagrebu nekdanja Ružina varovanka Margita Papić
postavljala jugoslovanske rekorde v teku na 100 m z
ovirami.
Športno pot je Katka končala zaradi poškodbe hrbta, po diplomi iz francoščine in angleščine pa se je zaposlila na osnovni šoli narodnega heroja Maksa Pečarja v Črnučah. Z nekdaj najboljšim slovenskim šprinterjem Tomažem Božičem in s tremi otroki pa živi v Grosupljem. Od športa jo danes najbolj privlačita aerobika in športni ples, ki ga skupaj s Tomažem vadita v plesni šoli Bolero.
Igor Vidmar
ovire, je v Zagrebu nekdanja Ružina varovanka Margita Papić postavljala jugoslovanske rekorde v teku na 100 m z ovirami, ki jih je pozneje prekosila šele Brigita Bukovec.
Prav Brigita Bukovec, srebrna z olimpijskih iger v Atlanti, pa je bila vzrok, da se Katka Jankovič ne more ponašati s kopico naslovov državne prvakinje – zaradi nje je bila hitra Novomeščanka obsojena na drugo mesto. Prva v državi je bila na 100 m ovire med članicami le enkrat, najboljša v državi pa ji je uspelo biti tudi v dvorani na 60 m ovire. Drugače je bilo med pionirkami, med katerimi je celo postavila državni rekord, ki pa ga je zadržala le dva tedna. Pionirska prvakinja je bila dvakrat, med mlajšimi mladinkami zaradi poškodb ni dosegala vidnejših rezultatov, med starejšimi mladinkami pa je bila prvakinja tako na 60 m kot 100 m z ovirami pa poleg tega še druga v državi na 100 m brez ovir.
174
NATAŠA PODKRIŽNIK (ERŽEN)
Nataša se je zelo zgodaj srečala s športom, a ne z atletiko, am-pak najprej s plesom, saj sta bila starša uspešna športna plesal-ca. Z atletiko se je srečala na Osnovni šoli Grm, kjer je najprej tekmovala v skoku v višino, spretno plesalko pa je opazil Slavko Malnar in jo povabil v klub. Rekla je, da lahko poskusi. Začela je z višino, kmalu pa se je pokazalo, da bi bil tek čez ovire zanjo morda primernejša disciplina.
Spominja se, kako sta na tekmovanjih v štartnem bloku na so-sednji progi ob njej tekmovali Brigita Bukovec in Alenka Bikar. Z veseljem je tekmovala na ovirah, šla je na tri tekme, potem pa je nastopila na tekmovanju v Postojni, na katerem pa se je zaradi padca Alenke Bikar na sosednji progi ustavila tudi ona in končala s tekmovanjem. Takrat se je odločila, da ne bo več tekla ovir.
Ker skok v višino ni bil več aktualen, tek čez ovire tudi ne, so na treningih ugotovili, da bo daljina tista, v kateri bi se Nataša lah-ko izkazala. Spominja se tekmovanja za zimsko ligo v zadnjem razredu osnovne šole v športni dvorani Marof, v kateri so imeli tartanski tepih, po katerem je bil speljan zalet za skok v daljino. Nataša je že na prvi tekmi skočila 526 cm, kar je bil sploh njen prvi skok prek petih metrov.
Po končani osnovni šoli je začela trenirati šestkrat na teden. Ne-delj, ko je bil na vrsti raztek v Portovalu, ni marala, saj ji tek ni dišal. Pogosto se je zgodilo, da si je skupaj z ostalimi Malnarje-vimi varovankami krog po hosti prilagodila po svoje, se pravi, da ga je precej skrajšala …
Nedelj, ko je bil na vrsti raztek v Portovalu, ni marala, saj ji tek ni dišal. Pogo-sto se je zgodilo, da si je skupaj z ostalimi Malnarjevimi varovankami krog po hosti prilagodila po svoje, se pravi, da ga je precej skrajšala …
Zelo rada se spominja priprav v Medu-linu, ki je bil tedaj tradicionalni pripra-vljalni tabor za novomeške in tudi mno-ge druge atlete. Tudi tam bi se najraje izognila jutranjemu prebujevalnemu teku pred zajtrkom. Precej bolj prijetno pa je bilo v Medulinu v prostem času med treningi, bili so dobra družba, najbolj navihan med klubskimi naraščajniki pa je bil Sašo Đukić, ki jih je znal že tedaj nasmejati do solz.
ATLETSKE ZGODBE
175
Nataša Podkrižnik na mitingu v Novem mestu leta 1991
NATAŠA PODKRIŽNIK (ERŽEN)
visoke ambicije, bi morala zanemariti študij, zato se je v tretjem letniku odločila, da bo dala prednost študiju.
Prvo službo je dobila za polovični čas na srednji gradbeni in le-sarski šoli, pripravništvo pa je po diplomi opravljala pod men-torstvom Maria Mohorovića. Ko je opravila še strokovni izpit, so jo vzeli za polni delovni čas in tako na tej šoli poučuje športno vzgojo še danes. Vzporedno s športom se je prav tako pod men-torstvom Slavka Malnarja ukvarjala tudi z manekenstvom.
Na tekmovanja so velikokrat hodili s Slavčevim znanim jugom, ki je bil poleg atletov tudi poln prtljage in se je med vožnjo močno posedel. Slabe spomine ima predvsem na vožnje na tekme v Maribor po bližnjici skozi Bizeljsko. Ker ji je bilo vedno slabo, so morali po navadi že na Bizeljskem ustaviti.
Kljub vsemu pravi, da ima na atletske čase zelo lepe spomine in da si svojega najstniškega obdobja ne bi znala predstavljati brez atletike. Zdaj je mama treh otrok, in ker je s plesom v otroštvu prekinila, zdaj spet pleše in celo tekmuje s plesno skupino hip-hop mame.
Mateja Drobnič
Po štirih letih treninga so se začeli kaza-ti tudi rezultati, s katerimi si je priborila mesto v mladinski reprezentanci. Kon-kurenca v skoku v daljino je bila tedaj zelo močna – poleg naše najboljše mno-gobojke tistega časa Vladke Lopatič sta slovenski vrh skoka v daljino tedaj tvorili še Ksenija Predikaka in Marcela Umnik.
Proti koncu srednje šole je Nataša že preskočila drugo mejo, mejo šestih me-trov. Bilo je to na mitingu v Avstriji, v Li-ebnitzu, kjer je skočila 616 cm, kar je bil za tisti čas zelo dober rezultat.
Po končani srednji zdravstveni šoli se je vpisala na fakulteto za šport. Zaradi napornih vaj pri različnih športih ji je za obsežne treninge ostajalo čedalje manj energije. Če bi želela v športu izpolniti
176
JOŽE VRTAČIČ
Jože Vrtačič iz Gornje Gomile pri Šentjerneju je bil od malega določen za atleta. Ko bi se hotel izogniti temu športu, se ne bi mogel, nadarjenost, volja in strast so bili premočni in preveč izraženi. Že njegova starša, oče Jože in mama Milka, sta bila odlična atleta, oče, tekač na 400 m, naj bi bil celo kandidat za nastop na olimpijskih igrah v Muenchnu leta 1972, mama pa je bila skakalka v višino. In tako je Jože ml., ki je od malega kazal neverjeten talent za tek, kot šentjernejski osnovnošolec začel s krosom, potem pa se je pod vodstvom telovadnega učitelja in njegovega prvega trenerja Slavka Antončiča vse bolj usmerjal na skok v daljino.
Že pri sedemnajstih letih je postal eden najboljših mladincev v skoku v daljino na svetu. Na Olimpijskih dnevih mladih v Lizboni leta 1997 je s skokom 7,45 m osvojil bronasto medaljo, ta rezultat pa je bil takrat četrti najboljši na svetu! Skratka, Vrtačič je v skoku v daljino ogromno obetal in bi se gotovo razvil med člani v tej disciplini v vrhunskega atleta evropskega slovesa. A mu je to preprečila huda poškodba, ki si jo je pridelal po neumnosti. Pred treningom se je šel ogrevat z igranjem košarke, na polno, kot je delal vse – pa so šle križne kolenske vezi in njegove resne kariere skakalca v daljino je bilo tako rekoč konec, ko se še niti dobro začela ni. Po enoletnem premoru zaradi okrevanja po tej hudi poškodbi se je resneje začel ukvarjati s tekom. Leta 1999 je bil državni mladinski rekorder na 100, 200, 300 in 400 m. Na evropskem mladinskem prvenstvu je bil 5. v teku na 200 m. Mesec dni zatem pa je še kot mladinec na članskem
Že pri sedemnajstih letih je postal eden najboljših mladincev v skoku v daljino na svetu. Na Olimpijskih dnevih mladih v Lizboni leta 1997 je s skokom 7,45 m osvojil bronasto medaljo, ta rezultat pa je bil takrat četrti najboljši na svetu!
svetovnem prvenstvu v atletiki nastopil v štafeti 4 x 400 m, ki je dosegla še danes nepresežen slovenski rekord 3:02,71. Leto dni pozneje je v štafeti nastopil tudi na olimpijskih igrah v Sydneyju. Vse to je Jože dosegel še kot član AK Šentjernej.
Leta 2002 je prestopil v AK Novo mesto in nastopil na dvoranskem članskem
ATLETSKE ZGODBE
177
Jože Vrtačič Jože na mitingu v Novem mestu leta 2002
JOŽE VRTAČIČ
in se je moral vrniti v domovino, kjer je videl, da se že tako in tako za atletiko nespodbudne razmere niso izboljšale. Če jih je primerjal z ameriško izkušnjo, ga je to še dodatno potrlo. »Vztrajal sem še dve, tri leta, potem pa odnehal. Saj ne rečem, kot vrhunski atlet sem imel za naše razmere srečo, da sem imel dobre sponzorje, kot sta bila NLB in Mobitel, tako da sem se, dokler sem se intenzivno posvečal atletiki, lahko sam preživljal. A splošna klima atletiki, kraljici športov, pri nas ni bila in še zmeraj ni naklonjena,« je razočaran Vrtačič.
Tako je leta 2006 na svoje stroške odšel v Združene
države trenirat v sloviti Santa Monica track club, v
katerem je bilo največ atletov z olimpijskimi medaljami, na
čelu s Carlom Lewisom.
Pa vendar mu za to, da se je tako ves predal atletiki, ni žal. Ob njej je tudi sicer kot mladenič napredoval. Najprej se je izučil za avtomehanika, potem končal srednjo šolo za elektrotehnika – elektronika, nato pa že ob delu končal še višjo šolo in je zdaj inženir komunale, dela pa v svakovi firmi Gallus v Šentjerneju, ki se ukvarja s proizvodnjo gasilske opreme. Pa tudi z atletiko se še ukvarja. Z ženo Nežo, rojeno Hafner, ki je bila državna prvakinja v teku na 400 m, imata z nekdanjim atletom in tudi Jožetovim trenerjem Matijo Šestakom Športno društvo Neža&Šestak, v katerem delajo z mladino od vrtca do srednje šole.
Andrej Bartelj
prvenstvu na Dunaju v teku na 200 m. »Treniral sem teke od 100 do 400 m, vendar so me precej ovirale poškodbe. Ves čas pa sem si želel skakati v daljino, saj sem prepričan, da bi bila to moja najboljša disciplina. Še kot mladinec sem na treningih skakal že blizu osmih metrov. A si zaradi poškodbe kolenskih vezi in strahu, da se mi ne bi poškodba ponovila, pozneje nisem upal resno ukvarjati s to disciplino …« pove danes Jože Vrtačič, ki je svojo resno atletsko pot sklenil pred petimi, šestimi leti.
Mladi in zagreti Jože je imel vseskozi veliko željo, da bi dosegel še nekaj več. »Mislim, da bi pri nas težko našli mladega atleta, ki bi imel tako željo napredovati, kot sem jo imel jaz, in je za to vlagal vse, ves prosti čas in vsa sredstva, ki jih je imel na voljo …« Tako je leta 2006 na svoje stroške odšel v Združene države trenirat v sloviti Santa Monica track club, v katerem je bilo največ atletov z olimpijskimi medaljami, na čelu s Carlom Lewisom, in v katerem sta bila trenerja tudi svetovno znana in uspešna Tom Telles in Joe Douglas. Zadnjega je Jože spoznal na nekem tekmovanju v Belgiji in v Santa Monici pri njem tudi treniral. Tam je ostal sedem mesecev, potem pa so njegovi prihranki pošli
178
ANDREJ POLJANEC
Andrej je bil precej živahen otrok in želja njegovega očeta je bila, da se z nečim ukvarja, da nekaj počne. Odločila sta se za atletiko. Proti koncu leta 1998 je prvič prišel na stadion, kjer se je sprva predvsem igral, tako kot to danes počno v atletskih šolah. Všeč mu je bila tudi gimnastika. Ni je nikoli resno treniral, a nad vsem, kar so počeli, je bil navdušen. Kmalu je spoznal, da mu je še najbolj všeč mešanica atletike in gimnastike, kot nekateri označujejo skok s palico.
Trenirati je začel v atletskem klubu Olimpija, v katerem je delal tudi dr. Janez Tome, tedaj največji strokovnjak za skok s palico pri nas. Andrej je želel poskusiti vse discipline, tudi skok s palico, in ko mu je dr. Tome razložil, kako se to dela, ja na trening drugih disciplin kmalu pozabil. Svoje prve tekme je končal na višinah med 260 in 280 cm, ob koncu leta pa je preskočil že 410 cm in s tem postavil državni pionirski dvoranski rekord. A kmalu se je poškodoval in tako spoznal, kako pomembno je za športnika ogrevanje.
Tretje leto treninga leta 2001 se je pokazal napredek, izpolnil je normo za svetovno prvenstvo za mlajše mladince v Debrecenu (460 cm) in napredoval do 480 cm. V tem času je začel sodelovati s trenerjem Juretom Kastelicem, ki je bil tudi trener Brigite Bukovec, in v tekaškem delu je ogromno napredoval. Pri dr. Tometu, ki je bil velik motivator in dober pedagog, je pilil tehniko, telesno pripravljenost pa je nadgrajeval pri Kastelicu.
Pogovarjal se je z več klubi, a mu večina ni želela prisluhniti, dokler se ni obrnil na Novomeščane. Pristojni iz kluba so se z njim resno pogovorili in razumeli njegove težave ter z njim podpisali pogodbo.
Ko je želel svojo tehniko še nadgraditi, sta se s klubskim tovarišem Jakom Roglom odločila, da se odpravita na priprave v Ukrajino, kjer sta imela prvič stik z »resno« tehniko, kakor ji pravi Andrej, ruske šole. Tam je spoznal legendo skoka s palico, Sergeja Bubko, in njegovega trenerja Evgenija Volubova. Po vrnitvi v domovino se je odločil za sodelovanje z nekdanjim skakalcem s palico Tinetom Lorencijem, ki mu je bila domača predvsem ruska šola, in to je Andreju zelo odgovarjalo. Že prvo leto sodelovanja z Lorencijem je leta 2004 na državnem prvenstvu v Velenju preskočil
ATLETSKE ZGODBE
179
Andrej Poljanec na mednarodnem atletskem mitingu v Novem mestu leta 2012
ANDREJ POLJANEC
prvem poizkusu. Pravi, da ne ve, od kod je prišel ta rezultat, a se zelo dobro spominja te tekme, saj se je, kljub temu da je prvič oblekel dres Krke, tedaj v Novem mestu počutil kot doma.
Istega leta je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Osaki, kjer pa se je vse skupaj začelo zelo slabo. Pri prevozu so mu zlomili palice, ki bi jih potreboval tudi še na univerzijadi. Obrnil se je za pomoč na Atletsko zvezo Slovenije, a je ni dobil, in nastalo škodo, za katero ni bil nič kriv, je moral kriti sam. Bil je razočaran in težko se je zbral za nastop, a je kljub vsemu v Osaki že v prvem poizkusu preskočil začetno višino 540 cm. Tega se je zelo veselil, tako zelo, da je televizijski komentator Andrej Stare v prenosu dejal, da se preskočene višine veseli kot nogometaš gola na nogometni tekmi.
Pozneje je Andrej nastopil na univerzijadah v Beogradu (2009) in Shenznu (2011), Evropskem dvoranskem prvenstvu v Göteborgu (2013) in Balkanskem dvoranskem prvenstvu v Istanbulu (2014), kjer je osvojil bron.
Od vsega, kar je doživel v Novem mestu in Atletskem klubu Krka, se mu je najbolj vtisnila v srce prireditev Športnik leta 2007, na kateri so ga razglasili za najboljšega športnika Novega mesta. Pravi, da ga je to presenetilo, predvsem pa ga je presenetilo to, kako so ga v Krki in atletskem klub lepo sprejeli in ga vzeli za svojega.
Mateja Drobnič
525 cm, ob koncu sezone pa je dobil povabilo na študij v Združene države Amerike, na univerzo v Iowi, kamor je odšel študirat teoretično matematiko. Na univerzi je treniral pod okriljem trenerja Douga Casea. Andrej je z njim zelo rad sodeloval, saj je trener verjel vanj, in prav zato je bilo sodelovanje med njima zelo uspešno.
Leta 2005 je preskočil 545 cm in si s tem pridobil pravico nastopa na sredozemskih igrah, na katerih je bil peti, in na evropskem prvenstvu za mlajše člane, kjer je tudi prišel v finale. Naslednje leto je, potem ko je doma tri mesece delal s trenerjem Lorencijem, presegel mejo 550 cm.
Od vsega, kar je doživel v Novem mestu in Atletskem
klubu Krka, se mu je najbolj vtisnila v srce prireditev
Športnik leta 2007, na kateri so ga razglasili za najboljšega
športnika Novega mesta.
Potem pa se je v Olimpiji začel soočati s težavami, prišlo je do napetosti in začel je razmišljati o menjavi kluba. Pogovarjal se je z več klubi, a mu večina ni želela prisluhniti, dokler se ni obrnil na Novomeščane. Pristojni iz kluba so se z njim resno pogovorili in razumeli njegove težave ter z njim podpisali pogodbo.
Danes pravi, da mu ni žal, da se je leta 2007 odločil prestopiti v Krko. Za vedno si je zapomnil, kako je bilo, ko je prišel iz Združenih držav, in je čez tri tedne nastopil na mitingu v Novem mestu, prvič v dresu atletskega klub Krka. Popravil je osebni rekord – 560 cm je preskočil v
180
GREGOR KOKALOVIĆ
Če je atletika kraljica športov, je tek na 100 m kralj atletike. Gre-gor Kokalović je v novomeškem atletskem klubu pravi naslednik Tomaža Božiča, nekdanjega državnega rekorderja, ki je prvi med Slovenci prebil mejo 10,50 s in se s tedanjim rekordom 10,42 s vsaj kolikor toliko približal mednarodni konkurenci, ki je v tej disciplini nedvomno najhujša, ter prvi pri nas prebil mejo 21 sekund v teku na 200 m. Gregor je njegov klubski rekord v teku na 100 m izboljšal še za desetinko na 10,32 s, na 200 m pa za 17 stotink sekunde.
Z atletiko se je Gregor Kokalović začel ukvarjati sorazmerno po-zno, ko ga je ob koncu osnovne šole na stadion pripeljal starejši brat Goran, v skupino več kot tridesetih atletov pa ga je vklju-čil trener Slavko Malnar, ki je vedno zagovarjal tezo, da dokler mlad atlet napreduje, ne potrebuje ne vadbe z utežmi, kaj šele prehranske dodatke. Da to velja, je dokazal tudi Gregor, ko se je še kot pionir po prvem letu resnejše vadbe uvrstil v pionirsko reprezentanco na 100 m ovire.
Nase je resneje opozoril, ko je kot starejši mladinec na držav-nem prvenstvu za mlajše člane osvojil kar pet medalj. Naslednja tri leta je na istem prvenstvu osvojil zlato tako v teku na 110 m z ovirami kot tudi v teku na 100 in 200 m.
Leta 2009 mu je uspel veliki preboj – takrat je prvič premagal slovenskega rekorderja in nekoč tudi uradno najhitrejšega bel-ca na svetu Matica Osovnikarja, enega redkih belih tekačev, ki se mu je na svetovnem prvenstvu v atletiki v teku na 100 m uspe-lo prebiti v finale.
ATLETSKE ZGODBE
181Gregor Kokalović na tekmi v Ljubljani leta 2010
Leta 2009 mu je uspel veliki preboj – takrat je prvič premagal slovenskega rekorderja in nekoč tudi uradno najhitrej-šega belca na svetu Matica Osovnikarja, enega redkih belih tekačev, ki se mu je na svetovnem prvenstvu v atletiki v teku na 100 m uspelo prebiti v finale. Ta zma-ga je bila za obetavnega novomeškega šprinterja velika spodbuda in še isto leto mu je prav na mednarodnem mitingu na domačem stadionu v Novem mestu uspelo prvič spustiti se pod za sloven-ske šprinterje magično mejo desetih se-kund in pol ter na 200 m pod mejo 21 se-kund. Isto leto je na državnem prvenstvu v Mariboru 200 m pretekel v času 20,81 s in se s tem na vsega četrt tekaškega koraka oziroma šest stotink sekunde približal normi za nastop na svetovnem prvenstvu v Berlinu.
Njegov prvi nastop na veliki tekmi, na evropskem prvenstvu mlajših članov v Debrecenu leta 2007, se je končal slabo, s poškodbo in z bolečinami, s katerimi je tekmo na 200 m končal z zanj slabim izidom 21,57 s in le s 23. mestom. Na sredozemskih igrah leta 2009 v Pescari je osvojil 7. mesto na 200 m in 9. mesto na 100 m, leta 2010 je nastopil v Barce-loni na članskem evropskem prvenstvu. Leta 2011 je osebni rekord v teku na 100 spustil na za slovensko konkurenco iz-jemnih 10,32 s. Njegovo športno pot so krojile poškodbe, in ko je moral zaradi njih počivati, se je posvetil študiju, diplo-miral in dobil zaposlitev v podjetju, ki je že leta glavni pokrovitelj novomeškega atletskega kluba, v Krki.
Igor Vidmar
182
MAJA MOHOROVIĆ
Maja Mohorović ima tek v genih, nasledila ga je po očetu, nekdaj izvrstnem tekaču na 1500 m, čeprav so bile njej bolj ljube še daljše razdalje in predvsem tako rekoč intimna tekaška druženja z naravo.
Z atletiko se je resneje spoprijateljila proti koncu osnovne šole, najprej se je z njo družila pri šolskem krožku, pozneje pa pri Slavku Malnarju, ki je vodil dodatne krožke. Tedaj je začela teči tudi sama doma, v gozdu.
Ko je že ničkolikokrat pretekla vse možne kroge po gozdu, ji je postalo dolgčas in šele takrat se je obrnila na očeta, ki jo je najprej bolj rekreativno usmerjal, kmalu pa je postalo tekaško sodelovanje med hčerjo in očetom precej resnejše. In Mario se je moral po več letih premora vrniti v trenersko posadko novome-škega atletskega kluba.
Ko je že ničkolikokrat pretekla vse možne kroge po gozdu, ji je postalo dolg-čas in šele takrat se je obrnila na očeta, ki jo je najprej bolj rekreativno usmerjal, kmalu pa je postalo tekaško sodelovanje med hčerjo in očetom precej resnejše.
ATLETSKE ZGODBE
Čisto na začetku je Maja tekmovala tako na 60 m kot na 80 in 300 m z ovirami, na šolskih športnih dnevih pa je tudi skakala v daljino in višino. A je hitro ugotovila, da ji bolj kot kratke proge in tehnične discipline ležita tek na 1000 m in kros, v tehnični gimnaziji pa so ji postali posebej ljubi predvsem teki na 1500 in 3000 m pa na 3000 m z zaprekami.
Maja obožuje naravo in živali, zato je najraje trenirala na gozdnih makadamih, in če je na primer med zgodnjim jutranjim tekom srečala srno, je bila še cel dan nasmejana do ušes.
Po končani srednji šoli se je odločila za študij geodezije, ki ga je zelo uspešno tudi zaključila. Je zelo organizirana oseba in si zna zelo dobro organizirati čas, tako da je ob študiju in vsakodnevni vožnji v Ljubljano brez težav
183
našla čas tudi za treninge. Študij in vožnja nista terjala le veliko časa, temveč je za njih porabila tudi ogromno energije. Meni, da ji je prav zaradi tega zmanjkalo moči, in to takrat ko jo je najbolj potrebovala, zato ji na tekmo-vanjih ni uspelo pokazati vsega, kar je bila sposobna.
Na vprašanje, ali je bila to prednost ali slabost, da jo trenira oče, je odgovorila, da ne ve, kako bi bilo trenirati drugje, ker ji je bil vedno trener samo oče, ni pa nikoli razmišljala, da bi menjala trenerja. Pogosto se zgodi, da
Maj
a M
ohor
ović
na
drža
vnem
prv
enst
vu v
Kop
ru le
ta 2
011
MAJA MOHOROVIĆ
želijo starši prek svojih otrok uresničiti svoje sanje, a pri Maji je bilo drugače. Njo je moral oče držati nazaj. Danes Maja prizna, da se je pogosto sama še bolj gnala, kot je bilo načr-tovano.
Prav zaradi tega je šlo, potem ko je bila na začetku študija zelo uspešna tudi na atletskih stezah, zaradi pretreniranosti samo še nav-zdol. Potrebovala je kar eno sezono, da se je pobrala. Spominja se tudi terenskih vaj, ki jih je morala opraviti na fakulteti in na katerih je šla namesto na kosilo s sošolci na trening. Morda bi bilo celo bolj koristno, če bi kakšen trening izpustila in si malce oddahnila.
Kljub vsemu je v času študija doživela vrhunec svoje športne poti. Med mlajšimi članicami je osvojila naslov državne prvakinje na 3000 m z zaprekami, bila je članska prvakinja na 1500 m in 3000 m, nastopila je tudi za državno repre-zentanco med članicami in mlajšimi članicami, leta 2010 je bila izbrana za športnico leta v Mestni občini Novo mesto.
Maja obožuje naravo in živali, zato je najraje trenirala na gozdnih
makadamih, in če je na primer med zgodnjim jutranjim tekom srečala srno, je bila še cel dan nasmejana
do ušes.
Po končanem študiju se je znašla na razpotju. Predvsem zaradi zaposlitve in težav s poškod-bami pa tudi zato, ker je začutila, da je čas, da se preizkusi še v čem drugem, je svojo tekmo-valno atletsko pot končala. Zdaj je zaposlena s podiplomskim študijem in službo. Ko pa ji nosnice napolni vonj razgretega tartana v par-ku, jo preplavijo spomini na leta intenzivnega druženja z atletiko in se preda nostalgiji.
Mateja Drobnič
184
PRIMOŽ KOBE
Primož Kobe je bil najprej nogometaš, tako kot brat. Trenirati je začel sorazmerno pozno, šele v osmem razredu, a je lepo napredoval, igral tako za kadete kot za mladince in se po maturi na pripravah pred novo sezono pridružil članom, obenem pa se je vpisal na fakulteto za šport. Hitro mu je bilo jasno, da študij in resno igranje nogometa ne bosta šla skupaj. Odločitev je bila težka, a logična – odločil se je za študij, da bo nekoč nastopil na olimpijskih igrah pa se mu tedaj ni niti sanjalo, tako kot si ni mislil, da se bo nekoč tako resno posvetil atletiki.
Pravzaprav je Primož Kobe, četrti novomeški atlet, ki mu je uspelo občutiti ozračje olimpijskega nastopa, v atletiko prišel bolj po naključju. Med študijem se je poizkusil v marsikaterem športu, navdušeno je jadral na deski, hitro je prišel tudi do najvišje stopnje učitelja smučanja. Ko je kar štiri zime učil smučati v tujini, v Kronplatzu v Italiji, je tam začel teči.
Verjetno je bilo odločilno povabilo kolegic s fakultete za šport, naj se jim pridruži na Šmarješkem teku leta 2005. Ker je bilo bolj malo prijavljenih, je njihovo povabilo sprejel. Začeli so bolj zadaj, Primož pa jim je po enem kilometru rekel, da bi šel on raje malo hitreje. In je šel in do konca preizkušnje prehitel kakšnih dvesto tekačev ter osvojil šesto mesto. Videl je, da mu gre, in ves navdušen se je udeležil še teka v Mokronogu teden dni pozneje, kjer je že stopil na zmagovalni oder in se veselil tretjega mesta.
Odločitev ni bila lahka. Primož je namreč do tedaj vadil še vedno le od tri- do štirikrat na teden, pri Kejžarju pa se je treniralo dvakrat na dan. 8. decembra se je pojavil na njegovem prvem treningu. Začelo se je zares.
Tek ga je tedaj tako pritegnil, da je začel bolj redno vaditi in se udeleževati tekov za pokal Dolenjskega lista, jeseni pa je nastopil na Ljubljanskem maratonu, na katerem je v svojem prvem nastopu na tako dolgi razdalji s časom 2:53 osvojil 19. mesto, kar je za začetnika in še rekreativca povrhu, ki teče od dva- do trikrat na teden, neverjeten dosežek. Tek mu je postal res všeč, a da bi začel resno trenirati, se še nekaj časa ni odločil, tudi ko je naslednje leto osebni rekord v maratonu izboljšal za enajst minut in leta 2007 osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu ter na maratonu v Berlinu dosegel čas 2:35.
Prelomno je bilo leto 2008, ko je zmagal v skupnem vrstnem redu pokala Dolenjskega lista in se je v Berlinu kot prvi Dolenjec spustil pod mejo dveh ur in pol, s časom 2:29:27 pa je bil celo za deset sekund hitrejši kot Roman Kejžar isto leto na olimpijskih igrah v Pekingu. Tedaj mu je v glavo šinila nora misel, da
ATLETSKE ZGODBE
185
Primož Kobe (206)
na ljubljanskem maratonu dobil preizkušnjo na 21 km z rekordnim časom 1:04:55, tri tedne pozneje je v Torinu po vsega enajstih mesecih resnega maratonskega treninga dosegel zanj fantastičen izid 2:17:56, s čimer se je povsem približal normi za svetovno prvenstvo v Daeguju leta 2011.
Priprave na svetovno prvenstvo so dobro potekale, na maratonu v Milanu je Primož s časom 2:16:18 potrdil normo za svetovno prvenstvo in obenem izpolnil normo B za olimpijske igre v Londonu. Pričakovanja pred svetovnim prvenstvom so bila velika, a se je zgodilo, česar se športniki najbolj bojijo. Vsega sedemnajst dni pred nastopom se je poškodoval . Kljub poškodbi je odpotoval v Daegu, a mu poškodbe ni uspelo toliko pozdraviti, da bi tam tudi nastopil.
Na vrsti je bilo olimpijsko leto. Zavedal se je, da zgolj norma B morda ne bo zadoščala za nastop v Londonu , saj so jo izpolnili kar trije slovenski tekači, zato ničesar ni prepustil naključju. Januarja se je za pet tednov odpravil na priprave v Kenijo, domovino najboljših dolgoprogašev na svetu. Konkurenca na treningih je bila močnejša kot na svetovnem prvenstvu, saj je imel najslabši izmed tekačev, s katerimi je treniral v maratonu, izid 2:12. Trenirali so na nadmorski višini 2400 m, pogoji za vadbo so bili najboljši možni.
Trening v Keniji se je očitno izplačal, saj je na maratonu v Linzu s časom 2:14:50 izpolnil normo A. Če ne bi bilo vetra, bi šlo še hitreje, morda bi se lahko povsem približal državnemu rekordu Romana Kejžarja, do katerega so ga ločile natanko tri minute. Pred olimpijskim nastopom v Londonu se je zavedal, kam sodi, k dodatni previdnosti pa ga je silila tudi nova poškodba. Začel je s skupino tekačev, ki so imeli od dve do tri minute boljši osebni rekord od njegovega, jih, ko so pospešili, spustil naprej, potem pa z okoli osemdesetega mesta po desetih kilometrih prehiteval tekmeca za tekmecem in na cilj pritekel kot 46. s časom 2:19:28. S tem je presenetil tudi nekatere strokovnjake, ki od začetnika niso pričakovali tako zrelega nastopa, prav vsi pa so ga označili za dobrega. Primož je po prihodu domov povedal, da je s tem šele na začetku poti, ki se bo, če bo šlo vse po sreči, nadaljevala na naslednjih olimpijskih igrah v Riu leta 2016.
Igor Vidmar
bi čez štiri leta lahko tudi on nastopil na olimpijskih igrah. Olimpijska norma 2:18 se mu je zdela povsem dosegljiva.
Naslednje leto, ko je spet zmagal v skupnem vrstnem redu pokala Dolenjskega lista, se je na maratonu v New Yorku želel spustiti pod mejo 2:25, a je zbolel za prašičjo gripo in tekel precej slabše. Bil je razočaran. Ko je doma ležal z visoko vročino, ga je poklical Kejžar, ki je takrat zaključil svojo tekmovalno pot, in mu povedal, da sestavlja skupino maratoncev, ki bi skupaj vadili, in vanjo vabi tudi njega.
Odločitev ni bila lahka. Primož je namreč do tedaj vadil še vedno le od tri- do štirikrat na teden, pri Kejžarju pa se je treniralo dvakrat na dan. 8. decembra se je pojavil na njegovem prvem treningu. Začelo se je zares. Ko je v Radencih osvojil naslov državnega prvaka, so se spraševali, kdo je pa zdaj to, po osmih mesecih je že nosil dres državne reprezentance na evropskem prvenstvu v Barceloni, kjer je osvojil 35. mesto, jeseni je
188
USPEHI V ŠTEVILKAH
UspehiO l i m p i j s k e i g r e
O l i m p i j s k i d n e v i m l a d i h
LETO ČLANI
1964 Červan, Franc * 5000 m kvalifikacije
1964 Červan, Franc * 10 000 m 10. mesto
1996 Primc, Igor disk 24. mesto
2000 Vrtačič, Jože * 4 x 400 m 31. mesto
2004 Primc, Igor disk 31. mesto
2012 Kobe, Primož maraton 46. mesto
LETO MLAJŠI MLADINCI
1993 Tratar, Darja 100 m ov. 13. mesto
1997 Murn, Andrej 4 x 100 m 2. mesto
1997 Vrtačič, Jože * 4 x 100 m 2. mesto
1997 Vrtačič, Jože * daljina 3. mesto
1997 Murn, Andrej 110 m ov. 6. mesto
1997 Kastelic, Jernej 400 m ov. 9. mesto
1997 Kastelic, Jernej 4 x 100 m 3. mesto (2.skupina)
2001 Poljanec, Andrej * palica 6.-7. mesto
2009 Žulič, Jaka krogla, disk 12. mesto
2010 Žulič, Jaka disk 7. mesto
2010 Cimermančič, Davorin 2000 m zap. 7. mesto
2011 Kastrevc, David kopje 10. mesto
* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
189
S v e t o v n o p r v e n s t v o (na prostem / dvorana / kros)
S v e t o v n o p r v e n s t v o (na prostem / dvorana / kros)
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
1958 Hude, Jelka * / L'Humanite (neuradno svetovno prvenstvo) kros 19. mesto
1995 Primc, Igor disk 36. mesto
1997 Primc, Igor disk 21. mesto
1997 Božič, Tomaž 4 x 100 m 21. mesto
1997 Božič, Tomaž 100 m 72. mesto
1999 Primc, Igor (Svetovne vojaške igre) disk 2. mesto
1999 Retelj, Borut * (Svetovne vojaške igre) maraton 36. mesto
1999 Primc, Igor disk 15. mesto
1999 Tomič, Aleš * kros 111. mesto
2001 Primc, Igor disk 11. mesto
2002 Primc, Igor (Svetovno vojaško prvenstvo) disk 1. mesto
2003 Primc, Igor (Svetovne vojaške igre) disk 6. mesto
2007 Primc, Igor (Svetovne vojaške igre) disk 8. mesto
2007 Poljanec, Andrej * palica 21.-24. mesto
2009 Primc, Igor (Svetovno vojaško prvenstvo) disk 9. mesto
2011 Kobe, Primož maraton poškodba
LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI
1996 Tomič, Aleš * 1500 m 15. mesto
1999 Rebernik, Sašo /MML/ višina 17. mesto
2001 Poljanec, Andrej * palica 11. mesto
2001 Berus, Matjaž * /MML/ 1500 m 28. mesto
2003 Glivar, Matej /MML/ kladivo 14. mesto
2004 Kraševec, Matija 100 m 44. mesto
2004 Lindič, Mojca 3000 m zap. 34. mesto
2006 Stegnar, Gašper kopje 23. mesto
2009 Žulič, Jaka disk 38. mesto
2011 Kastrevc, David kopje 36. mesto
2012 Žulič, Jaka disk 23. mesto
2012 Cimermančič, Davorin 3000 m zap. 27. mesto
2013 Murn, Blaž /MML/ 200 m 83. mesto
190
USPEHI V ŠTEVILKAH
E v r o p s k o p r v e n s t v o (na prostem / dvorana / kros)
* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
1962 Červan, Franc * 10 000 m 7. mesto
1966 Červan, Franc * 10 000 m 11. mesto
1966 Červan, Franc * 5000 m kvalifikacije
1975 Keržan, Vane * /MČL/ 4 x 400 m 8. mesto
1995 Fabjan, Matjaž kros 81. mesto
1995 Udovč, Mateja kros 61. mesto
1996 Dragan, Robert kros 92. mesto
1998 Primc, Igor disk 16. mesto
1998 Tomič, Aleš * kros 73. mesto
1999 Tomič, Aleš * /MČL/ 1500 m 11. mesto
1999 Tomič, Aleš * kros 56. mesto
2001 EP v štafetnih tekih - (Goranič, Zelič, Krašovec, Knafeljc) 4 x 200 m 7. mesto
2001 EP v štafetnih tekih - (Salopek, Trifkovič, Peterlin, Vukšinič) 4 x 200 m 7. mesto
2002 Vrtačič, Jože * (dvorana) 200 m 8. mesto
2002 Primc, Igor disk 15. mesto
2005 Poljanec, Andrej * /MČL/ palica 11. mesto
2007 Kokalović, Gregor /MČL/ 200 m 23. mesto
2008 Evropski pokal v metih /MČL/ - Hribar, Tadej disk 7. mesto
2008 Evropski pokal v mnogobojih /MČL/ - Blatnik, Simon deseteroboj 34. mesto
2009 Krevs, Mitja * /MČL/ kros 66. mesto
2010 Kokalović, Gregor 200 m 27. mesto
2010 Kokalović, Gregor 100 m 30. mesto
2010 Kobe, Primož maraton 35. mesto
2010 Krevs, Mitja * /MČL/ kros 58. mesto
2010 Kobe, Primož kros odstop
2010 Kokalović, Gregor 4 x 100 m odstop
2011 Kobe, Primož 10 000 m 30. mesto
2011 Krevs, Mitja * /MČL/ kros 58. mesto
2011 Cimermančič, Davorin kros 84. mesto
2011 Ljubi, Klara kros 92. mesto
2013 Poljanec, Andrej * (dvorana) palica 22. mesto
2013 Krevs, Mitja * (dvorana) /MČL/ 1500 m 18. mesto
2013 Krevs, Mitja * /MČL/ kros 69. mesto
191
E v r o p s k o p r v e n s t v o (na prostem / dvorana / kros)
LETO MLADINCI
1975 Keržan, Vane * 4 x 400 m 7. mesto
1983 Primc, Igor disk 9. mesto
1985 Primc, Igor disk 12. mesto
1999 Vrtačič, Jože * 200 m 5. mesto
1999 Vrtačič, Jože * 4 x 400 m 8. mesto
2001 Evropski klubski pokal (A skupina) 6. mesto
2002 Evropski klubski pokal (A skupina) 8. mesto
2003 Evropski klubski pokal (C skupina) 4. mesto
2005 Glivar, Matej kladivo 22. mesto
2005 Stegnar, Gašper kopje 25. mesto
2005 Hribar, Tadej disk brez uvrstitve
2006 Evropsko kl. prvenstvo mladinci (B skupina) 3. mesto
2006 Krevs, Mitja * kros 54. mesto
2007 Evropsko kl. prvenstvo mladinci (A skupina) 8. mesto
2007 Hočevar, Boštjan kros 84. mesto
2011 Žulič, Jaka disk 15. mesto
2012 Cimermančič, Davorin kros 76. mesto
2013 Pregrat, Matjaž kros 112. mesto
192
USPEHI V ŠTEVILKAH
U n i v e r z i j a d a
S r e d o z e m s k e i g r e
LETO ČLANI
1995 Božič, Tomaž 100 m četrtfinale
1995 Božič, Tomaž* 200 m četrtfinale
1997 Tomič, Aleš * 800 m 25. mesto
1997 Tomič, Aleš * 1500 m 31. mesto
1997 Božič, Tomaž 100 m 38. mesto
1997 Jankovič, Katka 100 m 17. mesto
1999 Jankovič, Katka* 100 m 19. mesto
2001 Božič, Katka* 100 m 32. mesto
2007 Poljanec, Andrej * palica 7. mesto
2009 Poljanec, Andrej * palica 5. mesto
2009 Hribar, Tadej disk 24. mesto
2009 Kokalović, Gregor 100 m polfinale
2009 Kokalović, Gregor 200 m polfinale
2009 Drobnič, Mateja palica 14. mesto
2011 Poljanec, Andrej * palica 9. mesto
2011 Hribar, Tadej disk 20. mesto
2011 Kokalović, Gregor 100 m 32. mesto
2013 Hribar, Tadej disk 22. mesto
2013 Brulc, Blaž 100 m 36. mesto
LETO ČLANI
1963 Červan, Franc * 10 000 m 2. mesto
1979 Cujnik, Darko deseteroboj 2. mesto
1979 Penca, Janez * 400 m ov. 7. mesto
1997 Primc, Igor disk 1. mesto
1997 Božič, Tomaž 200 m 12. mesto
1997 Božič, Tomaž 100 m 13. mesto
2001 Primc, Igor disk 5. mesto
2005 Primc, Igor disk 2. mesto
2005 Poljanec, Andrej * palica 5. mesto
2009 Kokalović, Gregor 200 m 7. mesto
* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
193
B a l k a n s k e a t l e t s k e i g r eLETO ČLANI
1946 Marinček, Dana * krogla 1. mesto
1947 Marinček, Dana * krogla 2. mesto
1955 Penko, Igor * krogla 3. mesto
1959 Hude, Jelka kros 5. mesto
1960 Hude, Jelka kros 12. mesto
1961 Hude, Jelka kros 12. mesto
1962 Červan, Franc * 10 000 m 2. mesto
1962 Červan, Franc * kros 3. mesto
1964 Červan, Franc * 10 000 m 1. mesto
1964 Červan, Franc * 5000 m 3. mesto
1964 Zaletel, Martin * 100 m polfinale
1965 Červan, Franc * 10 000 m 2. mesto
1966 Červan, Franc * 10 000 m 1. mesto
1966 Špilar, Marijan * kopje 3. mesto
1968 Špilar, Marijan * kopje 5. mesto
1970 Penca, Janez * 400 m ov. 8. mesto
1973 Penca, Janez * 400 m ov. 7. mesto
1975 Penca, Janez * 400 m ov. 4. mesto
1975 Žužek, Metod * 3000 m zap. 9. mesto
1977 Žužek, Metod * 3000 m zap. 4. mesto
1977 Mohorović, Mario * kros
1978 Penca, Janez * deseteroboj 5. mesto
1978 Žužek, Metod * 3000 m zap. 6. mesto
1978 Cujnik, Darko deseteroboj odstop
1978 Mohorović, Mario * kros
1979 Penca, Janez * 400 m ov. 8. mesto
1979 Cujnik, Darko deseteroboj 8. mesto
1980 Cujnik, Darko deseteroboj 3. mesto
1980 Okleščen, Bpris disk 7. mesto
1982 Cujnik, Darko kopje 4. mesto
1982 Okleščen, Boris disk 7. mesto
1983 Šimunič, Milan * troskok 8. mesto
1984 Šikonja, Robert * 800 m 10. mesto
1985 Cujnik, Darko kopje 4. mesto
1989 Primc, Igor disk
194
B a l k a n s k e i g r eLETO MLADINCI
1975 Keržan, Vane * 4 x 400 m 1. mesto
1975 Mohorović, Mario * 1500 m 7. mesto
1975 Mohorović, Mario * 800 m 11. mesto
1976 Šuštar, Miloš višina 5. mesto
1977 Cujnik, Darko kopje 4. mesto
1977 Rifelj, Jože kladivo 7. mesto
1977 Kapš, Rafko kros 21. mesto
1978 Cujnik, Darko kopje 3. mesto
1978 Cujnik, Darko deseteroboj 3. mesto
1978 Kapš, Rafko kros 15. mesto
1982 Primc, Igor disk 4. mesto
1982 Lapanje, Andrej višina 5. mesto
1983 Šikonja, Robert * 4 x 400 m 2. mesto
1983 Lapanje, Andrej višina 4. mesto
1983 Primc, Igor disk 5. mesto
1983 Gabrijel, Gorazd 400 m ov. 6. mesto
1984 Gabrijel, Gorazd 400 m ov. 2. mesto
1984 Primc, Igor disk 7. mesto
1985 Primc, Igor disk 3. mesto
1985 Fabjan, Matjaž 3000 m 7. mesto
1985 Zupančič, Matjaž 110 m ov. 8. mesto
1986 Zupančič, Matjaž 110 m ov. 3. mesto
1986 Fabjan, Matjaž kros
LETO ČLANI
1990 Primc, Igor disk
2011 Veterani M35: Menič, Franci polmaraton 2. mesto
2011 Veterani M40: Matijevič, Mišo palica 2. mesto
2011 Veterani M40: Matijevič, Mišo daljina 3. mesto
2011 Veterani M40: Fabjan, Matjaž polmaraton 1. mesto
2012 Veterani M40: Matijevič, Mišo daljina 1. mesto
2012 Veterani M40: Matijevič, Mišo kopje 2. mesto
2012 Veterani M40: Matijevič, Mišo 110 m ov. 2. mesto
2012 Veterani M40: Matijevič, Mišo višina 3. mesto
2013 Veterani M40: Matijevič, Mišo daljina 3. mesto
B a l k a n s k e i g r e
USPEHI V ŠTEVILKAH
195
* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
P r v e n s t v o J u g o s l a v i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o )
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
1945 Marinček, Dana * krogla
1946 Marinček, Dana * krogla
1957 Penko, Igor * krogla
1962 Červan, Franc * 10 000 m
1963 Červan, Franc * kros
1964 Červan, Franc * kros
1965 Červan, Franc * 10 000 m
1966 Červan, Franc * kros
1966 Červan, Franc * 5000 m
1966 Červan, Franc * 10 000 m
1968 Špilar, Marijan * kopje
1973 Penca, Janez * 400 m ov.
1975 Penca, Janez * 400 m ov.
1976 Penca, Janez * 400 m ov.
1976 Žužek, Metod * 3000 m zap.
1977 Keržan, Vane * /MČL/ 200 m
1978 Keržan, Vane * /MČL/ 200 m
1978 Žužek, Metod * 3000 m zap.
1978 Penca, Janez * deseteroboj
1979 Malnar, Slavko */MČL/ kladivo
1979 Ekipno člani: 6. mesto
1980 Okleščen, Boris disk
1980 Ekipno člani: 5. mesto
1981 Cujnik, Darko kopje
1981 Ekipno člani: 4. mesto
1984 Šikonja, Robert * 800 m
1985 Cujnik, Darko kopje
1986 Cujnik, Darko kopje
196
P r v e n s t v o J u g o s l a v i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o )
LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI
1954 Penko, Igor * krogla
1958 Hude, Jelka 600 m
1958 Goršin, Joža (dvorana) 600 m
1958 Kotnik, Marjeta troboj
1967 Ekipno mladinke kros: 3. mesto
1970 Dragaš, Vojko peteroboj
1973 (Križman, Bajer, Nagode, Keržan) 4 x 100 m
1974 Keržan, Vane * /MML/ 300 m
1974 Mohorović, Mario * /MML/ 1000 m
1974 Ekipno skok v daljino mladinci: 3. mesto
1975 Šuštar, Miloš /MML/ višina
1975 (Pipan, Bajer, Križman, Keržan) 4 x 400 m
1976 Šuštar, Miloš višina
1976 Okleščen, Boris krogla
1977 Cujnik, Darko deseteroboj
1977 Ekipno mladinci: 4. mesto
1978 Cujnik, Darko kopje
1981 Primc, Igor /MML/ disk
1982 Lapanje, Andrej višina
1982 Primc, Igor /MML/ disk
1983 Primc, Igor /MML/ disk
1983 Šikonja, Robert * 400 m
1983 Šikonja, Robert * 800 m
1983 Lapanje, Andrej višina
1983 Ekipno JUG mladinci: 4. mesto
1984 Gabrijel, Gorazd 400 m ov.
1984 Primc, Igor disk
1984 Fabjan, Matjaž /MML/ 3000 m
1985 Fabjan, Matjaž 3000 m
1985 Primc, Igor disk
1985 Ekipno JUG mladinci: 3. mesto
1986 Zupančič, Matjaž 110 m ov.
1986 Ekipno kros JUG mladinci: 1. mesto (Fabjan, Vidmar, Saje, Mikec)
1986 At. pokal JUG-mladinci: 2. mesto
1986 Ekipno mladinsko JUG: 2. mesto
1988 Vučković, Goran višina
1989 Žižek, Primož /MML/ kladivo
1990 Počič, Aljoša 10 000 m
USPEHI V ŠTEVILKAH
197
* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
1947 Marinček, Dana * krogla, kopje
1955 Penko, Igor * krogla
1956 Penko, Igor * krogla
1957 Penko, Igor * krogla
1959 Penko, Igor * disk
1960 Červan, Franc * 5000 m
1960 Penko, Igor * krogla
1961 Penko, Igor * krogla
1962 Červan, Franc * 10 000 m
1964 Zaletel, Martin * 100 m
1964 Zaletel, Martin * 200 m
1964 Zaletel, Martin * daljina
1965 Červan, Franc * 5000 m
1966 Zaletel, Martin * 200 m
1966 Červan, Franc * 5000 m
1966 Špilar, Marijan * kopje
1967 Špilar, Marijan * kopje
1968 Špilar, Marijan * kopje
1969 Špilar, Marijan * kopje
1970 Penca, Janez * 400 m ov.
1971 Žužek, Metod * 3000 m zap.
1971 Špilar, Marijan * kopje
1972 Penca, Janez * 400 m ov.
1972 Špilar, Marijan * kopje
1973 Penca, Janez * 110 m ov.
1973 Penca, Janez * 400 m ov.
1974 Penca, Janez * 400 m ov.
1975 Penca, Janez * 100 m ov.
1975 Penca, Janez * 400 m ov.
1975 Žužek, Metod * 3000 m zap.
1975 Šimunič, Milan * troskok
1975 Špilar, Marijan * kopje
1976 Keržan, Vane * 100 m
1976 Penca, Janez * 400 m ov.
1977 Keržan, Vane * 100 m
1977 Keržan, Vane * 200 m
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
1977 Penca, Janez * 110 m ov.
1977 Penca, Janez * 400 m ov.
1977 Penca, Janez * deseteroboj
1977 Cujnik, Darko kopje
1978 Žužek, Metod * 10 000 m
1978 Penca, Janez * 110 m ov.
1978 Penca, Janez * 400 m ov.
1978 Kranjčič, Edvard troskok
1979 Penca, Janez * 110 m ov.
1979 Penca, Janez * 400 m ov.
1979 Žužek, Metod * 3000 m zap.
1979 Kranjčič, Edvard troskok
1979 Cujnik, Darko kopje
1979 Cujnik, Darko deseteroboj
1979 (Šega, Penca, Keržan, Cujnik) /ČL/ 4 x 400 m
1980 Kranjčič, Edvard troskok
1980 Okleščen, Boris disk
1981 Keržan, Vane * 100 m
1981 Eržen, Borja 100 m ov.
1982 Šimunič, Milan * troskok
1982 Okleščen, Boris disk
1982 Cujnik, Darko kopje
1982 Hren, Greta * daljina
1982 Eržen, Borja 100 m ov.
1983 Šimunič, Milan * troskok
1983 Okleščen, Boris disk
1984 Šikonja, Robert * 800 m
1984 Šimunič, Milan * troskok
1984 Primc, Igor disk
1984 Cujnik, Darko kopje
1985 Šimunič, Milan * troskok
1985 Primc, Igor disk
1985 Cujnik, Darko kopje
1985 Hren, Greta * daljina
1986 Šikonja, Robert * 200 m
1986 Šimunič, Milan * troskok
198
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
1986 Primc, Igor disk
1986 Cujnik, Darko kopje
1987 Šimunič, Milan * troskok
1987 Primc, Igor disk
1988 Šimunič, Milan * troskok
1988 Okleščen, Boris disk
1989 Šimunič, Milan * troskok
1989 Primc, Igor disk
1990 Primc, Igor disk
1991 Primc, Igor disk
1992 Primc, Igor disk
1992 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk
1992 Malnar, Darko kladivo
1992 Ekipno člani: 3. mesto
1992 Hribar, Martina (zimsko prvenstvo) disk
1993 Božič, Tomaž 200 m
1993 Primc, Igor disk
1993 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk
1993 Udovč, Mateja 3000 m
1994 Božič, Tomaž 100 m
1994 Božič, Tomaž 200 m
1994 Božič, Tomaž (dvorana) 60 m
1994 Primc, Igor disk
1994 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk
1994 Dragan, Robert /MČL/ kros
1994 Ekipno člani: 3. mesto
1994 Udovč, Mateja 5000 m
1994 Udovč, Mateja 3000 m
1995 Božič, Tomaž 100 m
1995 Božič, Tomaž 200 m
1995 Fabjan, Matjaž 10 000 m
1995 Primc, Igor disk
1995 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk
1995 Udovč, Mateja 3000 m
1996 Božič, Tomaž 100 m
1996 Božič, Tomaž 200 m
1996 Božič, Tomaž (dvorana) 60 m
1996 Šimunič, Milan * troskok
1996 Primc, Igor disk
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
1996 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk
1996 Ekipno člani: 2. mesto
1996 Ekipno članice: 3. mesto
1996 Jankovič, Katka (dvorana) 60 m ov.
1997 Primc, Igor disk
1997 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk
1997 Ekipno člani: 2. mesto
1997 Ekipno članice: 3. mesto
1998 Primc, Igor disk
1998 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk
1999 Primc, Igor disk
1999 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk
1999 (Bajec, Bukovec, Kranjčič, Salopek) /članice/ 4 x 200 m
2000 (Lužar, Strajnar, Zelič, Goranič) /člani/ 4 x 200 m
2000 Vrtačič, Joško * /MČL/ 400 m
2000 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk
2000 Ekipno člani: 3. mesto
2000 Jankovič, Katka 100 m ov.
2000 (Kapš, Peterlin, Salopek, Slak) /članice/ 4 x 200 m
2000 Ekipno članice: 3. mesto
2001 Šimunič, Milan * troskok
2001 (Goranič, Kokalović, Kraševec, Zelič) /člani/ 4 x 200 m
2001 Vrtačič, Jože * 400 m
2001 Ambrožič, Dejan /MČL/ 3000 m zap.
2001 Primc, Igor disk
2001 Meglič, Robert (zimsko prvenstvo) disk
2001 (Dragišič, Peterlin, Rangus, Trifkovič) /članice/ 4 x 200 m
2001 Jankovič, Katka (dvorana) 60 m ov.
2002 Tomič, Aleš * 1500 m
2002 (Kraševec M., Kapš, Knafeljc, Vrtačič) /člani/ 4 x 400 m
2002 Šimunič, Milan * troskok
2002 (Kraševec M., Kokalović Gregor, Kokalović Goran, Vrtačič) /člani/ 4 x 200 m
2002 (Kapš, Knafeljc, Kraševec, Vrtačič) /člani/ 4 x 400 m
2002 Primc, Igor disk
2002 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk
2002 Vrtačič, Jože */MČL/ 400 m
2002 Meglič, Robert /MČL/ disk
2003 Šimunič, Milan * troskok
P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )
USPEHI V ŠTEVILKAH
199
* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
2003 (Kokalović, Kraševec M., Vrtačič, Zelič) /člani/ 4 x 200 m
2003 Vrtačič, Jože * (dvorana) 400 m
2003 Primc, Igor disk
2003 Sever, Borut /MČL/ kladivo
2003 Slak, Valentina peteroboj
2004 Tomič, Aleš * 1500 m
2004 Šimunič, Milan * troskok
2004 Glivar, Matej /MČL/ kladivo
2004 Turk, Monika /MČL/ kros
2004 Rangus, Mija /MČL/ daljina
2005 Poljanec, Andrej * palica
2005 Vrtačič, Jože *(dvorana) 400 m
2005 Primc, Igor disk
2005 Glivar, Matej (zimsko prvenstvo) kladivo
2005 Kraševec, Matija /MČL/ 100 m
2005 Kraševec, Matija /MČL/ 200 m
2005 Kraševec, Matija /MČL/ 400 m
2005 Glivar, Matej /MČL/ kladivo
2005 (Lindič, Rangus, Šuštaršič, Vukšinič) /članice/ 4 x 200 m
2005 Mohorović, Maja /MČL/ 3000 m zap.
2005 Rangus, Mija sedmeroboj
2006 Vrtačič, Jože * 400 m
2006 Primc, Igor disk
2006 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk
2006 Glivar, Matej (zimsko prvenstvo) kladivo
2006 Kokalović, Gregor /MČL/ 100 m
2006 Kokalović, Gregor /MČL/ 100 m ov.
2006 Kokalović, Gregor /MČL/ 200 m
2006 Hribar, Tadej /MČL/ disk
2006 Glivar, Matej /MČL/ kladivo
2006 Mohorović, Maja (dvorana) 3000 m
2006 Mohorović, Maja /MČL/ 3000 m zap.
2006 Rangus, Mija /MČL/ 100 m ov.
2006 Mohorović, Maja /MČL/ kros
2006 Rangus, Mija /MČL/ daljina
2007 Krevs, Mitja * 3000 m
2007 (Majcen, Požes, Strasberger, Vrtačič) /člani/ 4 x 400 m
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
2007 Vrtačič, Jože * 400 m
2007 Vrtačič, Jože * (dvorana) 60 m
2007 Hribar, Tadej disk
2007 Poljanec, Andrej * palica
2007 Kokalović, Gregor /MČL/ 100 m
2007 Kokalović, Gregor /MČL/ 110 m ov.
2007 Kokalović, Gregor /MČL/ 200 m
2007 Kastelic, Matej /MČL/ 3000 m
2007 Hribar, Tadej /MČL/ disk
2007 Stegnar, Gašper /MČL/ kopje
2007 Mohorović, Maja /MČL/ 3000 m
2007 Mohorović, Maja /MČL/ (cesta) 10 000 m
2008 Kokalović, Gregor 110 m ov.
2008 Primc, Igor disk
2008 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk
2008 Poljanec, Andrej * (dvorana) palica
2008 Kokalović, Gregor /MČL/ 100 m
2008 Kokalović, Gregor /MČL/ 110 m ov.
2008 Kokalović, Gregor /MČL/ 200 m
2008 Hribar, Tadej /MČL/ disk
2008 Glivar, Matej /MČL/ kladivo
2008 Stegnar, Gašper /MČL/ kopje
2008 Šuštaršič, Vesna /MČL/ 400 m ov.
2008 Mohorović, Maja /MČL/ 3000 m
2008 Mohorović, Maja /MČL/ 1500 m
2008 Drobnič, Mateja (dvorana) /MČL/ palica
2009 Kokalović, Gregor 200 m
2009 Primc, Igor disk
2009 Hribar, Tadej /MČL/ disk
2009 Poljanec, Andrej (dvorana) palica
2009 Krevs, Mitja* /MČL/ 1500 m
2009 Glivar, Matej*kladivo-zimski kladivo
2009 Ekipno člani: 2. mesto
2010 Kobe, Primož (cesta) 10 000 m
2010 Krevs, Mitja * 1500 m
2010 Hribar, Tadej disk
2010 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk
2010 Glivar, Matej (zimsko prvenstvo) kladivo
200
P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
2010 Kobe, Primož maraton
2010 Kobe, Primož polmaraton
2010 Gradišek, Martin troskok
2010 Krevs, Mitja /MČL/ 1500 m
2010 (Brulc, Čučnik, Ilar, Štupar) /MČL/ 4 x 100 m
2010 Bučar, Klemen /MČL/ kopje
2010 Ekipno člani: 2. mesto
2010 Mohorović, Maja 3000 m
2010 Mohorović, Maja 1500 m
2010 Ljubi, Klara 3000 m zap.
2010 Ljubi, Klara (dvorana) 800 m
2010 (Barborič, Glavač, Stepan, Žefran) /članice/ 4 x 100 m
2010 Ekipno članice: 3. mesto
2011 Kokalović, Gregor (dvorana) 60 m
2011 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk
2011 Bučar, Klemen (zimsko prvenstvo) kopje
2011 Poljanec, Andrej * palica
2011 Žulič, Jaka disk
2011 Kobe, Primož 10 000 m
2011 Ekipno člani: 3. mesto
LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI
1945 Marinček, Dana * krogla, kopje
1951 Svetličič, Milena višina, 100 m
1952 Svetličič, Milena višina, 100 m
1952 Žagar, Ljubo kros
1954 Svetličič, Milena višina
1956 Kožar Slava, /MML/ višina, mnogoboj
1956 Potrč, Marjan /MML/ višina
1958 Potrč, Marjan višina
1958 Špilar, Marijan * daljina
1958 Zurc, Emil /MML/ daljina
LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI
2011 Ljubi, Klara /MČL/ 3000 m zap.
2011 Mohorović, Maja 3000 m
2011 Ljubi, Klara 3000 m zap.
2012 Hribar, Tadej disk
2012 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk
2012 Kobe, Primož 10 000 m
2012 Poljanec, Andrej * palica
2012 Gradišek, Martin troskok
2012 (Brulc, Bučar, Novak, Štupar) /MČL/ 4 x 100 m
2012 Ekipno člani: 2. mesto
2012 Ljubi, Klara 3000 m zap.
2012 Ljubi, Klara /MČL/ 3000 m zap.
2013 Kokalović, Gregor 100 m
2013 Hribar, Tadej disk
2013 Žulič, Jaka (zimsko prvenstvo) disk
2013 Poljanec, Andrej * palica
2013 Gradišek, Martin troskok
2013 (Brulc, Gradišek, Kokalović, Murn) /člani/ 4 x 100 m
2013 Ljubi, Klara /MČL/ 3000 m
2013 Ekipno člani: 3. mesto
P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )
LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI
1958 Hude, Jelka 600 m
1958 Gantar, Majda višina
1958 Kotnik, Marjeta /MML/ mnogoboj
1959 Bavdek, Miro višina
1959 Špilar, Marijan kopje
1959 Zaletelj, Martin* /MML/ 100 m
1959 Kotnik, Marjeta /MML/ krogla, mnogoboj
1965 Novak,………./MML/ krogla
1966 Penca, Janez višina
1966 Močnik, Katja 600 m, kros
USPEHI V ŠTEVILKAH
201
* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )
LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI
1966 Močnik, Danica 600 m, kros
1967 Slak, Zdravko /MML/ višina
1969 4x60m /MML/ 4 x 60 m
1969 Jakša, Ivica /MML/ 60 m
1969 Saje, Vesna /MML/ kopje
1969 Ekipno mladinke: 3. mesto
1970 Dragaš, Vojko /MML/ peteroboj, kopje
1970 Gazvoda, Tatjana 60, 100 m
1971 Šimunič, Milan * daljina, troskok
1971 Gazvoda, Tatjana 100 m
1972 Nagode, Marjan /MML/ 300 m ov.
1973 4x100m /MML/ 4 x 100 m
1973 4x400m /MML/ 4 x 100 m
1973 Keržan, Vane * /MML/ 200m
1974 Keržan, Vane * /MML/ 100, 200, 400m
1974 (Štupar, Križman, Kraševec A., Keržan) /MML/ 4 x 100 m
1974 (Štupar, Križman, Kraševec A., Keržan) /MML/ 4 x 400 m
1974 Ekipno mladinci: 3. mesto /MML/
1975 Keržan, Vane * 100, 200 m
1976 Cujnik, Darko /MML/ peteroboj
1976 Križman, Rafko 400 m ov.
1976 (Cujnik, Kraševec A., Kranjčič, Štupar M.) /MML/ 4 x 100 m
1977 Šuštar, Miloš višina
1977 Cujnik, Darko kopje
1977 Ekipno mladinci: 1. mesto
1977 Mikolič, Nevenka /MML/ kopje
1977 Ekipno mladinke: 1. mesto
1978 Kralj, Janja /MML/ daljina
1978 Kralj, Janja mnogoboj
1978 (Kranjčič, Kraševec A., Štupar, Cujnik) 4 x 400 m
1979 Šega, Igor 100, 400 m
1980 Šega, Igor /MML/ 100 m
1980 Primc, Igor /MML/ disk
1980 Bunc, Violeta /MML/ kopje
1981 Primc, Igor disk
1981 Lapanje, Andrej kopje, višina
1981 Gačnik, Karel kladivo
LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI
1981 Hren, Greta * 80 m ov.
1982 Lapanje, Andrej višina
1982 Primc, Igor disk
1982 Lapanje, Andrej višina
1982 Remec, Igor 400 m ov.
1982 Primc, Igor disk
1982 Eržen, Borja 100 m ov., daljina
1982 Hren, Greta * 80 m ov., daljina
1983 Primc, Igor /MML/ disk
1983 Šikonja, Robert * 400, 800 m
1983 Gabrijel, Gorazd 400 m ov.
1983 Lapanje, Andrej višina
1984 Primc, Igor disk
1984 Gabrijel, Gorazd 400 m ov.
1984 Šikonja, Robert * 400 m
1984 Bregač, Franci /MML/ 300 m
1984 Hrastar, Suzana (dvorana) višina
1986 Zupančič, Matjaž (dvorana) /MML/ 60 m
1986 Fabjan, Matjaž kros
1986 Zupančič, Matjaž /MML/ 110 m ov.
1986 Zupančič, Matjaž /MML/ troskok
1986 Vučković, Goran /MML/ višina
1986 Vidmar, Bojan 5000 m
1987 Tekstor, Sandi (dvorana) daljina
1987 Derganc, Saša krogla
1988 Vučković, Goran višina
1989 Dragan, Robert 5000 m
1989 Ekipno mladinci: 2. mesto
1989 Udovč, Mateja 3000 m
1989 Ekipno mladinke: 3. mesto
1990 Počič, Aljoša 10 000 m
1990 Žižek, Primož kladivo
1991 Rus, Gregor /MML/ disk
1991 Počič, Aljoša 10 000 m
1992 Rus, Gregor /MML/ disk
1992 Rus, Gregor /MML/ kladivo
1992 Sever, Tadej /MML/ kopje
1992 Zupan, Katja (zimsko prvenstvo) /MML/ kopje
202
P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )
LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI
1993 Rus, Gregor disk
1993 Tratar, Darja /MML/ sedmeroboj
1993 Tratar, Darja (dvorana) /MML/ 60 m ov.
1994 Tomič, Aleš * /MML/ 1000 m
1994 Kren, Mitja 5000 m
1994 Rus, Gregor kladivo
1994 Jankovič, Katka 100 m ov.
1995 Grabič, David /MML/ kladivo
1995 Tomič, Aleš * /MML/ 1500 m
1995 Tomič, Aleš * /MML/ 800 m
1995 Zupan, Katja (zimsko prvenstvo) krogla
1996 Rovan, Gregor (dvorana) /MML/ daljina
1996 Tomič, Aleš * /MML/ 1500 m
1996 Tomič, Aleš * /MML/ 800 m
1996 Blatnik, Andreja troskok
1997 Murn, Andrej /MML/ 110 m ov.
1997 Murn, Andrej (dvorana) /MML/ 60 m ov.
1997 Murn, Andrej /MML/ sedmeroboj
1997 Murn, Andrej /MML/ troskok
1998 Pust, Marko /MML/ 60 m ov.
1998 Meglič, Robert /MML/ disk
1998 Jeralič, Primož /MML/ palica
1998 Lukeš, Sašo (dvorana) /MML/ troskok
1998 Murn, Andrej (dvorana) 60 m ov.
1999 Ambrožič, Dejan /MML/ 1500 m zap.
1999 Ambrožič, Dejan 2000 m zap.
1999 Sever, Borut /MML/ kladivo
1999 Rebernik, Sašo (dvorana) /MML/ višina
1999 Murn, Andrej 110 m ov.
1999 Murn, Andrej (dvorana) 60 m ov.
2000 Ambrožič, Dejan /MML/ 1500 m zap.
2000 Ambrožič, Dejan /MML/ kros
2000 Jeralič, Primož /MML/ osmeroboj
2000 Jeralič, Primož (dvorana) /MML/ sedmeroboj
2000 Meglič, Robert disk
2000 Meglič, Robert (zimsko prvenstvo) disk
2000 Rebernik, Sašo (dvorana) višina
2000 Žibert, Tanja (dvorana) palica
2000 Ekipno mladinci: 1. mesto
LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI
2001 Berus, Matjaž * /MML/ 2000 m zap.
2001 Kovačič, Davorin /MML/ kladivo
2001 Hren, Marko (zimsko prvenstvo) /MML/ kladivo
2001 Berus, Matjaž * /MML/ kros
2001 Jeralič, Janez (dvorana) sedmeroboj
2001 Ekipno mladinci: 1. mesto
2001 Turk, Monika 5000 m
2001 Lindič, Mojca /MML/ 1000 m zap.
2001 Rangus, Mija (dvorana) /MML/ daljina
2002 Kraševec, Matija /MML/ 100 m
2002 Kraševec, Matija /MML/ 300 m
2002 Kraševec, Matija 100 m
2002 Kraševec, Matija 200 m
2002 (Knafeljc, Kokalović, Kraševec, Lakič) /MML/ 4 x 300 m
2002 Kraševec, Matija /MML/ 60 m
2002 Glivar, Matej /MML/ kladivo
2002 Kovačič, Davorin (zimsko prven-stvo) /MML/ kladivo
2002 (Kokalović, Kokalović, Kraševec, Žitnik) 4 x 100 m
2002 Kokalović, Goran deseteroboj
2002 Kovačič, Davorin kladivo
2002 Ekipno mladinci: 2. mesto
2003 Kokalović, Gregor (dvorana) /MML/ 60 m
2003 Glivar, Matej /MML/ kladivo
2003 Glivar, Matej (zimsko prvenstvo) /MML/ kladivo
2003 Kovačič, Davorin kladivo
2003 Kovačič, Davorin (zimsko prven-stvo) kladivo
2003 Ekipno mladinci: 3. mesto
2003 Ekipno mladinke: 3. mesto
2004 Hribar, Tadej /MML/ disk
2004 Stegnar, Gašper /MML/ krogla
2004 Kraševec, Matija 100 m
2004 Kraševec, Matija 200 m
2004 Kraševec, Matija (dvorana) 200 m
2004 Kraševec, Matija (dvorana) 400 m
2004 Glivar, Matej kladivo
2004 Lindič, Mojca 3000 m zap.
2004 Rangus, Mija daljina
2005 Drčar, Matej /MML/ osmeroboj
USPEHI V ŠTEVILKAH
203
* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )
LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI
2005 Struna, Robert (dvorana) /MML/ troskok
2005 Drčar, Matej /MML/ višina
2005 Glivar, Matej kladivo
2005 Glivar, Matej (zimsko prvenstvo) kladivo
2005 Krevs, Mitja * /MML/ 2000 m
2005 Krevs, Mitja * /MML/ 800 m
2005 Krevs, Mitja * /MML/ kros
2005 Sečnjak, Maja peteroboj
2006 Krevs, Mitja * /MML/ 800 m
2006 Krevs, Mitja */MML/ kros
2006 Turk, Vid /MML/ troskok
2006 Krevs, Mitja * (dvorana) 3000 m
2006 Drčar, Matej deseteroboj
2006 Hribar, Tadej disk
2006 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk
2006 Hribar, Tadej krogla
2006 Drčar, Matej višina
2007 Gašper, Martin /MML/ disk
2007 Strasberger, Miha 100 m
2007 Krevs, Mitja * (dvorana) 3000 m
2007 Krevs, Mitja * 800 m
2007 Krevs, Mitja * kros
2007 Drčar, Matej višina
2007 Šmajdek, Aleksandra /MML/ kros
2007 Juršič, Katarina (zimsko prvenstvo) /MML/ kladivo
2007 Grmaš, Sanja kladivo
2008 Brulc, Blaž /MML/ 100 m
2008 Brulc, Blaž /MML/ 200 m
2008 Brulc, Blaž (dvorana) /MML/ 60 m
2008 Žulič, Jaka /MML/ disk
2008 Žulič, Jaka (zimsko prvenstvo) /MML/ disk
2008 Žulič, Jaka /MML/ krogla
2008 Blatnik, Simon /MML/ deseteroboj
2009 Brulc, Blaž (dvorana) /MML/ 60 m
2009 Žulič, Jaka /MML/ disk
2009 Žulič, Jaka (zimsko prvenstvo) /MML/ disk
2009 Žulič, Jaka /MML/ krogla
LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI
2009 Gašper, Martin (disk 1,75 kg) disk
2009 Žulič, Jaka (disk 1,75 kg-zimsko prvenstvo) disk
2010 Žulič, Jaka (disk 1,5 kg) disk
2010 Žulič, Jaka (disk 1,5 kg-zimsko prvenstvo) disk
2010 Žulič, Jaka (disk 1,75 kg) disk
2010 Žulič, Jaka (disk 1,75 kg-zimsko prvenstvo) disk
2011 Kastrevc, David Dušan /MML/ disk
2011 Kastrevc, David Dušan (zimsko prvenstvo) /MML/ kladivo
2011 Kastrevc, David Dušan /MML/ kopje
2011 Kastrevc, David Dušan (zimsko prvenstvo) /MML/ kopje
2011 Moretti, Ahac (dvorana) /MML/ višina
2011 Žulič, Jaka disk
2011 Žulič, Jaka (zimsko prvenstvo) disk
2012 Moretti, Ahac (dvorana) /MML/ višina
2012 Moretti, Ahac /MML/ višina
2012 Cimermančič, Davorin 3000 m zap.
2012 Žulič, Jaka disk
2012 Žulič, Jaka (zimsko prvenstvo) disk
2012 Ekipno mladinci: 3. mesto
2012 Ljubi, Klara 3000 m zap.
2013 Kastrevc, David Dušan kladivo
2013 (Kastrevc, Moretti, Murn, Živkovič) 4 x 100 m
2013 Ekipno mladinci: 3. mesto
2013 Ekipno mladinke: 2. mesto
204
R e p r e z e n t a n c a J u g o s l a v i j eLETO MLADINCI IN ČLANI
1940 Glonar, Jože *
1945 Marinček, Dana *
1946 Marinček, Dana *
1947 Marinček, Dana *
1955 Penko, Igor *
1957 Penko, Igor *
1957 Goršin, Joža /ML/
1958 Potrč, Marjan
1958 Hude, Jelka /ML/
1959 Hude, Jelka
1960 Hude, Jelka
1960 Hude, Jelka
1962 Červan, Franc *
1963 Zaletel, Martin *
1963 Špilar, Marijan *
1963 Červan, Franc *
1964 Zaletel, Martin *
1964 Špilar, Marijan *
1964 Červan, Franc *
1965 Špilar, Marijan *
1965 Červan, Franc *
1966 Špilar, Marijan *
1966 Červan, Franc *
1967 Špilar, Marijan *
1967 Močnik, Katja
1968. Špilar, Marijan *
1970 Penca, Janez * /ML/
1973 Penca, Janez *
1973 Špilar, Marijan *
1974 Koleta, Jože *
1975 Penca, Janez *
1975 Žužek, Metod *
1975 Koleta, Jože *
1975 Keržan, Vane * /ML/
1975 Mohorović, Mario * /ML/
1976 Penca, Janez *
LETO MLADINCI IN ČLANI
1976 Žužek, Metod *
1976 Šuštar, Miloš /ML/
1976 Keržan, Vane * /ML/
1977 Žužek, Metod *
1977 Špilar, Marijan *
1977 Keržan, Vane * /ML/
1977 Mohorović, Mario * /MČL/
1977 Cujnik, Darko /ML/
1977 Rifelj, Jože /ML/
1977 Kapš, Rafko /ML/
1978 Penca, Janez *
1978 Žužek, Metod *
1978 Cujnik, Darko /MČL/
1978 Mohorović, Mario * /MČL/
1978 Kapš, Rafko /ML/
1978 Malnar, Slavko /ML/
1979 Cujnik, Darko
1979 Penca, Janez *
1979 Šega, Igor /ML/
1979 Kranjčič, Edvard /ML/
1980 Cujnik, Darko
1980 Okleščen, Boris
1980 Penca, Janez *
1980 Žužek, Metod *
1981 Cujnik, Darko
1982 Cujnik, Darko
1982 Okleščen, Boris
1982 Lapanje, Andrej
1982 Primc, Igor /ML/
1982 Hren, Greta * /ML/
1983 Kranjčič, Edvard
1983 Šimunič, Milan *
1983 Šikonja, Robert * /ML/
1983 Lapanje, Andrej /ML/
1983 Primc, Igor /ML/
1983 Gabrijel, Gorazd /ML/
LETO MLADINCI IN ČLANI
1983 Hren, Greta * /MČL/
1984 Cujnik, Darko
1984 Šimunič, Milan *
1984 Šikonja, Robert * /MČL/
1984 Gabrijel, Gorazd /MČL/
1984 Primc, Igor /ML/
1985 Cujnik, Darko
1985 Primc, Igor /ML/
1985 Fabjan, Matjaž /ML/
1985 Zupančič, Matjaž /ML/
1985 Šimunič, Milan *
1985 Križe, Cilka *
1986 Cujnik, Darko
1986 Šimunič, Milan *
1986 Zupančič, Matjaž /ML/
1986 Žulič, Toni /ML/
1986 Hren, Greta *
1988 Šimunič, Milan *
1989 Primc, Igor
1990 Primc, Igor
1991 Dragan, Robert /ML/
1991 Kajtazović, Vesmin /ML/
* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
USPEHI V ŠTEVILKAH
205
R e p r e z e n t a n c a S l o v e n i j eLETO MLADINCI IN ČLANI
1945 Marinček, Dana *
1956 Potrč, Marjan /ML/
1956 Kožar, Slavka /ML/
1957 Zurc, Emil /ML/
1957 Potrč, Marjan /ML/
1957 Goršin, Joža /ML/
1957 Kotnik, Marjeta /ML/
1958 Potrč, Marjan /ML/
1958 Zurc, Emil /ML/
1958 Hude, Jelka /ML/
1958 Goršin, Joža /ML/
1958 Kotnik, Marjeta /ML/
1958 Gantar, Majda /ML/
1959 Penko, Igor*
1959 Zaletel, Martin*
1959 Potrč, Marjan
1959 Špilar, Marijan*
1960 Penko, Igor*
1960 Zaletel, Martin*
1960 Potrč, Marjan
1960 Špilar, Marijan*
1961 Penko, Igor*
1961 Zaletel, Martin*
1961 Potrč, Marjan
1961 Špilar, Marijan*
1962 Bavdek, Miro
1965 Močnik, Katja /ML/
1966 Močnik, Katja /ML/
1966 Močnik, Danica /ML/
1967 Slak, Zdravko /ML/
1967 Virant, Kostja* /ML/
1967 Močnik, Katja /ML/
1967 Močnik, Danica /ML/
1967 Zagorc, Meta /ML/
1969 Suhy, Branko /ML/
1969 Virant, Kostja* /ML/
1969 Zagorc, Meta /ML/
1969 Jakše, Ivica /ML/
LETO MLADINCI IN ČLANI
1970 Gazvoda, Tatjana /ML/
1970 Saje, Vesna /ML/
1971 Dragaš, Vojko /ML/
1971 Saje, Vesna /ML/
1973 Keržan, Vane* /ML/
1975 Šimunič, Milan*
1975 Keržan, Vane* /ML/
1975 Zaletelj, Vesna /ML/
1975 Šuštar, Miloš /ML/
1975 Križman, Rafko /ML/
1976 Špilar, Marijan *
1976 Šuštar, Miloš /ML/
1976 Križman, Rafko /ML/
1976 Kranjčič, Edvard /ML/
1976 Okleščen, Boris /ML/
1977 Špilar, Marijan *
1977 Cujnik, Darko /ML/
1977 Rifelj, Jože /ML/
1977 Lapajne, Marjan /ML/
1977 Šuštar, Miloš /ML/
1977 Kranjčič, Edvard /ML/
1977 Kapš, Rafko /ML/
1977 Bartol, Robert /ML/
1978 Penca, Janez *
1978 Cujnik, Darko /MČL/
1978 Kapš, Rafko /ML/
1978 Malnar, Slavko /ML/
1978 Kranjčič, Edvard /ML/
1978 Hribar, Vanja /ML/
1979 Kranjčič, Edvard /ML/
1979 Košmerl, Bojan /ML/
1979 Okleščen, Dušan /ML/
1979 Gačnik, Karel /ML/
1979 Šega, Igor /MML/
1979 Šuštaršič, Marjetka
1979 Blažič, Mira /ML/
1979 Kralj, Janja /ML/
1980 Primc, Igor /MML/
LETO MLADINCI IN ČLANI
1981 Primc, Igor /MML/
1982 Primc, Igor /ML/
1982 Remec, Igor /ML/
1982 Šikonja, Robert * /ML/
1982 Hren, Greta /ML/
1982 Eržen, Borja /ML/
1982 Križe, Cilka /ML/
1983 Kranjčič, Edvard
1983 Malnar, Slavko
1983 Gabrijel, Gorazd /ML/
1983 Šikonja, Robert * /ML/
1983 Lapanje, Andrej /ML/
1983 Primc, Igor /ML/
1983 Ercegovčevič, Zoran /ML/
1983 Žbogar, Damir /MML/
1984 Gabrijel, Gorazd /ML/
1984 Primc, Igor /ML/
1984 Ercegovčevič, Zoran /ML/
1984 Zupančič, Matjaž /ML/
1984 Eržen, Borja
1985 Primc, Igor /ML/
1985 Zupančič, Matjaž /MML/
1985 Žulič, Toni /MML/
1992 Božič, Tomaž
1992 Rus, Gregor /ML/
1992 Podkrižnik, Nataša /ML/
1993 Božič, Tomaž
1993 Primc, Igor
1993 Zupančič, Matjaž
1993 Rus, Gregor - /ML/
1993 Tratar, Darja /ML+MML/
1993 Udovč, Mateja
1994 Božič, Tomaž
1994 Primc, Igor
1994 Durič, Miha /ML/
1994 Rus, Gregor /ML/
1994 Kren, Mitja /ML/
1994 Ravbrar, Matjaž /ML/
206* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
R e p r e z e n t a n c a S l o v e n i j e
LETO MLADINCI IN ČLANI
1994 Tomič, Aleš * /ML/
1994 Udovč, Mateja
1994 Jankovič, Katka /ML/
1994 Klemenčič, Tanja * /ML/
1994 Fink, Maša /ML/
1995 Božič, Tomaž
1995 Fabjan, Matjaž
1995 Primc, Igor
1995 Durič, Miha /ML/
1995 Udovč, Mateja
1996 Božič, Tomaž
1996 Dragan, Robi
1996 Primc, Igor
1996 Tomič, Aleš *
1996 Kastelic, Jernej /ML/
1996 Udovč, Mateja
1997 Božič, Tomaž
1997 Primc, Igor
1997 Tomič, Aleš *
1997 Kastelic, Jernej /MML/
1997 Murn, Andrej /MML/
1997 Božič, Katka
1997 Hohnjec, Melita /ML/
1998 Božič, Tomaž
1998 Primc, Igor
1998 Tomič, Aleš *
1998 Meglič, Robert /MML/
1998 Murn, Andrej /ML/
1998 Božič, Katka
1998 Božič, Katka /MČL/
1998 Klemenčič, Tanja * /MČL/
1999 Primc, Igor
1999 Tomič, Aleš *
1999 Vrtačič, Jože *
1999 Tomič, Aleš * /MČL/
1999 Rebernik, Sašo /MML/
1999 Kužnik, Peter /MML/
1999 Meglič, Robert /ML/
LETO MLADINCI IN ČLANI
1999 Sever, Borut /MML/
1999 Ambrožič, Dejan /MML/
1999 Vrtačič, Jože * /MML/
1999 Kranjčič, Maja /ML/
1999 Imamovič, Sabina /MML/
1999 Božič, Katka
1999 Klemenčič, Tanja *
2000 Kozan, Boštjan *
2000 Primc, Igor
2000 Tomič, Aleš *
2000 Vrtačič, Jože *
2000 Sever, Borut /MČL/
2000 Meglič, Robert /ML/
2000 Rebernik, Sašo /ML/
2000 Sever, Borut /ML/
2000 Jeralič, Primož /MML/
2000 Ambrožič, Dejan /MML/
2000 Jeralič, Janez /ML/
2000 Zelič, Kim /ML/
2000 Lužar, Luka /ML/
2000 Kužnik, Peter * /MML/
2000 Božič, Katka
2001 Primc, Igor
2001 Tomič, Aleš *
2001 Vrtačič, Jože *
2001 Berus, Matjaž * /MML/
2001 Hren, Marko /MML/
2001 Sever, Borut /ML/
2001 Poljanec, Andrej * /MML/
2001 Božič, Katka
2001 Klemenčič, Tanja *
2002 Primc, Igor
2002 Sever, Borut
2002 Tomič, Aleš *
2002 Vrtačič, Jože *
2002 Kraševec, Matija /MML/
2002 Kovačič, Davorin /MML/
2002 Kokalović, Gregor /MML/
LETO MLADINCI IN ČLANI
2002 Vukšinič, Kaja /MML/
2003 Primc, Igor
2003 Sever, Borut
2003 Vrtačič, Jože *
2003 Tomič, Aleš *
2003 Košir, Gregor /ML/
2003 Kovačič, Davorin /ML/
2003 Hren, Marko /ML/
2003 Kraševec, Matija /ML/
2003 Glivar, Matej /MML/
2003 Žitnik, Mitja /ML/
2003 Turk, Monika /ML/
2004 Primc, Igor
2004 Tomič, Aleš *
2004 Vrtačič, Jože *
2004 Tomič, Aleš *
2004 Kraševec, Matija /ML/
2004 Kokalović, Gregor /ML/
2004 Stegnar, Gašper /ML/
2004 Glivar, Matej /ML/
2004 Košir, Gregor /ML/
2004 Hribar, Tadej /ML/
2004 Kovačič, Davorin /ML/
2004 Slak, Peter /ML/
2004 Rangus, Mija /ML/
2004 Lindič, Mojca /ML/
2005 Glivar, Matej
2005 Poljanec, Andrej *
2005 Primc, Igor
2005 Drčar, Matej /MML/
2005 Krevs, Mitja * /MML/
2005 Blatnik, Simon /MML/
2005 Kokalović, Gregor /MML/
2005 Hribar, Tadej /ML/
2005 Sever, Matej /ML/
2005 Stegnar, Gašper /ML/
2005 Glivar, Matej /ML/
2005 Kokalović, Gregor /ML/
USPEHI V ŠTEVILKAH
207
LETO MLADINCI IN ČLANI
2006 Poljanec, Andrej *
2006 Primc, Igor
2006 Vrtačič, Jože
2006 Cesar, Jože /ML/
2006 Drčar, Matej /ML/
2006 Hribar, Tadej /ML/
2006 Sever, Matej /ML/
2006 Stegnar, Gašper /ML/
2006 Krevs, Mitja * /MML+ML/
2006 Rangus, Mija
2007 Primc, Igor
2007 Drčar, Matej
2007 Poljanec, Andrej *
2007 Hribar, Tadej
2007 Kokalović, Gregor /MČL/
2007 Stegnar, Gašper /MČL/
2007 Blatnik, Simon /ML/
2007 Bučar, Klemen /MML/
2007 Gašper, Martin /MML/
2007 Hočevar, Boštjan /ML/
2007 Kastelic, Matej /ML/
2007 Kastrevc, David /ML/
2007 Krevs, Mitja * /ML/
2007 Strasberger, Miha /ML/
2007 Mohorović, Maja /MČL/
2007 Rangus, Mija
2008 Primc, Igor
2008 Vrtačič, Jože
2008 Blatnik, Simon
2008 Brulc, Blaž /MML/
2008 Žulič, Jaka /MML/
2008 Vodopivec, Kristjan /MML/
2008 Drčar, Matej /MČL/
2008 Drčar, Matej /MČL/
2008 Gradišek, Martin /MČL/
2008 Stegnar, Gašper /MČL/
2008 Hočevar, Boštjan /MČL/
2008 Hribar, Tadej /MČL/
LETO MLADINCI IN ČLANI
2008 Kastelic, Matej /MČL/
2008 Kokalović, Gregor /MČL/
2008 Mohorović, Maja /MČL/
2008 Šuštaršič, Vesna /MČL/
2009 Primc, Igor
2009 Kokalović, Gregor
2009 Blatnik, Simon
2009 Poljanec, Andrej *
2009 Hribar, Tadej
2009 Vrtačič, Jože
2009 Krevs, Mitja * /MČL/
2009 Blatnik, Simon /MČL/
2009 Hočevar, Boštjan /MČL/
2009 Brulc, Blaž /MML/
2009 Bučar, Klemen /ML/
2009 Gašper, Martin /ML/
2009 Vodopivec, Kristjan /MML*ML/
2009 Žulič, Jaka /MML/
2009 Drobnič, Mateja
2010 Gradišek, Martin
2010 Hočevar, Boštjan
2010 Hribar, Tadej
2010 Kobe, Primož
2010 Kokalović, Gregor
2010 Krevs, Mitja * /MČL/
2010 Blatnik, Simon /MČL/
2010 Bučar, Klemen /MČL/
2010 Cimermančič, Davorin /MČL/
2010 Brulc, Blaž /ML/
2010 Bučar, Klemen /ML/
2010 Cimermančič, Davorin /MML+ML/
2010 Kastrevc, David /MML/
2010 Režek, Matic /ML/
2010 Žulič, Jaka /MML+ML/
2010 Juršič, Katarina /MML+ML/
2010 Krnc, Kristina /ML/
2010 Ljubi, Karla /MML/
2010 Luzar, Nina /MML/
LETO MLADINCI IN ČLANI
2010 Krnc, Kristina
2010 Stepan, Nevenka /MČL/
2011 Kokalović, Gregor
2011 Krevs, Mitja /MČL/
2011 Krevs, Mitja
2011 Gradišek, Martin
2011 Poljanec, Andrej *
2011 Hribar, Tadej
2011 Kobe, Primož
2011 Brulc, Blaž /ML/
2011 Cimermančič, Davorin /ML/
2011 Kastrevc, David /MML/
2011 Moretti, Ahac /ML/
2011 Žulič, Jaka /ML/
2011 Mohorović, Maja
2012 Kobe, Primož
2012 Brulc, Blaž /MČL/
2012 Cimermančič, Davorin /MČL/
2012 Cimermančič, Davorin /ML/
2012 Moretti, Ahac /MML+ML/
2012 Žulič, Jaka /ML/
2012 Ljubi, Klara /MČL/
2012 Ljubi, Klara /MČL/
2012 Jankulovska, Ana /ML/
2012 Potočar, Tjaša /MML/
2013 Brulc, Blaž
2013 Hribar, Tadej
2013 Kokalović, Gregor
2013 Poljanec, Andrej *
2013 Murn, Blaž /MML/
2013 Pugelj, Rok /ML/
2013 Moretti, Ahac /ML/
2013 Živkovič, Dušan /ML/
2013 Kastrevc, David /ML/
2013 Pregrat, Matjaž /ML/
2013 Potočar, Tjaša /ML/
R e p r e z e n t a n c a S l o v e n i j e
208
R e k o r d i J u g o s l a v i j eLETO MLADINCI IN ČLANI
1956 Potrč, Marjan* /MML/ troboj 2241 točk
1958 (Hude, Goršin, Kukman) 3 x 600 m 05:22,5
1962 Červan, Franc* 10 000 m 29:07,6
1964 Červan, Franc* 10 000 m 29:04,6
1966 Červan, Franc* 10 000 m 29:00,8
1977 Cujnik, Darko /ML/ peteroboj 3356 točk
1978 Cujnik, Darko /ML/ deseteroboj 7072 točk
1978 Cujnik, Darko /ML/ kopje 74,18
1978 Cujnik, Darko /ML/ kopje 74,54
1979 Cujnik, Darko kopje 79,26
1979 Cujnik, Darko kopje 79,74
1981 Cujnik, Darko kopje 83,56
1983 Primc, Igor /MML/ disk 57,12
1985 Primc, Igor /ML/ disk 53,46
1985 Primc, Igor /ML/ disk 54,82
1985 Primc, Igor /ML/ disk 55,54
R e k o r d i S l o v e n i j eLETO MLADINCI IN ČLANI
1986 Šimunič, Milan * troskok 16,23
1986 Cujnik, Darko kopje 74,58
1992 Tratar, Darja /MML/ 80 m ov. 11,81
1992 Tratar, Darja /MML/ šesteroboj 5679 točk
1994 Ravbar, Majtaž /ML/ 1 milja 4:31,50
1994 Tomič, Aleaš* /ML/ 1 milja 4:16,8
1994 Ravrar, Majtaž /MML/ 1 milja 4:31,50
1996 Božič, Tomaž 100 m 10,47
1996 Božič, Tomaž 200 m 20,98
USPEHI V ŠTEVILKAH
209
R e k o r d i S l o v e n i j e
* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)
LETO MLADINCI IN ČLANI
1996 Primc, Igor disk 62,72
1996 Tomič, Aleš * /ML/ 1 milja 4:12,2
1996 Tomič, Aleš * /ML/ 1500 m 3:45,85
1996 Tomič, Aleš * /ML/ 800 m 1:54,50
1997 Božič, Tomaž 100 m 10,42
1997 SLO (Božič Tomaž…….) 4 x 100 m 39,62
1997 Primc, Igor disk 62,98
1997 Primc, Igor disk 63,74
1997 Murn, Andrej /MML/ 110 m ov. 14,06
1997 Murn, Andrej /MML/ 110 m ov. 14,22
1997 Murn, Andrej /MML/ 60 m ov. 8,05
1998 Murn, Andrej /ML/ 60 m ov. 8,06
1999 Primc, Igor disk 63,78
1999 Primc, Igor disk 63,90
1999 Primc, Igor disk 64,35
1999 Primc, Igor disk 64,79
2001 Vrtačič, Jože * 300 m 33,28
2002 Tomič, Aleš * 1500 m 3:39,29
2004 Hribar, Tadej /MML/ disk 46,07
2004 Hribar, Tadej /MML/ disk 46,73
2004 Hribar, Tadej /MML/ disk 47,72
2005 Krevs, Mitja * /MML/ 3000 m 9:11,44
2005 Krevs, Mitja * /MML/ 3000 m 8:53,46
2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,75 kg 49,35
2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,75 kg 50,61
2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,75 kg 50,62
2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,75 kg 51,52
2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,5 kg 57,49
2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,5 kg 58,25
210
USPEHI V ŠTEVILKAH
Rekordi AK Krka
Č l a n iDISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
60 m Kokalović, Gregor 86 6,76 Dunaj (A) 2011 12. 2. 2011 Jeriček, Andrej
100 m Kokalović, Gregor 86 10,32 Koper 2011 6. 8. 2011 Jeriček, Andrej
200 m Kokalović, Gregor 86 20,81 Maribor 2009 2. 8. 2009 Jeriček, Andrej
300 m Vrtačič, Jože 80 33,28 Šentjernej 2001 Antončič, Slavko
400 m Vrtačič, Jože 80 46,83 Ljubljana 2000 Antončič, Slavko
800 m Šikonja, Robert 64 1:49,23 Pescara (I) 1984 Penca, Janez
1000 m Tomič, Aleš 77 2:23,4 Novo mesto 1997 Retelj, Borut
1500 m Mohorović, Mario 57 3:45,8 Split (SFRJ) 1981 Penca, Janez
1 milja (1609 m) Tomič, Aleš 77 4:12,2 Novo mesto 1996 Retelj, Borut
3000 m Dragan, Robert 71 8:17,63 N. Gorica 1994 Dragan, Robert
5000 m Žužek, Metod 51 14:00,9 N. Gorica 1980 Penca, Janez
10 000 m Fabjan, Matjaž 67 29:42,27 Novo mesto 1995 Mohorović, Mario
m. maraton Kobe, Primož 81 1:04:55 Ljubljana 2010 24. 10. 2010 Kejžar, Roman
maraton Kobe, Primož 81 2:14:50 Linz (A) 2012 22. 4. 2012 Kejžar, Roman
4 x 100 m Gradišek, Martin 86 41,31 Celje 2013 27. 7. 2013 Jeriček, Andrej
Kokalović, Gregor 86 Jeriček, Andrej
Brulc, Blaž 92 Malnar, Slavko
Murn, Blaž 96 Jeriček, Andrej
4 x 200 m Kraševec, Matija 85 1:30,84 Maribor 2003 Jeriček, Andrej
Kokalović, Gregor 86 Malnar, Slavko
Vrtačič, Jože 80 Jeriček, Andrej
Zelič, Kim 82 Jeriček, Andrej
4 x 400 m Keržan, Vane 57 3:17,2 Beograd (SFRJ) 1979 Penca, Janez
211
DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
Cujnik, Darko 59 Špilar, Marijan
Penca, Janez 49 Penca, Janez
Šega, Igor 63 Bratič, Milan
4 x 800 m Kozan, Boštjan 79 8:16,29 Brežice 2000 Dragan, Robert
Derganc, Jure 82 Dragan, Robert
Kapš, Miha 82 Dragan, Robert
Berus, Matjaž 84 Dragan, Robert
4 x 1500 m Berus, Matjaž 84 17:43,90 Ravne na Koroškem 2001 Dragan, Robert
Šega, Matija 85 Dragan, Robert
Derganc, Jure 82 Dragan, Robert
Ambrožič, Dejan 83 Dragan, Robert
60 m ov. Zupančič, Matjaž 67 8,28 Ljubljana 1993 Križman, Rafko
110 m ov. Zupančič, Matjaž 67 14,70 Thonon les Bains (F) 1986 Križman, Rafko
200 m ov. Zupančič, Matjaž 67 26,15 Ljubljana 1986 Križman, Rafko
400 m ov. Penca, Janez 49 52,10 Celje 1975 Penca, Janez
3000 m zap. Žužek, Metod 51 8:43,7 Split (SFRJ) 1980 Penca, Janez
daljina Rovan, Gregor 79 734 Maribor 1997 Jeriček, Andrej
troskok Gradišek, Martin 86 15,65 Koper 2013 30. 6. 2013 Jeriček, Andrej
višina Lapanje, Andrej 64 216 Ljubljana 1988 Malnar, Slavko
palica Poljanec, Andrej 84 560 Novo mesto 2007 Lorenci, Tine
krogla Hribar, Tadej 87 15,47 Ljubljana 2008 7. 6. 2008 Malnar, Slavko
kopje Cujnik, Darko 59 74,08 Beograd (SFRJ) 1986 Špilar, Marijan
disk Primc, Igor 66 64,79 Novo mesto 1999 Gačnik, Karel
kladivo Glivar, Matej 86 60,16 Novo mesto 2006 Malnar, Slavko
deseteroboj Cujnik, Darko 59 7456 Maribor 1979 Špilar, Marijan
Č l a n i
212
USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka
M l a j š i č l a n i ( u - 2 3 ) *DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
60 m Brulc, Blaž 92 6,92 Ljubljana 2013 16. 2. 2013 Malnar, Slavko
100 m Kokalović, Gregor 86 10,59 Maribor 2008 Jeriček, Andrej
200 m Vrtačič, Jože 80 21,24 Velenje 2000 Antončič, Slavko
Kokalović, Gregor 86 21,24 Ptuj 2007 Jeriček, Andrej
300 m Vrtačič, Jože 80 33,28 Šentjernej 2001 Antončič, Slavko
400 m Vrtačič, Jože 80 46,83 Ljubljana 2000 Antončič, Slavko
600 m Štupar, Urh 91 1:25,17 Domžale 2012 27. 5. 2012 Jeriček, Andrej
800 m Tomič, Aleš 77 1:50,17 Lignano (I) 1997 Retelj, Borut
1000 m Tomič, Aleš 77 2:23,4 Novo mesto 1997 Retelj, Borut
1500 m Tomič, Aleš 77 3:49,18 Odense 1997 Retelj, Borut
2000 m Krevs, Mitja 89 5:23,46 Maribor 2009 Dragan, Robert
3000 m Krevs, Mitja 89 8:37,50 Celje 2009 Dragan, Robert
5000 m Kozan, Boštjan 79 15:32,76 Celje 2000 Dragan, Robert
10 000 m Kozan, Boštjan 79 32:36,08 Ravne na Koroškem 2001 Dragan, Robert
m. maraton Kozan, Boštjan 79 1:16:20 Nygerryhaza (HUN) 2000 Dragan, Robert
110 m ov. Kokalovič, Gregor 86 14,97 Ptuj 2007 Jeriček, Andrej
400 m ov. Slak, Peter 89 1:00,59 Celje 2009 Malnar, Slavko
2000 m zap. Košir, Gregor 85 6:25,14 Novo mesto 2005 Dragan, Robert
3000 m zap. Košir, Gregor 85 10:02,89 Novo mesto 2005 Dragan, Robert
daljina Gradišek, Martin 86 687 Dolenjske Toplice 2008 Jeriček, Andrej
troskok Gradišek, Martin 86 14,44 Ried im Innkreis (A) 2008 Jeriček, Andrej
višina Jeralič, Janez 82 208 Leibnitz (A) 2002 Malnar, Slavko
palica Jeralič, Primož 83 430 Celje 2003 Malnar, Slavko
krogla Hribar, Tadej 87 15,47 Ljubljana 2008 Malnar, Slavko
kopje Stegnar, Gašper 87 67,61 Ptuj 2007 Umek, Lovro
disk Hribar, Tadej 87 53,47 Novo mesto 2009 Malnar, Slavko
kladivo Glivar, Matej 86 60,16 Novo mesto 2006 Malnar, Slavko
deseteroboj Blatnik, Simon 82 5789 Maribor 2009 Malnar, Slavko
* rekordi se vodijo od vključno leta 1997; upošteva se le kategorija U-23 (starost 20, 21 in 22 let)
213
DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
60 m Kraševec, Matija 85 7,01 Celje 2004 Jeriček, Andrej
100 m Kraševec, Matija 85 10,59 Maribor 2004 Jeriček, Andrej
200 m Kraševec, Matija 85 21,92 Velenje 2004 Jeriček, Andrej
300 m Kraševec, Matija 85 34,96 Koper 2002 Jeriček, Andrej
400 m Šikonja, Robert 64 49,16 Celje 1983 Penca, Janez
800 m Kajtazović, Vesmin 70 1:50,35 Split (SFRJ) 1989 Malnar, Slavko
1000 m Tomič, Aleš 77 2:25,29 Sydney (AVS) 1996 Retelj, Borut
1500 m Tomič, Aleš 77 3:45,85 Ljubljana 1996 Retelj, Borut
1 milja (1609 m) Tomič, Aleš 77 4:12,2 Novo mesto 1996 Retelj, Borut
3000 m Fabjan, Matjaž 67 8:24,5 N. Gorica 1985 Mohorović, Mario
5000 m Fabjan, Matjaž 67 14:45,56 Beograd (SFRJ) 1986 Mohorović, Mario
10 000 m Počič, Aljoša 72 31:46,85 Novo mesto 1991 15. 5. 1991 Škedelj Močivnik, Ivan
m. maraton Dragan, Robert 71 1:09:32 Leskovac (SFRJ) 1989 Škedelj Močivnik, Ivan
4 x 100 m Kokalović, Gregor 86 43,28 N. Gorica 2001 Malnar, Slavko
Koklović, Goran 84 Malnar, Slavko
Kraševec, Matija 85 Jeriček, Andrej
Zelič, Kim 82 Jeriček, Andrej
4 x 400 m Štrukelj, Robi 70 3:24,53 Beograd (SFRJ) 1989 Penca, Janez
Kajtazović, Vesmin 70 Malnar, Slavko
Božič, Sandi 72 Malnar, Slavko
Božič, Tomaž 70 Penca, Janez
60 m ov. (100) Murn, Andrej 80 8,06 Ljubljana 1998 Jeriček, Andrej
60 m ov. (106) Murn, Andrej 80 8,53 Šemp.pri N.Gorici 1998 Jeriček, Andrej
110 m ov. (100) Drčar, Matej 88 15,59 Maribor 2007 Malnar, Slavko
110 m ov. (106) Zupančič, Matjaž 67 14,70 Thonon les Bains (F) 1986 Križman, Rafko
200 m ov. Zupančič, Matjaž 67 26,3 Ljubljana 1986 Križman, Rafko
400 m ov. Gabrijel, Gorazd 65 53,68 Pescara (I) 1984 Penca, Janez
2000 m zap. Cimermančič, Davorin 93 5:54,31 Nova Gorica 2012 3. 6. 2012 Lindič, Aleš
3000 m zap. Cimermančič, Davorin 93 9:09,33 Slovenj Gradec 2012 9. 6. 2012 Lindič, Aleš
daljina Rovan, Gregor 79 734 Maribor 1997 Jeriček, Andrej
troskok Kranjčič, Edvard 60 15,24 Celje 1979 Penca, Janez
višina Lapanje, Andrej 64 213 Ljubljana 1982 Špilar Marijan
palica Drčar, Matej 88 440 Novo mesto 2006 Malnar, Slavko
krogla (6) Pekolj, Matjaž 85 15,75 Slovenska Bistrica 2004 Malnar, Slavko
krogla (7,26) Primc, Igor 66 14,30 Postojna 1984 Špilar Marijan
kopje Stegnar, Gašper 87 68,08 Ljubljana 2006 Malnar, Slavko
disk (1,75) Žulič, Jaka 93 57,75 Leibnitz (A) 2012 6. 5. 2012 Malnar, Slavko
disk (2) Primc, Igor 66 55,54 Postojna 1985 Toplak, Ivan / Malnar, Slavko
kladivo (6) Glivar, Matej 86 67,08 Slovenska Bistrica 2005 Malnar, Slavko
kladivo (7,26) Glivar, Matej 86 56,42 Ljubljana 2005 Malnar, Slavko
deseteroboj Drčar, Matej 88 6540 Maribor 2007 Malnar, Slavko
S t a r e j š i m l a d i n c i ( u - 2 0 )
214
USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka
M l a j š i m l a d i n c i ( u - 1 8 )DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
60 m Brulc, Blaž 92 7,03 Ljubljana 2009 14. 2. 2009 Malnar, Slavko
100 m Kraševec, Matija 85 10,80 Ravne na Koroškem 2002 Jeriček, Andrej
200 m Kraševec, Matija 85 22,17 Maribor 2002 Jeriček, Andrej
300 m Kraševec, Matija 85 34,96 Koper 2002 Jeriček, Andrej
400 m Šega, Igor 63 49,52 N. Gorica 1979 Bratič, Milan
800 m Tomič, Aleš 77 1:55,2 Pariz (F) 1994 Retelj, Borut
1000 m Tomič, Aleš 77 2:32,94 Beljak (A) 1994 Retelj, Borut
1500 m Berus, Matjaž 84 3:59,91 Koper 2001 Dragan, Robert
1 milja (1609 m) Ravbar, Matjaž 78 4:31,50 Trbiž (I) 1995 Retelj, Borut
2000 m Berus, Matjaž 84 5:40,74 Koper 2001 Dragan, Robert
3000 m Fabjan, Matjaž 67 8:45,70 Postojna 1984 Mohorović, Mario
5000 m Dragan, Robert 71 15:28,10 Maribor 1988 Škedelj Močivnik, Ivan
10 000 m Golob, Peter 84 34:56,28 Ravne na Koroškem 2001 Dragan, Robert
m. maraton Počič, Aljoša 72 1:15:06 Leskovac (SFRJ) 1989 7. 10. 1989 Škedelj Močivnik, Ivan
4 × 100 m Murn, Andrej 80 44,10 Ljubljana 1996 Jeriček, Andrej
Pust, Marko 82 Jeriček, Andrej
Kastelic, Jernej 80 Jeriček, Andrej
Rovan, Gregor 79 Jeriček, Andrej
4 x 300 m Kokalović, Gregor 86 2:27,38 Koper 2002 Malnar, Slavko
Knafeljc, Mišel 85 Dragan, Robert
Lakić, Miloš 86 Jeriček, Andrej
Kraševec, Matija 85 Jeriček, Andrej
4 x 400 m (1) Kranjčič, Edvard 60 3:35,20 Osijek (SFRJ) 1976 Penca, Janez
Kraševec, Tone 59 Penca, Janez
Kapš, Rafko 59 Penca, Janez
Štupar, Milan 59 Penca, Janez
4 x 400 m (2) Košmerlj, Bojan 61 3:35,20 Kranj 1978 Penca, Janez
Blatnik, Dušan 61 Penca, Janez
Škrubej, Samo 63 Bratič Milan
Šega, Igor 63 Bratič Milan
100-200-300-400 Drčar, Matej 88 2:15,19 Koper 2004 Malnar, Slavko
Lakić, Simon 88 Jeriček, Andrej
Lakić, Simon 87 Jeriček, Andrej
Boršnar, Tilen 88 Malnar, Slavko
215
DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
60 m ov. (91) Murn, Andrej 80 8,05 Ljubljana 1997 Jeriček, Andrej
60 m ov. (100) Zupančič, Matjaž 67 8,58 Celje 1984 Križman, Rafko
110 m ov. (91) Murn, Andrej 80 14,93 Brixen (I) 1997 Jeriček, Andrej
110 m ov. (100) Murn, Andrej 80 15,22 Kranj 1996 Jeriček, Andrej
300 m ov. Kastelic, Jernej 80 38,32 Koper 1996 Jeriček, Andrej
400 m ov. Kastelic, Jernej 80 55,50 Lizbona (POR) 1997 Jeriček, Andrej
1500 m zap. Dragan, Robert 71 4:29,54 Maribor 1987 Škedelj Močivnik, Ivan
2000 m zap. Cimermančič, Davorin 93 6:09,19 Novo mesto 2010 24. 4. 2010 Malnar, Slavko
3000 m zap. Cimermančič, Davorin 93 9:35,65 Veszprem (MADŽ) 2010 7. 7. 2010 Malnar, Slavko
daljina Rovan, Gregor 79 704 Celje 1996 Jeriček Andrej
višina Lapanje, Andrej 64 210 Novo mesto 1981 Špilar, Marijan
troskok Murn, Andrej 80 14,08 Celje 1997 Jeriček, Andrej
palica Jeralič, Primož 83 430 Ljubljana 2000 Malnar Slavko
krogla - 5 Meglič, Robert 81 16,75 Novo mesto 1998 Cujnik, Darko
krogla - 6 Primc, Igor 66 15,01 Nova Gorica 1982 Špilar, Marijan
kopje - 700 Kastrevc, David 94 65,60 Trabzon (TUR) 2011 29. 7. 2011 Malnar, Slavko
kopje - 800 Stegnar, Gašper 87 59,60 Maribor 2004 Malnar, Slavko
disk - 1,5 Žulič, Jaka 93 58,25 Singapur (SIN) 2010 17. 8. 2010 Malnar, Slavko
disk - 1,75 Žulič, Jaka 93 51,52 Veszprem (MADŽ) 2010 7. 7. 2010 Malnar, Slavko
kladivo - 5 Glivar, Matej 86 66,03 Slovenska Bistrica 2003 Malnar, Slavko
kladivo - 6 Glivar, Matej 86 54,97 Ljubljana 2003 Malnar, Slavko
8-boj Majcen, Matija 90 5375 Maribor 2007 Malnar, Slavko
M l a j š i m l a d i n c i ( u - 1 8 )
P i o n i r j i ( u - 1 6 )DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
60 m Kraševec, Matija 85 7,17 Brežice 2000 Malnar, Slavko
100 m Šega, Igor 63 11,1 Novo mesto 1987 Bratič, Milan
Brulc, Blaž 92 11,39 Maribor 2007 Malnar, Slavko
200 m Kraševec, Matija 85 23,24 Kranj 2000 Malnar, Slavko
300 m Pust, Marko 82 36,47 Velenje 1997 Jeriček, Andrej
400 m Šega, Igor 63 51,55 Celje 1978 Bratič, Milan
600 m Berus, Matjaž 84 01:28,6 Novo mesto 1999 Dragan, Robert
800 m Krevs, Mitja 89 02:02,00 Ljubljana 2004 Dragan, Robert
1000 m Krevs, Mitja 89 02:40,00 Ljubljana 2004 Dragan, Robert
1500 m Ravbar, Matjaž 78 4:17,46 Maribor 1993 Fabjan, Matjaž
2000 m Ravbar, Matjaž 78 5:55,90 Ljubljana 1993 Fabjan, Matjaž
3000 m Krevs, Mitja 89 9:11,87 Maribor 2004 Dragan, Robert
5000 m Štukelj, Žan 97 17:22,69 Postojna 2012 6. 5. 2012 Lindič, Aleš
216
DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
4 x 100 m Žitnik, Mitja 84 45,94 Koper 1999 Cujnik, Darko
Kraševec, Matija 85 Malnar, Slavko
Kokalović, Goran 84 Malnar, Slavko
Knafeljc, Mišel 85 Malnar, Slavko
4 x 300 m Nose, Rok 85 2:33,68 Celje 2000 Malnar, Slavko
Kraševec, Matija 85 Malnar, Slavko
Anžiček, Aleš 85 Malnar, Slavko
Knafeljc, Mišel 85 Malnar, Slavko
60 m ov. (84) Murn, Andrej 80 8,44 Celje 1995 Jeriček, Andrej
60 m ov. (91) Durič, Miha 78 9,41 Ljubljana 1993 Zupančič, Matjaž
100 m ov. (84) Murn, Andrej 80 13,55 Novo mesto 1995 Jeriček, Andrej
100 m ov. (91) Durič, Miha 78 16,11 Novo mesto 1993 Zupančič, Matjaž
300 m ov. Bukovec, Matjaž 82 39,86 Ljubljana 1997 Šimunič, Milan
daljina Podkrižnik, Matej 81 655 Novo mesto 1996 Šimunič, Milan
višina Moretti, Ahac 95 198 Postojna 2010 17. 9. 2010 Malnar, Slavko
palica Jeralič, Primož 83 360 Koper 1998 Malnar, Slavko
krogla - 5 Žulič, Jaka 93 15,47 Szombathely (MADŽ) 2008 25. 6. 2008 Malnar, Slavko / Cujnik,
Darko
krogla - 4 Žulič, Jaka 93 17,50 Novo mesto 2008 3. 10. 2008 Malnar, Slavko / Cujnik, Darko
kopje - 700 Kastrevc, David 94 50,97 Domžale 2009 5. 9. 2009 Malnar, Slavko
kopje - 600 Kastrevc, David 94 55,62 Brežice 2009 27. 9. 2009 Malnar, Slavko
disk - 1,5 Primc, Igor 66 51,18 Maribor 1981 Špilar, Marijan
disk - 1 Primc, Igor 66 63,30 Ljubljana 1981 Špilar, Marijan
kladivo - 5 Rus, Gregor 75 50,88 Brežice 1990 Malnar, Slavko
kladivo - 4 Kastrevc, David 94 51,97 Koper 2009 13. 9. 2009 Malnar, Slavko
8-boj Brulc, Blaž 92 4706 Brežice 2007 Malnar, Slavko
P i o n i r j i ( u - 1 6 )
USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka
217
Č l a n i c e DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
60 m Jankovič, Katka 75 7,75 Celje 1999
100 m Jankovič, Katka 75 12,18 Trieste (I) 1998
200 m Klemenčič, Tanja 75 25,28 Celje 1996 Retelj, Borut
300 m Klemenčič, Tanja 75 40,68 Koper 1995 Malnar, Slavko
Zaletelj, Vesna 60 40,4 Kranj 1974 Špilar, Marijan
400 m Klemenčič, Tanja 75 56,65 Nova Gorica 1997 Retelj, Borut
600 m Klemenčič, Tanja 75 1:35,5 Celje 1997 Retelj, Borut
800 m Udovč, Mateja 71 2:12,55 Wolfsberg (A) 1996 Fabjan, Matjaž
1000 m Kastelic, Lavra 71 2:53,18 Maribor 1988 Mohorović, Mario
1500 m Udovč, Mateja 71 4:32,74 Celje 1995 Fabjan, Matjaž
1 milja (1609 m) Mohorović, Maja 86 5:19,33 Celje 2006 Mohorović, Mario
2000 m Udovč, Mateja 71 6:17,89 Novo mesto 1994 Fabjan, Matjaž
3000 m Udovč, Mateja 71 9:39,27 Celje 1995 Fabjan, Matjaž
5000 m Udovč, Mateja 75 18:03,41 Velenje 1994 Fabjan, Matjaž
10 000 m Udovč, Mateja 71 37:31,74 Ljubljana 1993 Fabjan, Matjaž
m. maraton Auersperger, Irena 77 1:52:20 Mirna peč 1994 Retelj, Borut
4 x 100 m Podkrižnik, Nataša 73 49,34 Novo mesto 1994 Malnar, Slavko
Klemenčič, Tanja 75 Malnar, Slavko
Jankovič, Katka 75 Kastelic, Jure
Fink, Maša 78 Zupančič, Matjaž
4 x 200 m Peterlin, Damjana 84 1:46,17 Aarhus (DAN) 2001 Malnar, Slavko
Trifković, Radojka 85 Malnar, Slavko
Vukšinič, Kaja 86 Malnar, Slavko
Salopek, Jasmina 81 Jeriček, Andrej
4 x 400 m Klemenčič, Tanja 75 4:10,30 Nova Gorica 1994 Malnar, Slavko
Jankovič, Katka 75 Kastelic, Jure
Rahne, Ingrid 76 Malnar, Slavko
Tratar, Darja 77 Zupančič, Matjaž
4 x 800 m Lindič, Mojca 85 10:26,71 Ravne na Koroškem 2003 Mohorović, Mario
Šercelj, Nina 86 Dragan, Robert
Ličen, Vesna 86 Dragan, Robert
Mohorović, Maja 86 Mohorović, Mario
60 m ov. Jankovič, Katka 75 8,39 München (NEM) 1999
100 m ov. Jankovič, Katka 75 13,67 Avezzano (I) 2000
400 m ov. Klemenčič, Tanja 75 1:02,12 Nova Gorica 1997 Retelj, Borut
1000 m zap. Lindič, Mojca 85 3:24,52 Koper 2002 Malnar, Slavko
1500 m zap. Lindič, Mojca 85 5:28,12 Ravne na Koroškem 2002 Mohorović, Mario
2000 m zap. Mohorović, Maja 86 7:13,32 Maribor 2005 Mohorović, Mario
3000 m zap. Lindič, Mojca 85 11:13,05 Grosseto (ITA) 2004 Mohorović, Mario
daljina Podkrižnik, Nataša 73 615 Leibnitz (A) 1994 Malnar, Slavko
višina Križe, Cilka 66 173 Maribor 1983 Šimunič, Milan
troskok Blatnik, Andreja 77 12,53 Novo mesto 1996 Šimunič, Milan
palica Drobnič, Mateja 85 380 Dunaj (A) 2011 12. 2. 2011 Jeriček, Andrej
krogla - 4 Hribar, Martina 73 11,88 Ljubljana 1990 Malnar, Slavko
218
Č l a n i c e
DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
kopje - 600 Derganc, Saša 69 39,08 Beograd (ZRJ) 1987 Malnar, Slavko
disk - 1 Hribar, Martina 73 36,98 Novo mesto 1991 Malnar, Slavko
kladivo - 4 Kren, Eva 89 41,06 Ljubljana 2006 Malnar, Slavko
sedmeroboj Rangus, Mija 85 4774 Maribor 2006 Jeriček, Andrej
M l a j š e č l a n i c e ( u - 2 3 ) *DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
100 m Jankovič, Katka 75 12,62 Nova Gorica 1997
200 m Rangus, Mija 85 25,6 Maribor 2006 Jeriček, Andrej
400 m Klemenčič, Tanja 75 56,65 Nova Gorica 1997 Retelj, Borut
600 m Klemenčič, Tanja 75 1:35,5 Celje 1997 Retelj, Borut
800 m Škedelj, Breda 93 2:18,70 Gorica (I) 2013 20. 7. 2013 Škedelj Močivnik, Ivan
1000 m Škedelj, Breda 93 3:10,13 Šentjur 2013 11. 5. 2013 Škedelj Močivnik, Ivan
1500 m Mohorović, Maja 86 4:39,96 Ptuj 2008 Mohorović, Mario
1 milja (1609 m) Mohorović, Maja 86 5:19,33 Celje 2006 Mohorović, Mario
2000 m Mohorović, Maja 86 6:41,00 Maribor 2007 Mohorović, Mario
3000 m Mohorović, Maja 86 10:09,06 Ptuj 2008 Mohorović, Mario
5000 m Mohorović, Maja 86 19:28,02 Nova Gorica 2007 Mohorović, Mario
10 000 m Turk, Monika 84 42:20,04 Žalec 2004 Mohorović, Mario
m. maraton Turk, Monika 84 1:37:01 Ljubljana 2004 Mohorović, Mario
100 m ov. Jankovič, Katka 75 13,67 Avezzano (I) 2000
400 m ov. Klemenčič, Tanja 75 1:02,12 Nova Gorica 1997 Retelj, Borut
3000 m zap. Mohorović, Maja 86 11:27,90 Novo mesto 2006 Mohorović, Mario
daljina Rangus, Mija 85 567 Treviso (I) 2006 Malnar, Slavko
višina Rangus, Mija 85 158 Brežice 2006 Malnar, Slavko
troskok Dragan, Tjaša 89 11 Novo mesto 2009 Jeriček, Andrej
palica Glavač, Vesna 89 250 Novo mesto 2009 Malnar, Slavko
krogla - 4 Rangus, Mija 85 9,49 Brežice 2006 Malnar, Slavko
kopje - 600 Stepan, Nevenka 91 37,00 Novo mesto 2011 20. 6. 2011 Malnar, Slavko
disk - 1 Krnc, Kristina 91 31,01 Celje 2011 11. 6. 2011 Malnar, Slavko
sedmeroboj Rangus, Mija 85 4774 Maribor 2006 Jeriček, Andrej
* rekordi se vodijo od vključno leta 1997; upošteva se le kategorija U-23 (starost 20, 21 in 22 let)
USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka
219
S t a r e j š e m l a d i n k e ( u - 2 0 )DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
60 m Tratar, Darja 77 7,93 Ljubljana 1993 Malnar, Slavko
100 m Tratar, Darja 77 12,48 Hartberg (A) 1993 Malnar, Slavko
200 m Tratar, Darja 77 25,57 Ljubljana 1993 Malnar, Slavko
300 m Klemenčič, Tanja 75 41,00 Leibnitz (A) 1994 Malnar, Slavko
Zaletelj, Vesna 60 40,4 Kranj 1974 Špilar, Marijan
400 m Klemenčič, Tanja 75 58,05 Postojna 1994 Malnar, Slavko
600 m Derčar, Špela 95 1:38,69 Ptuj 2010 28. 5. 2010 Malnar, Slavko
800 m Kastelic, Lavra 71 2:14,9 Maribor 1988 Mohorović, Mario
1000 m Kastelic, Lavra 71 2:53,18 Maribor 1988 Mohorović, Mario
1500 m Kastelic, Lavra 71 4:43,44 Ljubljana 1987 Mohorović, Mario
1 milja (1609 m) Turk, Monika 84 5:24,06 Šentjernej 2003 Mohorović, Mario
3000 m Udovč, Mateja 71 10:19,68 Split (HR) 1990 Malnar, Slavko
5000 m Šmajdek, Aleksandra 91 19:17,9 Domžale 2008 5. 4. 2008 Dragan, Robert
m. maraton Auersperger, Irena 77 1:52:20 Mirna Peč 1994 Retelj, Borut
4 x 100 m Vukšinič, Kaja 86 49,84 Novo mesto 2002 Jeriček, Andrej
Peterlin, Damjana 84 Antončič, Slavko
Trifković, Radojka 85 Malnar, Slavko
Rangus, Mija 85 Malnar, Slavko
4 x 400 m Klemenčič, Tanja 75 4:10,30 Nova Gorica 1994 Malnar, Slavko
Jankovič, Katka 75 Kastelic, Jure
Rahne, Ingrid 76 Malnar, Slavko
Tratar, Darja 77 Zupančič, Matjaž
60 m ov. Jankovič, Katka 75 9,22 Ljubljana 1994 Kastelic, Jure
100 m ov. Jankovič, Katka 75 14,71 Velenje 1994 Kastelic, Jure
400 m ov. Klemenčič, Tanja 75 1:05,12 Novo mesto 1994 Malnar, Slavko
1000 m zap. Lindič, Mojca 85 3:24,52 Koper 2002 Malnar, Slavko
1500 m zap. Lindič, Mojca 85 5:28,12 Ravne na Koroškem 2002 Mohorović, Mario
2000 m zap. Mohorović, Maja 86 7:13,32 Maribor 2005 Mohorović, Mario
3000 m zap. Lindič, Mojca 85 11:13,05 Grosseto (I) 2004 Mohorović, Mario
daljina Rangus, Mija 85 598 Maribor 2004 Jeriček, Andrej
višina Križe, Cilka 66 173 Maribor 1983 Šimunič, Milan
troskok Blatnik, Andreja 77 12,53 Novo mesto 1996 Šimunič, Milan
palica Škrubej, Jasmina 87 300 Maribor 2005 Malnar, Slavko
krogla - 4 Hribar, Martina 73 11,88 Ljubljana 1990 Malnar, Slavko
kopje - 600 Derganc, Saša 69 39,08 Beograd (ZRJ) 1987 Malnar, Slavko
disk - 1 Hribar, Martina 73 36,98 Novo mesto 1991 Malnar, Slavko
kladivo - 4 Kren, Eva 89 41,06 Ljubljana 2006 Malnar, Slavko
sedmeroboj Jankovič, Katka 75 4040 Novo mesto 1994 Kastelic, Jure
220
M l a j š e m l a d i n k e ( u - 1 8 )DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
60 m Tratar, Darja 77 7,93 Ljubljana 1993 Malnar, Slavko
100 m Tratar, Darja 77 12,48 Hartberg (A) 1993 Malnar, Slavko
200 m Tratar, Darja 77 25,57 Ljubljana 1993 Malnar, Slavko
300 m Zaletelj, Vesna 60 40,4 Kranj 1974 Špilar, Marijan
Derčar, Špela 95 42,43 Maribor 2011 6. 7. 2011 Malnar, Slavko
400 m Derčar, Špela 95 59,55 Ravne na Koroškem 2011 18. 6. 2011 Malnar, Slavko
600 m Derčar, Špela 95 1:38,69 Ptuj 2010 28. 5. 2010 Malnar, Slavko
800 m Kastelic, Lavra 71 2:14,9 Maribor 1988 Mohorović, Mario
1000 m Kastelic, Lavra 71 2:53,18 Maribor 1988 Mohorović, Mario
1500 m Kastelic, Lavra 71 4:43,44 Ljubljana 1987 Mohorović, Mario
1 milja (1609 m) Mohorović, Maja 86 5:27,37 Maribor 2003 Mohorović, Mario
3000 m Šmajdek, Aleksandra 91 10:44,8 Sremska Mitrovica (SRB) 2008 20. 9. 2008 Dragan, Robert
5000 m Šmajdek, Aleksandra 91 19:17,9 Domžale 2008 5. 4. 2008 Dragan, Robert
m. maraton Auersperger, Irena 77 1:52:20 Mirna Peč 1994 Retelj, Borut
4 x 100 m Vukšinič, Kaja 86 49,86 Ljubljana 2001 Malnar, Slavko
Dragišić, Gordana 85 Malnar, Slavko
Trifković, Radojka 85 Malnar, Slavko
Peterlin, Damjana 84 Malnar, Slavko
4 x 300 m Kolenc,Jana 86 2:56,23 Koper 2001 Malnar, Slavko
Peterlin, Damjana 84 Malnar, Slavko
Rolih, Petra 86 Malnar, Slavko
Vukšinič, Kaja 86 Malnar, Slavko
100-200-300-400 Grmaš, Sanja 88 2:47,70 Koper 2004 Malnar, Slavko
Škrubej, Jasmina 87 Malnar, Slavko
Šušteršič, Tanja 88 Malnar, Slavko
Ličen, Vesna 87 Dragan Robert
60 m ov. Tratar, Darja 77 8,89 Ljubljana 1993 Malnar, Slavko
80 m ov. Tratar, Darja 77 11,81 Maribor 1993 Malnar, Slavko
100 m ov. Tratar, Darja 77 14,73 Zagreb (HR) 1993 Malnar, Slavko
300 m ov. Praznik, Manja 82 45,51 Budimpešta (MADŽ) 1997 Križe, Majda
400 m ov. Ljubi, Karla 96 1:05,58 Nova Gorica 2013 2. 6. 2013 Nikolič, Igor
1000 m zap. Lindič, Mojca 85 3:24,52 Koper 2002 Malnar, Slavko
1500 m zap. Lindič, Mojca 85 5:28,12 Ravne na Koroškem 2002 Mohorović, Mario
2000 m zap. Ljubi, Karla 96 8:22,53 Domžale 2012 22. 9. 2012 Malnar, Slavko / Nikolič, Igor
USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka
221
P i o n i r k e ( u - 1 6 )DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
60 m Tratar, Darja 77 7,99 Novo mesto 1992 Malnar, Slavko
100 m Tratar, Darja 77 12,67 Maribor 1992 Malnar, Slavko
200 m Jakše, Ivica 56 26,2 Bihač (BiH) 1969 Špilar, Marijan
300 m Zaletelj Vesna 60 40,4 Kranj 1974 Špilar, Marijan
Peterlin Damjana 84 43,54 Kranj 1999 Malnar, Slavko
400 m Derčar, Špela 95 1:00,39 Ljubljana 2010 5. 6. 2010 Malnar, Slavko
600 m Derčar, Špela 95 1:38,69 Ptuj 2010 28. 5. 2010 Malnar, Slavko
800 m Derčar, Špela 95 2:23,05 Nova Gorica 2010 4. 7. 2010 Malnar, Slavko
1000 m Derčar, Špela 80 3:04,45 Ljubljana 2010 3. 6. 2010 Malnar, Slavko
1500 m Šmajdek, Aleksandra 91 5:09,47 Šentjernej 2006 Dragan, Robert
2000 m Pleško, Tara 98 7:13,67 Celje 2012 9. 6. 2012 Lindič, Aleš
3000 m Pleško, Tara 98 11:09,12 Ljubljana 2013 12. 5. 2013 Lindič, Aleš
4 x 100 m Vukšinič, Kaja 86 51,08 Celje 2000 Malnar, Slavko
Dragišić, Gordana 85 Malnar, Slavko
Trifković, Radojka 85 Malnar, Slavko
Rangus, Mija 85 Malnar, Slavko
4 x 200 m Repše, Anita 95 2:02,52 Domžale 2008 31. 8. 2008 Malnar, Slavko
Luzar, Nina 95 Malnar, Slavko
Ljubi, Karla 96 Malnar, Slavko
Medic, Ana 97 Malnar, Slavko
4 × 300 m Repše, Anita 95 2:59,03 Ptuj 2010 12. 9. 2010 Malnar, Slavko
Luzar, Nina 95 Malnar, Slavko
DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
3000 m zap. Ljubi, Klara 93 13:23,84 Velenje 2010 18. 7. 2010 Malnar, Slavko
daljina Hren, Greta 66 571 Split (HR) 1982 Šimunič, Milan
višina Križe, Cilka 66 173 Maribor 1983 Šimunič, Milan
troskok Hohnjec, Melita 80 12,20 Novo mesto 1996 Šimunič, Milan
palica Glavač, Vesna 89 280 Celje 2006 Malnar, Slavko
krogla - 4 Hribar, Martina 73 11,88 Ljubljana 1990 Malnar, Slavko
krogla - 3 Hribar, Martina 73 13,30 Bressanone (I) 1989 Malnar, Slavko
kopje - 600 Derganc, Saša 69 38,90 Novo mesto 1984 Malnar, Slavko
kopje - 500 Čigoja, Ines 82 43,36 Ljubljana 1998 Cujnik, Darko
disk - 1 Krnc, Kristina 91 33,81 Koper 2008 Malnar, Slavko
kladivo - 4 Kren, Eva 89 41,06 Ljubljana 2006 Malnar, Slavko
kladivo - 3 Kren, Eva 89 44,76 Novo mesto 2005 Malnar, Slavko
sedmeroboj Potočar, Tjaša 97 3850 Velenje 2013 25.-26. 5. 2013 Nikolič, Igor
M l a j š e m l a d i n k e ( u - 1 8 )
222
DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
Ljubi, Karla 96 Malnar, Slavko
Derčar, Špela 95 Malnar, Slavko
60 m ov. Tratar, Darja 77 9,28 Ljubljana 1992 Malnar, Slavko
80 m ov. Tratar, Darja 77 11,81 Maribor 1992 Malnar, Slavko
300 m ov. Praznik, Manja 82 45,51 Budimpešta (MADŽ) 1997 Križe, Majda
daljina Hren, Greta 66 545 Split 1982 Šimunič, Milan
Podkrižnik, Nataša 73 545 Celje 1988 Malnar, Slavko
višina Pečavar, Vesna 61 168 Ljubljana 1971 Špilar, Marijan
P i o n i r k e ( u - 1 6 )
USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka
223
DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA
palica Ljubi, Karla 96 260 Novo mesto 2011 3. 6. 2011 Drobnič, Mateja
krogla - 3 Hribar, Martina 73 12,61 Trebnje 1988 Malnar, Slavko
kopje - 400 Zupan, Katja 83 41,84 Novo mesto 1992 Cujnik, Darko
kopje - 500 Černič, Tina 95 34,21 Ptuj 2010 4. 9. 2010 Malnar, Slavko
disk - 1 Čuček, Tina 73 31,80 Ljubljana 1988 Malnar, Slavko
kladivo - 3 Juršič, Katarina 95 40,76 Ravne na Koroškem 2010 19. 6. 2010 Malnar, Slavko
sedmeroboj Potočar, Tjaša 97 4040 Nova Gorica 2012 6.-7. 10. 2012 Nikolič, Igor
224
m o š k i
USPEHI V ŠTEVILKAH
Rekordi stadiona Portoval Novo mesto
M O Š K IDISCIPLINA PRIIMEK, IME REZULTAT LETO
100 m Žumer, Jan SLO-Mass Ljubljana 10,21 2006
200 m Horvat, Boštjan SLO-Olimpija Ljubljana 20,64 1999
400 m Brankovič, Slobodan JUG 46,38 1990
800 m Rudolf, Žan SLO-Mass Ljubljana 1:47,39 2012
1500 m Saidisief, Adi ALŽ 3:41,38 1997
3000 m Mc Guirk, Matt ZDA 7:56,45 1992
5000 m Bahtiri, Bekim SLO-Velenje 14:03,66 1994
10 000 m Rozman, Stane SLO-Kladivar Celje 29:39,22 1991
4 x 100 m člani SLO-Slovenija 39,79 2002
4 x 400 m člani SLO-Mass Ljubljana 3:17,06 2006
110 m ovire/110 m H Zlatnar, Damjan SLO-Mass Ljubljana 13,56 2007
400 m ovire/400 m H Matete, Samuel ZAM 49,13 1993
3000 m zapreke/SC Ionescu, Florin ROM 8:43,74 1994
višina/HJ Prezelj, Rožle SLO-Kranj 230 2006
daljina/LJ Ergotič, Siniša HR 785 1990
troskok/TJ Batagelj, Andrej SLO-Gorica Nova Gorica 16,60 2006
palica/PV Keul, Adam ZDA 561 2006
krogla/SP Vodovnik, Miroslav SLO-Almont Slovenska Bistirca 20,18 2009
disk/DT Fazekas, Robert MADŽ 65,40 2010
kopje/JT Bokor, Marian SVK 78,33 2006
kladivo/HT Kozmus, Primož SLO-Brežice 80,02 2007
225
ž e n s k eStadion Portoval Novo mesto 2013
Ž E N S K EDISCIPLINA PRIIMEK, IME REZULTAT LETO
100 m Bikar, Alenka SLO-Olimpija Ljubljana 11,37 2004
200 m Tajnikar, Pia SLO-Mass Ljubljana 23,51 2009
400 m Afolabi, Olabisi NIG 51,42 1998
800 m Roman, Sonja SLO-Maribor 98 Maribor 2:06,00 2006
1500 m Tavceri, Valentina ITA 4:17,59 1992
2000 m Barta, Viktorija MADŽ 5:57,73 1994
3000 m Vivod, Silva SLO-TAM Maribor 9:22,36 1991
5000 m Kosovelj, Mateja SLO-Nanos 17:16,17 2006
10 000 m Šimic, Mateja SLO-Domžale 36:58,92 2009
4 x 100 m Hrvaška - članice HR 45,34 2010
4 x 400 m članice SLO-Kronos Ljubljana 3:51,34 2006
100 m ovire/100 m H Bukovec, Brigita SLO-Olimpija Ljubljana 12,73 1996
400 m ovire/400 m H Orešnik, Sara SLO-Olimpija Ljubljana 57,91 2006
3000 m zapreke/SC Grandovec, Daneja SLO-Maribor 98 10:12,5 2005
višina/HJ Turčak, Olga UKR 191 1992
palica/PV Šutej, Tina SLO-Mass Ljubljana 445 2010
daljina/LJ Šestak, Marija SLO-Mass Ljubljana 650 2006
troskok/TJ Bratkič, Maja SLO-Gorica 13,71 2010
krogla/SP Erjavec, Nataša SLO-Olimpija Ljubljana 17,85 1996
disk/DT Begić, Vera HR 57,75 2010
kopje/JT Felke, Petra NEM 68,44 1990
kladivo/HT Rodrigues, Rosa VEN 70,98 2012
228
D A L J I N A REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
745 Šimunič, Milan 1952 1986
734 Rovan, Gregor 1979 1997
722 Vučković, Goran 1969 1993
721 Zaletel, Martin 1941 1963
721 Gradišek, Martin 1986 2013
711 Kranjčič, Edvard 1960 1983
705 Šlajkovec, Jože 1969
696 Cujnik, Darko 1959 1979
693 Penca, Janez 1949 1979
690 Tekstor, Sandi 1968 1986
688 Petković, Vlado 1988
683 Kastelic, Jernej 1980 1996
678 Rus, Bojan 1981
676 Nose, Rok 1985 2002
676 Dragaš, Vojko 1974
674 Slak, Zdravko 1973
672 Petković, Hrvoje 1966 1984
669 Bradač, Matej 1981 1999
666 Zurc, Emil 1959
661 Božič, Tomaž 1970 1994
660 Somrak, Marjan 1970
655 Suhy, Branko 1969
655 Špilar, Marijan 1938 1957
654 Murn, Andrej 1980 1997
651 Podkrižnik, Matej 1981 1996
650 Kajtazović, Vesmin 1970 1986
647 Drčar, Matej 1988 2006
646 Eržen, Boštjan 1983
646 Dernikovič, Robert 1971 1989
644 Majcen, Matija 1990 2007
641 Hribernik, Marjan 1971
638 Bavdek, Miro 1960
636 Jurečič, Matej 1993 2010
635 Lukeš, Sašo 1981 1998
633 Grmovšek, Rudi 1958
632 Kastelic, Marko 1991 2007
631 Štrumbel, Brane 1970
630 Kovač, Marko 1982 2001
629 Križman, Rafko 1975
626 Moretti, Ahac 1995 2013
621 Resnik, Rihard 1968 1992
618 Nikolič, Igor 1980 2002
618 Jarm, Nace 1971 1996
615 Konda, Aleš 1982 1997
615 Bučar, Klemen 1991 2011
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
614 Jeralič, Primož 1983 2000
613 Žitnik, Mitja 1984 2000
609 Durič, Mihael 1978 1993
609 Šutar, Aleš 1977 1993
608 Kastrevc, David 1994 2012
608 Kraševec, Matija 1985 2000
606 Kolenc, Mitja 1998 2013
606 Šmalc, Dejan 1979 1997
605 Marinček, Ivan 1941
602 Ilar, Simon 1989 2006
601 Šmalc, Toni 1955
601 Rodič, Vinko 1951
600 Pavlin, Martin 1963
600 Žagar, Ljubo 1953
596 Blatnik, Simon 1989 2010
594 Anžiček, Aleš 1985 2002
594 Kapš, Miha 1982 1999
593 Drenovec, Blaž 1986 2005
592 Kokalović, Goran 1984 2002
591 Malič, Jože 1941
590 Kokalović, Gregor 1986 2005
590 Gunde, Milan 1947
590 Berger, Aleš 1974 1994
588 Brulc, Blaž 1992 2011
588 Pust, Marko 1982 1996
585 Đurič, Marko 1986 2001
584 Bukovec, Matjaž 1982 1997
584 Hren, Marko 1984 2000
584 Mirtič 1955
584 Turk, Vid 1989 2008
581 Sever, Borut 1982 1999
580 Pekolj, Gregor 1976 1995
578 Košir 1941
574 Strniša, Filip 1991 2007
570 Hočevar, Silvo 1941
568 Jeralič, Janez 1982 2000
568 Zoran, Aljaž 1993 2009
567 Čučnik, Sašo 1991 2010
565 Strajnar, Luka 1983 1998
565 Matijevič, Mišo 1971 2011
564 Jarc, Stane 1964
563 Fluher, Marko 1983 1998
560 Drčar, Simon 1994 2012
556 Grabič, David 1978 1993
556 Urh 1951
TABLICE REZULTATOV // Moški
229
m o š k iT R O S K O K
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
16,23 Šimunič, Milan 1952 1986
15,65 Gradišek, Martin 1986 2013
15,51 Kranjčič, Edvard 1960 1983
15,03 Vučković, Goran 1969 1995
14,25 Zupančič, Matjaž 1967 1985
14,09 Petković, Hrvoje 1966 1987
14,08 Murn, Andrej 1980 1997
13,73 Križman, Rafko 1975
13,65 Slak, Zdravko 1967
13,51 Šlajkovec, Jože 1974
13,46 Zupančič, Roman 1964 1985
13,46 Kostrevc, Milan 1976
13,42 Jovan, Leopold 1960
13,39 Bradač, Matej 1981 1999
13,32 Dragaš, Vojko 1973
13,32 Šmalc, Dejan 1979 1997
13,26 Lapajne, Marijan 1959 1978
13,25 Drčar, Matej 1988 2006
13,24 Rus, Bojan 1979
13,22 Potočar, Bojan 1965 1982
13,18 Jurečič, Matej 1993 2009
13,16 Lukeš, Sašo 1981 1998
13,13 Kovač, Marko 1982 2002
13,09 Križman, Rafko 1957 1975
13,03 Kajtazović, Vesmin 1970 1992
13,03 Hudoklin, Bojan 1980
12,78 Krašovec, Tone 1959 1977
12,77 Gabrijelčič 1957
12,75 Turk, Vid 1989 2008
12,73 Škulj, Gašper 1986 2004
12,66 Ilar, Simon 1989 2007
12,65 Nikolič, Igor 1980 2003
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
12,43 Špilar, Marijan 1938 1959
12,42 Jarm, Nace 1971 1996
12,41 Šlajkovec, Simon 1974 1993
12,32 Moretti, Ahac 1995 2013
12,31 Strniša, Filip 1991 2007
12,27 Žagar, Ljubo 1951
12,20 Struna, Robert 1988 2006
12,17 Rovan, Gregor 1979 1994
12,01 Konda, Aleš 1982 1997
11,99 Dernikovič, Robert 1971 1989
11,89 Sbil, Henrik 1941
11,72 Berger, Aleš 1974 1994
11,71 Grmovšek, Rudi 1957
11,66 Boršnar, Tilen 1988 2004
11,60 Žitnik, Mitja 1984 2003
11,51 Bele, Vinko 1941 1960
11,50 Fluher, Marko 1983 1999
11,43 Luzar, Toni 1973 1989
11,41 Tomažin, Igor 1978 1996
11,40 Sintić 1957
11,35 Jakše 1957
11,34 Kokalović, Goran 1984 2001
11,29 Jotanovič, Željko 1982 1997
11,26 Osterc, Adi 1941
11,04 Kastelic, Urban 1982 1998
10,91 Potrč, Marjan 1955
10,75 Hočevar, Silvo 1941
10,71 Bavdek, Miro 1955
10,41 Zavodnik, Jan 1982 1999
10,37 Uršič, Miha 1991 2006
10,12 Žulič, Jaka 1993 2011
09,64 Štravs, Jan 1990 2005
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
554 Lakič, Miloš 1986 2003
553 Zavodnik, Jan 1982 1998
552 Savšek, Tomaž 1964 1979
551 Kobe 1937
551 Jurko 1941
549 Lužar, Luka 1982 1997
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
546 Pate, Ivan 1951
544 Jotanovič, Željko 1982 1997
544 Ambrožič, Dejan 1983 1998
542 Brezovar, Gregor 1984 2000
539 Kraševec, Toni 1983 1998
D A L J I N A
230
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
216 Lapanje, Andrej 1964 1988
210 Vučković, Goran 1969 1988
208 Jožef, Rok 1967 1986
208 Jeralič, Janez 1982 5.5.2002
206 Rebernik, Sašo 1982 15.1.2000
205 Plevnik, Samo 1975 1992
205 Drčar, Matej 1988 23.07.2006
204 Florjanc, Aleš 1983
202 Šuštar, Miloš 1958 1977
200 Moretti, Ahac 1995 27.05.2012
200 Delić, Damir 1969 1986
196 Penca, Janez 1949 1978
195 Repinc, Tilen 1996 12.01.2013
195 Zatežič, Dušan 1989
195 Tekstor, Sandi 1968 1987
195 Bartol, Robert 1959 1977
195 Zoran, Andrej 1962 1980
195 Zupin, Darko 1970 1988
194 Jeralič, Primož 1983 14.09.2003
193 Klobučar, Robert 1977 14.9.1994
191 Kapš, Miha 1982 8.10.1999
190 Kostrevc, Milan 1976
190 Lapajne, Marijan 1959 1978
190 Gorišek, Jože 1976 4.10.1993
190 Saje, Bojan 1960 1978
190 Rangus, Davorin 1958 1976
190 Potrč, Marjan 1967
190 Zupančič, Roman 1964 1985
189 Cujnik, Darko 1959 1979
188 Kovač, Marko 1982 5.2.2000
187 Blatnik, Simon 1989 7.10.2007
187 Murn, Andrej 1980 12.3.1995
186 Dragaš, Vojko 1974
185 Bavdek, Miro 1959
185 Kristan, Franci 1971
185 Slak, Zdravko 1968
183 Kokalović, Gregor 1986 04.09.2004
181 Šmalc, Dejan 1979 20.9.1995
180 Križman, Rafko 1976
180 Turk, Vid 1989 22.05.2008
180 Rovan, Gregor 1979 13.7.1996
180 Matoh, Janez 1966
180 Resnik, Rihard 1968 29.8.1993
180 Gril, Tomaž 1978 26.5.1993
180 Gazvoda, Miha 1992 20.05.2010
V I Š I N A REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
179 Kocjan, Rok 1976 21.5.1993
179 Prešeren, Jernej 1982 21.5.1997
178 Berger, Miro 1946 1963
178 Nose, Rok 1985 19.2.2000
178 Gril, Sašo 1983 4.6.1998
177 Ambrožič, Dejan 1983 7.6.1998
177 Majcen, Matija 1990 05.03.2006
176 Povše, Franc 1995 22.09.2012
176 Struna, Robert 1988 17.09.2005
175 Škulj, Aljaž 1998 05.06.2013
175 Švent, Luka 1987 19.05.2005
175 Anžiček, Aleš 1985 19.2.2000
175 Božič, Tomaž 1970 30.9.1994
175 Gradišek, Martin 1986 7.10.2007
175 Jovan, Leopold 1960
173 Žitnik, Mitja 1984 27.5.2000
172 Berger, Aleš 1974 12.3.1995
171 Škulj, Gašper 1986 04.09.2004
171 Podkrižnik, Matej 1981 4.10.1996
170 Režek, Matic 1994 26.05.2009
170 Savšek, Tomaž 1964 1979
170 Šutar, Aleš 1977 2.10.1993
170 Šuštar, Miha 1967
170 Dolenc, Luka 1945
170 Lakič, Miloš 1986 30.08.2003
170 Lukšič, Bojan 1979
170 Žnidaršič, Franc 1959
170 Žulič, Jaka 1993 20.08.2008
169 Grabič, David 1978 3.10.1993
169 Bradač, Matej 1981 29.5.1999
169 Boršnar, Tilen 1988 2004
168 Kastelic, Jernej 1980 1995
168 Jeralič, Slavko 1983 1998
168 Šmalc, Toni 1954
167 Sever, Borut 1982 1999
167 Kastrevc, David 1994 2012
166 Ilar, Simon 1989 2008
165 Hren, Marko 1984 2001
165 Bučar, Klemen 1991 2010
165 Blagojević, Miloš 1994 2009
165 Bele, Vinko 1941 1958
165 Gabrijelčič 1957
165 Šenica, David 1981 1996
165 Primožič, Jure 1983 1996
165 Pekolj, Gregor 1976 1994
TABLICE REZULTATOV // Moški
231
m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
165 Žefran, Andrej 1979 1997
164 Kokalović, Goran 1984 2001
163 Klemenčič, Mitja 1991 2006
163 Bukovec, Matjaž 1982 1997
163 Plevnik, Robert 1989 2003
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
163 Nikolič, Igor 1980 2002
163 Pureber, Uroš 1984 2000
162 Kraševec, Toni 1983 1998
162 Matijevič, Mišo 1971 2011
160 Malič, Jože 1941
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
560 Poljanec, Andrej 1984 2007
485 Koleta, Jože 1951 1974
440 Resnik, Rihard 1968 1991
440 Drčar, Matej 1988 2006
440 Zupančič, Matjaž 1967 1995
430 Jeralič, Primož 1983 2000
420 Penca, Janez 1949 1979
400 Murn, Andrej 1980 1996
400 Berger, Aleš 1974 1998
380 Cujnik, Darko 1959 1980
380 Jeralič, Janez 1982 2003
340 Kapš, Miha 1982 2000
340 Matijevič, Mišo 1971 2011
340 Blatnik, Simon 1989 2008
340 Tekstor, Sandi 1968 1987
320 Štravs, Jan 1990 2009
320 Božič, Tomaž 1970 1993
320 Bučar, Jože 1955 1977
320 Butala, Žan 1998 2013
320 Jenko, Marjan 1970
310 Bavdek, Miro 1958
310 Majcen, Matija 1990 2008
300 Božič, Sandi 1972 1990
300 Muhič, Andraž 1992 2011
300 Rezelj, Matija 1993 2009
290 Glivar, Matej 1986 2003
280 Gujtman, Danilo 1976 1992
280 Brezovar, Gregor 1984 1999
280 Bučar, Klemen 1991 2010
280 Nikolič, Igor 1980 2003
280 Pekolj, Gregor 1976 1992
P A L I C A REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
280 Kastelic, Urban 1982 1998
280 Kokalović, Gregor 1986 2005
280 Turk, Vid 1989 2007
270 Virant, Kostja 1950 1970
270 Kastrevc, David 1994 2012
270 Kastelic, Jernej 1980 1996
270 Jakše 1957
260 Robar 1959
260 Škulj, Gašper 1986 2004
250 Hren, Marko 1984 2001
240 Kokalović, Goran 1984 2002
230 Koprivnik 1957
230 Rovan, Gregor 1979 1996
230 Ilar, Simon 1989 2008
210 Bradač, Matej 1981 1998
200 Sever, Borut 1982 1998
170 Saje, Bojan 1960 1975
150 Strajnar, Luka 1983 2000
V I Š I N A
232
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET.ROJ. LET. REZ.
64,79 Primc, Igor 1966 1999
55,64 Okleščen, Boris 1957 1982
55,62 Hribar, Tadej 1987 2011
51,71 Žulič, Jaka 1993 2011
47,36 Penko, Igor 1935 1957
46,20 Cujnik, Darko 1959 1980
45,40 Virant, Kostja 1950 1971
43,86 Okleščen, Dušan 1960 1988
43,35 Meglič, Robert 1981 2000
42,73 Pekolj, Matjaž 1985 2004
42,11 Blatnik, Simon 1989 2008
41,10 Gašper, Martin 1990 2009
40,99 Glivar, Matej 1986 2004
40,30 Kovačič, Davorin 1985 2003
40,28 Rus, Gregor 1975 1994
40,22 Dolenc, Luka 1956
38,78 Žižek, Primož 1972 1991
38,53 Potrč, Marjan 1958
37,54 Dobovšek, Marjan 1941
36,92 Malnar, Slavko 1959 1989
36,84 Kussel 1937
35,68 Košmrlj, Jože 1961
35,36 Vukšinič 1937
35,20 Šprajcar 1941
35,10 Macedoni, Robert 1968 1987
34,60 Hudoklin 1955
34,36 Dragaš, Vojko 1974
34,34 Zupančič, Roman 1964 1984
34,32 Malič, Jože 1941
34,13 Špilar, Marijan 1938 1961
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET.ROJ. LET. REZ.
33,79 Lapajne, Marijan 1959 1978
33,74 Zgonc, Edi 1961
33,57 Kobe 1937
33,52 Čuček, Slavo 1941
33,34 Gunde, Milan 1941
32,50 Poznič 1959
31,76 Vukobrat, Marko 1989 2007
31,50 Novak 1946
31,26 Malnar, Darko 1961 1989
31,20 Jeralič, Primož 1983 2003
31,15 Košir 1937
30,90 Malič, Boško 1960
30,64 Ilar, Simon 1989 2008
30,40 Sever, Borut 1982 2003
30,30 Žagar, Ljubo 1952
30,13 Drčar, Matej 1988 2007
29,76 Bučar, Klemen 1991 2011
28,74 Matijevič, Mišo 1971 2013
28,62 Peric, Ludve 1951
27,86 Božič, Tomaž 1970 1994
27,16 Lenart, Tomaž 1965 1995
26,29 Jeralič, Janez 1982 2003
24,10 Berger, Aleš 1974 1994
23,38 Romih, Robert 1950
21,98 Jarm, Nace 1971 1996
19,99 Nikolič, Igor 1980 2002
19,65 Škulj, Gašper 1986 2004
19,30 Turk, Vid 1989 2009
10,79 Saje, Leopold 1967 2010
D I S K
TABLICE REZULTATOV // Moški
233
m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
15,54 Hribar, Tadej 1987 2009
15,53 Penko, Igor 1935 1957
14,89 Okleščen, Boris 1957 1982
14,55 Žulič, Jaka 1993 2012
14,42 Cujnik, Darko 1959 1980
14,38 Primc, Igor 1966 1997
14,11 Pekolj, Matjaž 1985 2004
13,90 Malič, Boško 1960
13,36 Okleščen, Dušan 1960 1981
13,36 Virant, Kostja 1950 1971
13,35 Meglič, Robert 1981 1999
13,32 Potrč, Marjan 1957
13,15 Blatnik, Simon 1989 2008
12,81 Stegnar, Gašper 1987 2005
12,69 Malič, Jože 1941
12,64 Rus, Gregor 1975 1994
12,46 Košir 1941
12,44 Smodej, Jože 1967
12,36 Žagar, Ljubo 1952
12,20 Dolenc, Luka 1955
12,13 Špilar, Marijan 1938 1961
12,09 Simič 1952
12,07 Čuček, Slavo 1941
11,99 Žižek, Primož 1972 1990
11,95 Malnar, Slavko 1959 1996
11,91 Košmrlj, Jože 1961
11,11 Pučko, Vlado 1960
11,06 Konda, Jože 1964
10,96 Suhorepec, Tone 1960
10,89 Sbil, Henrik 1941
10,88 Kussel 1941
K R O G L A - 7, 2 6 k gREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
10,81 Guštin, Jože 1964
10,75 Gunde, Milan 1946
10,71 Hrastar, Lojze 1960
10,69 Bučar, Klemen 1991 2011
10,53 Glivar, Matej 1986 2005
10,50 Agnič 1952
10,50 Može, Jože 1963 2001
10,40 Ilar, Simon 1989 2008
10,18 Zupančič, Matjaž 1967 1995
10,00 Černe, Milan 1951
10,00 Vukobrat, Marko 1989 2007
09,98 Rodič, Vinko 1952
09,98 Sever, Borut 1982 2002
09,77 Matijevič, Mišo 1971 2011
09,75 Jeralič, Primož 1983 2003
09,72 Božič, Tomaž 1970 1994
09,71 Jeralič, Janez 1982 2003
09,70 Drčar, Matej 1988 2009
09,40 Peric, Ludve 1946
09,12 Kovačič, Davorin 1985 2001
09,09 Šmalc, Toni 1952
09,05 Malnar, Darko 1961 1998
08,96 Turk, Vid 1989 2009
08,58 Jarm, Nace 1971 1996
08,41 Dobovšek, Marjan 1950
08,38 Berger, Aleš 1974 1994
08,28 Škulj, Gašper 1986 2004
08,21 Nikolič, Igor 1980 2002
08,20 Romih, Robert 1950
06,79 Saje, Leopold 1967 2010
06,65 Gradišek, Martin 1986 2007
234
K O P J E - 8 0 0 g REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
74,58 Cujnik, Darko 1959 1986
68,08 Stegnar, Gašper 1987 2006
67,28 Bučar, Klemen 1991 2013
66,33 Kastrevc, David 1994 2013
61,04 Lenart, Tomaž 1965 1990
60,30 Resnik, Mitja 1965 1992
54,72 Štukelj, Tomaž 1972 1990
52,24 Žitnik, Mitja 1984 2003
51,56 Sever, Tadej 1975 1993
51,20 Štrukelj, Robert 1970 1989
50,70 Drčar, Matej 1988 2007
49,08 Može, Mihael 1983 2001
48,26 Režek, Matic 1994 2010
47,20 Žulič, Jaka 1993 2010
43,98 Tekstor, Sandi 1968 1986
43,72 Jeralič, Primož 1983 2003
43,30 Sever, Borut 1982 2003
43,02 Majcen, Matija 1990 2006
42,51 Može, Jože 1963 2001
42,16 Matijevič, Mišo 1971 2011
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
41,84 Nikolič, Igor 1980 2002
41,53 Blatnik, Simon 1989 2007
41,41 Jeralič, Janez 1982 2003
41,04 Ilar, Simon 1989 2008
40,78 Markovič, Vedran 1985 2004
39,94 Božič, Tomaž 1970 1993
39,52 Glivar, Matej 1986 2003
37,02 Kokalović, Goran 1984 2002
35,48 Berger, Aleš 1974 1995
35,39 Gašper, Martin 1990 2007
33,55 Strajnar, Luka 1983 2000
33,02 Tomažin, Igor 1978 1996
32,94 Hren, Marko 1984 2002
32,72 Turk, Vid 1989 2009
31,90 Jarm, Nace 1971 1996
31,73 Škulj, Gašper 1986 2004
28,22 Kostevc, Andrej 1990 2006
27,93 Saje, Leopold 1967 2010
27,60 Kokalović, Gregor 1986 2004
K O P J E - 8 0 0 g - S T A R O REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
83,56 Cujnik, Darko 1959 1981
73,01 Špilar, Marijan 1938 1964
63,94 Može, Jože 1980
60,26 Sečnjak, Janez 1973
60,20 Pavlič, Slavko 1965
58,82 Lapanje, Andrej 1983
57,80 Dragaš, Vojko 1971
56,81 Suhy, Branko 1968
54,68 Jurekovič, Krešo 1982
54,30 Smodej, Jože 1969
54,10 Lapajne, Marijan 1959 1981
53,32 Penca, Janez 1949 1978
52,82 Malič, Boško 1960
52,50 Šešnjak, Janez 1972
51,49 Pavlič, Bojan 1966
50,91 Žagar, Ljubo 1951
50,78 Doljak, Edvard 1974
50,60 Simčič, Peter 1970
48,90 Penko, Igor 1935 1961
48,16 Okleščen, Dušan 1960 1978
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
46,95 Černe, Milan 1951
46,20 Šonc 1955
45,80 Potrč, Marjan 1961
45,60 Košmrlj, Jože 1961
45,15 Bele, Vinko 1941 1960
44,77 Mauser 1937
44,55 Lenart, Franc 1951
43,53 Urbančič, Tone 1941
43,45 Arnšek 1959
43,32 Čuček, Slavo 1941
42,70 Bole 1957
42,35 Vukšinič 1941
41,48 Pate, Ivan 1951
41,08 Hočevar, Silvo 1941
40,84 Rodič, Vinko 1950
40,80 Breščak 1957
40,09 Šprajcar 1941
39,20 Košir 1941
39,00 Romih, Robert 1951
34,89 Petre, Slavko 1950
TABLICE REZULTATOV // Moški
235
m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
60,16 Glivar, Matej 1986 23.07.2006
53,98 Žižek, Primož 1972 1991
52,36 Rus, Gregor 1975 27. 08. 1994
51,50 Malnar, Slavko 1959 1981
50,48 Sever, Borut 1982 2001
49,52 Malnar, Darko 1961 1991
49,04 Hribar, Tadej 1987 2007
48,86 Kovačič, Davorin 1985 2003
47,32 Cujnik, Darko 1959 1983
46,28 Rifelj, Jože 1977
45,45 Kastrevc, David 1994 2013
44,10 Gačnik, Karel 1983
40,78 Primc, Igor 1966 1984
40,04 Usenik, Janez 1970
39,57 Hren, Marko 1984 2002
37,96 Macedoni, Robert 1968 1986
36,60 Sever, Matej 1988 2006
35,88 Cesar, Jože 1989 2006
K L A D I V O - 7, 2 6 k g REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
32,86 Novak 1947
31,80 Može, Jože 1978
31,44 Kostevc, Andrej 1990 2006
31,02 Okleščen, Boris 1957 1982
28,61 Canič, Gorazd 1978
27,79 Pekolj, Matjaž 1985 2004
27,41 Meglič, Robert 1981 1998
27,38 Blatnik, Simon 1989 2007
26,84 Pižem, Niko 1978
25,78 Okleščen, Dušan 1960 1979
24,59 Gašper, Martin 1990 2009
22,36 Vukobrat, Marko 1989 2007
19,08 Stegnar, Gašper 1987 2006
18,36 Judež, Robi 1967 1985
16,37 Nikolič, Igor 1980 2002
05,82 Saje, Leopold 1967 2010
D E S E T E R O B O J Č L A N I REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
7551 Cujnik, Darko 1959 1979
7204 Penca, Janez 1949 1978
5824 Božič, Tomaž 1970 1993
5782 Blatnik, Simon 1989 2009
5772 Drčar, Matej 1988 2007
5741 Dragaš, Vojko 1973
5733 Zupančič, Matjaž 1967 1987
5671 Šimunič, Milan 1952 1978
5173 Zupančič, Roman 1964 1985
5140 Virant, Kostja 1950 1970
5130 Bučar, Klemen 1991 2011
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
5004 Lapajne, Marijan 1959 1977
4976 Okleščen, Boris 1957 1977
4720 Jeralič, Janez 1982 2003
4583 Berger, Aleš 1974 1994
4252 Jarm, Nace 1971 1996
4037 Nikolič, Igor 1980 1999
4030 Bučar, Klemen 1991 2010
3953 Križman, Rafko 1957 1973
3801 Škulj, Gašper 1986 2004
3239 Turk, Vid 1989 2009
3009 Sever, Borut 1982 2003
236
1 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
10,32 Kokalović, Gregor 1986 2011
10,42 Božič, Tomaž 1970 1997
10,5 Zaletel, Martin 1941 1964
10,52 Vrtačič, Jože 1980 2005
10,59 Kraševec, Matija 1985 2004
10,7 Keržan, Vane 1957 1978
10,73 Brulc, Blaž 1992 2013
10,8 Cujnik, Darko 1959 1980
10,8 Šimunič, Milan 1952 1983
10,9 Zelič, Kim 1982 2001
11,0 Šega, Igor 1963 1980
11,1 Samec, Rudi 1962
11,1 Šlajkovec, Jože 1968
11,1 Penca, Janez 1949 1969
11,14 Gradišek, Martin 1986 2013
11,16 Moretti, Ahac 1995 2013
11,16 Strazberger, Miha 1989 2007
11,17 Novak, Gregor 1966 1993
11,19 Murn, Blaž 1996 2013
11,2 Pavliha, Miro 1962
11,2 Grahek, Tone 1968 1987
11,2 Dragaš, Vojko 1974
11,2 Bratič, Milan 1975
11,2 Bajer, Jani 1956 1974
11,2 Kramar, Andrej 1974
11,2 Štupar, Milan 1959 1980
11,23 Rovan, Gregor 1979 1996
11,24 Durič, Mihael 1978 1994
11,3 Šlajkovec, Simon 1974 1993
11,3 Padovan, Alojz 1962
11,30 Žulič, Toni 1968 1985
11,34 Majcen, Matija 1990 2007
11,35 Jovanovič, Milan 1961 1993
11,35 Petković, Hrvoje 1966 1987
11,36 Kastelic, Jernej 1980 1997
11,37 Murn, Andrej 1980 1998
11,39 Žvan, Rene 1987 2006
11,4 Zupančič, Matjaž 1967 1993
11,42 Vodopivec, Kristjan 1992 2008
11,47 Pust, Marko 1982 1998
11,49 Štupar, Urh 1991 2010
11,5 Škufca, Stanko 1954
11,5 Dragan, Gregor 1976 1993
11,5 Maznik, Marijan 1959
11,54 Tomažin, Igor 1978 1997
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
11,55 Živkovič, Dušan 1994 2013
11,57 Novak, Davor 1993 2013
11,6 Žagar, Ljubo 1953
11,6 Zurc, Emil 1959
11,60 Božič, Sandi 1972 1990
11,61 Tašič, Robert 1976 1996
11,62 Kokalović, Goran 1984 2002
11,65 Blatnik, Simon 1989 2009
11,67 Bradač, Matej 1981 1999
11,7 Berger, Aleš 1974 1994
11,7 Jarc, Stane 1964
11,7 Vidmar 1957
11,7 Pavlin, Slavko 1960
11,7 Bučar, Polde 1955 1976
11,78 Požes, Aljaž 1987 2009
11,80 Bukovec, Matjaž 1982 1997
11,8 Grmovšek, Rudi 1957
11,81 Ilar, Simon 1989 2010
11,82 Jarm, Nace 1971 1996
11,82 Kastrevc, David 1994 2012
11,82 Drčar, Matej 1988 2007
11,82 Drčar, Simon 1994 2013
11,82 Žitnik, Mitja 1984 2000
11,83 Bučar, Klemen 1991 2012
11,83 Petraš, Deni 1990 2004
11,84 Čučnik, Sašo 1991 2010
11,85 Jeralič, Primož 1983 2001
11,85 Lakič, Miloš 1986 2004
11,85 Pekolj, Gregor 1976 1993
11,88 Goranič, Marko 1982 2001
11,9 Potrč, Marjan 1957
11,91 Gradišar, Dejan 1976 1995
11,92 Fortuna, Matic 1978 1995
11,95 Nikolič, Igor 1980 2001
11,96 Zorko, Bojan 1980 1998
11,96 Kapš, Miha 1982 1999
12,0 Černe, Milan 1937
12,04 Slak, Peter 1987 2005
12,06 Šega, Matija 1985 2004
12,07 Mešič, Emil 1977 1994
12,09 Može, Nejc 1992 2009
12,1 Šikonja, Robert 1964 1979
12,1 Mirtič 1955
12,1 Hočevar, Silvo 1941
12,1 Vukšinič 1937
TABLICE REZULTATOV // Moški
237
m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
12,10 Oven, Mitja 1993 2008
12,1 Resman 1957
12,13 Lužar, Luka 1982 1999
12,17 Ovniček, Tilen 1998 2013
12,21 Lukeš, Sašo 1981 1997
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
12,22 Boršnar, Tilen 1988 2004
12,24 Strajnar, Luka 1983 1999
12,28 Nose, Rok 1985 1999
12,28 Pavlin, Vito 1975 1994
12,28 Plut, Sašo 1989 2004
2 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
20,81 Kokalović, Gregor 1986 2009
20,98 Božič, Tomaž 1970 1996
21,03 Vrtačič, Jože 1980 2004
21,2 Keržan, Vane 1957 1977
21,69 Kraševec, Matija 1985 2005
22,0 Zaletel, Martin 1941 1964
22,09 Brulc, Blaž 1992 2012
22,1 Cujnik, Darko 1959 1979
22,1 Penca, Janez 1949 1973
22,23 Novak, Gregor 1966 1995
22,44 Strazberger, Miha 1989 2007
22,51 Zelič, Kim 1982 2004
22,55 Murn, Blaž 1996 2013
22,6 Šega, Igor 1963 1979
22,67 Durič, Mihael 1978 1995
22,83 Moretti, Ahac 1995 2013
22,84 Živkovič, Dušan 1994 2013
22,93 Kastelic, Jernej 1980 1998
23,00 Šikonja, Robert 1964 1984
23,00 Žulič, Toni 1968 1985
23,01 Štupar, Urh 1991 2013
23,1 Štupar, Milan 1959 1979
23,10 Žbogar, Damir 1967 1984
23,2 Šlajkovec, Jože 1968
23,20 Pust, Marko 1982 1998
23,21 Požes, Aljaž 1987 2009
23,28 Rovan, Gregor 1979 1996
23,3 Bajer, Jani 1956 1974
23,40 Gabrijel, Gorazd 1965 1986
23,5 Hribernik, Marjan 1969
23,5 Maznik, Marijan 1959
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
23,5 Šimunič, Milan 1952 1974
23,52 Ilar, Simon 1989 2010
23,54 Tašič, Robert 1976 1995
23,54 Majcen, Matija 1990 2007
23,54 Murn, Andrej 1980 1998
23,56 Vodopivec, Kristjan 1992 2008
23,57 Čučnik, Sašo 1991 2010
23,58 Božič, Sandi 1972 1990
23,67 Gradišar, Dejan 1976 1995
23,7 Remec, Igor 1963 1980
23,7 Padovan, Alojz 1962
23,7 Pekolj, Iztok 1969
23,74 Tomažin, Igor 1978 1997
23,77 Slak, Peter 1987 2005
23,77 Novak, Davor 1993 2012
23,8 Dragaš, Vojko 1971
23,87 Zupančič, Matjaž 1967 1993
23,88 Goranič, Marko 1982 2001
23,9 Dragan, Gregor 1976 1994
23,98 Lakič, Miloš 1986 2003
24,03 Šlajkovec, Simon 1974 1993
24,1 Jarm, Nace 1971 1994
24,1 Pavliha, Miro 1962
24,1 Otrin, Janko 1962
24,3 Potrč, Marjan 1958
24,30 Kokalović, Goran 1984 2001
24,39 Oven, Mitja 1993 2010
24,4 Berger, Aleš 1974 1994
24,49 Zorko, Bojan 1980 1998
24,52 Strajnar, Luka 1983 1999
24,59 Knafeljc, Mišel 1985 2000
1 0 0 m
238
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
24,7 Žagar, Ljubo 1953
24,74 Rezelj, Matija 1993 2009
24,75 Lužar, Luka 1982 1998
24,86 Jeralič, Primož 1983 2001
24,88 Može, Nejc 1992 2009
24,94 Nikolič, Igor 1980 1999
25,05 Drčar, Matej 1988 2004
25,12 Bučar, Klemen 1991 2008
25,31 Prosen, Žiga 1993 2009
25,4 Lužar, Franc 1960
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
25,51 Starina, Domen 1993 2009
25,74 Klobučar, Lovro 1996 2013
25,81 Žefran, Jernej 1995 2013
25,88 Lakič, Simon 1988 2004
25,98 Potočar, Primož 1998 2013
26,17 Železnik, David 1991 2007
26,27 Mervar, Jure 1987 2004
27,59 Štravs, Jan 1990 2005
27,87 Ovniček, Tilen 1998 2012
30,21 Keserič, Luka 1998 2011
2 0 0 m
4 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
46,83 Vrtačič, Jože 1980 2000
48,35 Kraševec, Matija 1985 2005
48,4 Keržan, Vane 1957 1977
48,50 Šikonja, Robert 1964 1984
48,6 Penca, Janez 1949 1975
48,91 Cujnik, Darko 1959 1980
49,22 Kokalović, Gregor 1986 2007
49,4 Žulič, Toni 1968 1987
49,5 Šega, Igor 1963 1979
49,57 Živkovič, Dušan 1994 2013
49,72 Božič, Tomaž 1970 1994
49,80 Gabrijel, Gorazd 1965 1983
50,05 Kajtazović, Vesmin 1970 1989
50,36 Požes, Aljaž 1987 2009
50,43 Štupar, Urh 1991 2013
50,52 Tomič, Aleš 1977 1997
50,63 Gradišar, Dejan 1976 1995
50,8 Bajer, Jani 1956 1977
50,8 Štupar, Milan 1959 1978
50,85 Kastelic, Jernej 1980 1996
50,9 Dragaš, Vojko 1974
50,90 Žbogar, Damir 1967 1986
51,10 Kapš, Miha 1982 2002
51,3 Remec, Igor 1963 1982
51,37 Tašič, Robert 1976 1995
51,4 Škedelj, Ivan 1956
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
51,59 Bukovec, Matjaž 1982 1997
51,60 Jeriček, Andrej 1966 1985
51,8 Istenič, Vinko 1964
51,81 Kočevar, Jan 1995 2013
51,86 Drčar, Matej 1988 2007
51,88 Zurc, Robert 1967 1989
51,93 Štrukelj, Robert 1970 1989
51,96 Pust, Marko 1982 1999
52,05 Knafeljc, Mišel 1985 2002
52,3 Pekolj, Gregor 1976 1993
52,4 Krašovec, Tone 1959 1977
52,49 Strazberger, Miha 1989 2007
52,5 Bučar, Polde 1955 1978
52,63 Tomažin, Igor 1978 1996
52,78 Majcen, Matija 1990 2007
52,8 Hribernik, Marjan 1970
52,95 Zelič, Kim 1982 2001
53,1 Kramar, Andrej 1974
53,4 Križman, Rafko 1974
53,45 Šega, Matija 1985 2004
53,5 Grmovšek, Rudi 1960
53,53 Kovač, Igor 1975 1994
53,67 Končar, Grega 1996 2012
53,69 Kotnik, Jakob 1979 1996
53,7 Kapš, Rafko 1959 1976
53,75 Blatnik, Simon 1989 2008
TABLICE REZULTATOV // Moški
239
m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
53,85 Slak, Peter 1987 2005
53,86 Boršnar, Tilen 1988 2004
53,88 Oven, Mitja 1993 2008
53,91 Novak, Davor 1993 2012
54,0 Arko, Jože 1961
54,08 Drčar, Simon 1994 2013
54,26 Durič, Mihael 1978 1993
54,31 Živkovič, Marko 1998 2013
54,34 Moretti, Ahac 1995 2012
54,37 Jarm, Nace 1971 1996
54,4 Istenič, Jože 1960
54,60 Lužar, Luka 1982 1999
54,60 Pavlin, Vito 1975 1994
54,85 Strajnar, Luka 1983 1999
54,87 Lakič, Miloš 1986 2003
54,9 Dragan, Robert 1971 1990
54,97 Berger, Aleš 1974 1994
55,1 Maznik, Marijan 1960
55,12 Vidiček, Matija 1981 1997
55,14 Rezelj, Matija 1993 2009
55,2 Žagar, Ljubo 1958
55,28 Gradišek, Martin 1986 2007
55,45 Kastrevc, David 1994 2012
55,45 Ponikvar, Grega 1979 1997
55,47 Kren, Gašper 1986 2001
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
55,52 Čučnik, Sašo 1991 2010
55,63 Kure, Aljaž 1991 2007
55,7 Derganc, Branko 1959
55,75 Premrl, Tadej 1983 2000
56,16 Kovačič, Bojan 1984 2000
56,18 Bradač, Matej 1981 1999
56,24 Kokalović, Goran 1984 2002
56,31 Bevc, Marko 1983 1999
56,37 Ilar, Simon 1989 2006
56,48 Žefran, Andrej 1979 1997
56,49 Berginc, Bojan 1971
56,6 Šutar, Aleš 1977 1993
56,74 Hrvatin, Gregor 1971
56,77 Ambrožič, Dejan 1983 1998
56,78 Pregrat, Matjaž 1995 2011
56,82 Klobučar, Lovro 1996 2013
56,90 Rifelj, Miha 1991 2006
57,06 Golob, Damjan 1982 1999
57,1 Dokl, Slavko 1955
57,13 Nikolič, Igor 1980 1998
57,19 Tomažin, Andrej 1983 1999
57,2 Černe, Milan 1941
57,36 Drenik, Klemen 1986 2001
57,37 Ambrožič, Tadej 1992 2009
8 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
1:48,10 Krevs, Mitja 1989 2013
1:49,22 Tomič, Aleš 1977 2003
1:49,23 Šikonja, Robert 1964 1984
1:50,35 Kajtazović, Vesmin 1970 1989
1:52,47 Mohorović, Mario 1957 1981
1:53,4 Kovačič, Tone 1973
1:54,18 Kapš, Miha 1982 2002
1:54,4 Penca, Janez 1949 1975
1:54,5 Bučar, Polde 1955 1980
1:55,0 Košmrlj, Bojan 1961 1979
1:55,80 Fabjan, Matjaž 1967 1989
1:55,86 Gradišar, Dejan 1976 1995
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
1:56,28 Berus, Matjaž 1984 2003
1:56,73 Knafeljc, Mišel 1985 2002
1:57,05 Škedelj, Ivan 1956 1982
1:57,18 Retelj, Borut 1971 1993
1:57,95 Kovač, Igor 1975 1994
1:58,06 Košir, Gregor 1985 2005
1:58,08 Požes, Aljaž 1987 2009
1:58,09 Pregrat, Matjaž 1995 2013
1:58,33 Dragan, Robert 1971 1990
1:58,5 Gimpelj, Zvone 1959 1982
1:59,52 Zurc, Robert 1967 1989
1:59,7 Gabrijel, Gorazd 1965 1986
4 0 0 m
240
8 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
2:00,23 Tašič, Robert 1976 1999
2:00,30 Šega, Matija 1985 2002
2:00,53 Hočevar, Boštjan 1989 2007
2:00,2 Kapš, Rafko 1959 1977
2:00,81 Vrtačič, Jože 1980 2007
2:00,81 Ravbar, Matjaž 1978 1994
2:00,81 Počič, Aljoša 1972 1990
2:00,98 Derganc, Jure 1982 2001
2:01,2 Križman, Rafko 1977
2:01,57 Menič, Franci 1973 1998
2:02,19 Kozan, Boštjan 1979 1998
2:02,23 Jerman, Peter 1979 1998
2:02,36 Kren, Mitja 1976 1996
2:02,88 Ambrožič, Dejan 1983 1999
2:04,84 Kužnik, Peter 1983 1999
2:05,0 Bučar, Anton 1952 1976
2:06,43 Maver, Žiga 1997 2013
2:06,69 Oven, Mitja 1993 2010
2:07,20 Pavlin, Vito 1975 1994
2:07,76 Bevc, Marko 1983 1999
2:08,21 Bukovec, Matjaž 1982 1996
2:08,86 Živkovič, Marko 1998 2013
2:09,1 Dokl, Slavko 1955
2:09,29 Kastelic, Matej 1989 2005
2:09,51 Kovačič, Bojan 1984 2000
2:09,75 Cimermančič, Davorin 1993 2009
2:10,1 Macedoni, Jože 1959
2:10,54 Tomažin, Andrej 1983 1999
2:10,78 Premrl, Tadej 1983 2000
2:11,2 Petre, Slavko 1951
2:11,22 Golob, Damjan 1982 2001
2:11,88 Pugelj, Rok 1997 2013
2:12,6 Lukšič, Stane 1960
2:12,82 Durič, Mihael 1978 1993
2:13,18 Murn, Andrej 1980 1994
2:13,87 Žitnik, Mitja 1984 1999
2:15,29 Vene, Franci 1980 1995
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
2:15,73 Kren, Gašper 1986 2001
2:15,75 Lindič, Aleš 1986 2002
2:16,0 Hrvatin, Gregor 1971
2:16,21 Hrastar, Tomaž 1993 2008
2:16,4 Kotnik, Ladislav 1934 1951
2:17,52 Zelič, David 1993 2008
2:17,69 Kastelic, Jernej 1980 1995
2:17,72 Golob, Peter 1984 2000
2:17,95 Luzar, Maj 1986 2001
2:18,5 Kastelec, Matej 1988 2004
2:19,53 Kraševec, Matija 1985 2000
2:20,17 Pust, Marko 1982 1996
2:20,5 Mihelčič, Miran 1950
2:20,83 Ilar, Simon 1989 2006
2:21,93 Nose, Rok 1985 2000
2:22,52 Kočevar, Jan 1995 2011
2:22,55 Anžiček, Aleš 1985 1999
2:23,0 Lukšič, Jure 1974
2:23,15 Lakič, Miloš 1986 2001
2:23,29 Podkrižnik, Matej 1981 1996
2:24,4 Jevšek, Dejan 1985 1998
2:24,56 Strajnar, Luka 1983 1998
2:24,64 Kokalović, Gregor 1986 2001
2:24,74 Drenik, Klemen 1986 2000
2:26,98 Lužar, Luka 1982 1997
2:27,31 Goranič, Marko 1982 1997
2:28,3 Tratnik, Ignac 1951
2:29,32 Vodopivec, Kristjan 1992 2005
2:30,57 Sever, Borut 1982 1997
2:31,08 Jeralič, Janez 1982 1997
2:33,33 Jarc, Blaž 1988 2002
2:37,14 Kraševec, Toni 1983 1998
2:37,17 Jeralič, Primož 1983 1998
2:37,35 Jeralič, Slavko 1983 1998
2:37,72 Grabič, David 1978 1993
2:39,70 Pureber, Uroš 1984 1998
2:49,84 Kastrevec, Rok 1993 2010
TABLICE REZULTATOV // Moški
241
m o š k i1 5 0 0 m
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
3:39,29 Tomič, Aleš 1977 2002
3:42,00 Krevs, Mitja 1989 2013
3:45,8 Mohorović, Mario 1957 1981
3:49,4 Žužek, Metod 1951 1980
3:50,69 Fabjan, Matjaž 1967 1989
3:51,20 Kobe, Primož 1981 2011
3:52,1 Kovačič, Tone 1973
3:53,9 Bučar, Polde 1955 1979
3:56,99 Dragan, Robert 1971 1994
3:58,18 Kozan, Boštjan 1979 2003
3:58,7 Šikonja, Robert 1964 1983
3:58,87 Berus, Matjaž 1984 2003
4:00,4 Kapš, Rafko 1959 1977
4:01,82 Kapš, Miha 1982 2002
4:02,68 Hočevar, Boštjan 1989 2008
4:03,12 Počič, Aljoša 1972 1991
4:03,7 Derganc, Branko 1960
4:03,93 Retelj, Borut 1971 1993
4:05,76 Cimermančič, Davorin 1993 2012
4:06,65 Košir, Gregor 1985 2004
4:07,5 Penca, Janez 1949 1978
4:08,00 Ravbar, Matjaž 1978 1995
4:08,19 Kužnik, Peter 1983 2000
4:08,4 Vovk, Brane 1937
4:10,45 Menič, Franci 1973 1998
4:10,49 Kastelic, Matej 1989 2008
4:10,72 Kovač, Igor 1975 1993
4:10,73 Kren, Mitja 1976 1996
4:11,9 Bučar, Anton 1952 1976
4:15,24 Ambrožič, Dejan 1983 2001
4:17,05 Jerman, Peter 1979 1998
4:17,38 Škedelj, Ivan 1956
4:19,0 Kos 1937
4:21,4 Macedoni, Jože 1960
4:22,00 Božič, Tadej 1972
4:22,73 Medle, Matjaž 1973
4:23,73 Šega, Matija 1985 2001
4:23,79 Berginc, Bojan 1971
4:24,22 Tašič, Robert 1976 2004
4:24,34 Lindič, Aleš 1986 2003
4:24,5 Brinc, Franc 1959
4:25,40 Puš, Sebastjan 1980 2013
4:25,75 Mervar, Fredi 1973
4:26,59 Tomažin, Marko 1989 2010
4:28,83 Ercek, Martin 1976 1996
4:29,2 Povše, Florijan 1941
4:29,59 Vene, Franci 1980 1996
4:30,1 Brajer 1959
4:30,6 Lah 1959
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
4:30,8 Lenart, Franc 1951
4:30,85 Požes, Aljaž 1987 2006
4:32,75 Oven, Mitja 1993 2009
4:33,53 Maver, Žiga 1997 2013
4:34,73 Štukelj, Žan 1997 2013
4:35,45 Derganc, Jure 1982 1999
4:35,8 Osterc, Adi 1937
4:36,2 Dokl, Slavko 1955
4:37,49 Golob, Peter 1984 2001
4:38,78 Pugelj, Rok 1997 2013
4:39,24 Kruljac, Jan 1994 2011
4:39,67 Drčar, Matej 1988 2006
4:41,52 Žepič, Žan 1998 2013
4:41,63 Tomažin, Andrej 1983 1999
4:42,21 Božič, Tomaž 1970 1993
4:42,65 Recelj, Matija 1994 2011
4:42,95 Stopar, Martin 1983 2001
4:44,82 Golob, Damjan 1982 2000
4:45,24 Pezdirc, Martin 1979 1998
4:45,35 Majcen, Matija 1990 2005
4:46,5 Pezdirc, Janez 1964
4:47,97 Vidmar, Mitja 1991 2009
4:50,03 Zelič, David 1993 2008
4:50,10 Slak, Peter 1987 2003
4:51,24 Jarm, Nace 1971 1996
4:51,85 Hrastar, Tomaž 1993 2008
4:53,01 Kastrevc, David 1994 2012
4:55,2 Kočevar, Jan 1995 2011
4:56,9 Živkovič, Marko 1998 2011
5:00,2 Saje, Leopold 1967 2011
5:06,77 Berger, Aleš 1974 1993
5:07,34 Keserič, Luka 1998 2012
5:08,74 Blatnik, Simon 1989 2010
5:19,19 Ilar, Simon 1989 2005
5:19,48 Nikolič, Igor 1980 1999
5:20,09 Kokalović, Goran 1984 2002
5:22,29 Kokalović, Gregor 1986 2004
5:28,65 Struna, Robert 1988 2005
5:31,64 Tomažin, Igor 1978 1996
5:32,98 Bučar, Klemen 1991 2011
5:35,20 Turk, Vid 1989 2007
5:37,96 Glivar, Matej 1986 2003
5:39,44 Jeralič, Janez 1982 2001
5:49,89 Škulj, Gašper 1986 2004
5:58,58 Stipanovič, Petja 1993 2009
6:04,89 Sever, Borut 1982 1998
6:34,73 Hren, Marko 1984 2002
7:31,86 Strajnar, Luka 1983 2000
242
3 0 0 0 m
5 0 0 0 m
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
08:10,0 Červan, Franc 1936 1962
08:14,45 Tomič, Aleš 1977 2000
08:15,1 Mohorović, Mario 1957 1979
08:17,63 Dragan, Robert 1971 1994
08:21,26 Fabjan, Matjaž 1967 1993
08:22,69 Krevs, Mitja 1989 2011
08:23,19 Kobe, Primož 1981 2011
08:33,80 Kozan, Boštjan 1979 2006
08:38,4 Žužek, Metod 1951 1984
08:39,2 Vidmar, Bojan 1967 1986
08:44,17 Retelj, Borut 1971 1996
08:46,04 Cimermančič, Davorin 1993 2011
08:50,3 Kapš, Rafko 1959 1978
08:53,2 Derganc, Branko 1960
08:53,73 Počič, Aljoša 1972 1990
08:55,0 Mikec, Jože 1967 1986
08:55,07 Kren, Mitja 1976 1996
08:55,87 Hočevar, Boštjan 1989 2008
08:58,84 Berus, Matjaž 1984 2001
09:03,39 Kastelic, Matej 1989 2008
09:05,4 Saje, Leopold 1967 1986
09:05,63 Ravbar, Matjaž 1978 1995
09:05,76 Menič, Franci 1973 1998
09:07,37 Kapš, Miha 1982 2000
09:09,75 Kužnik, Peter 1983 2000
09:15,90 Košir, Gregor 1985 2004
09:20,5 Bučar, Anton 1952 1977
09:21,34 Puš, Sebastjan 1980 2013
09:22,0 Škedelj, Ivan 1956
09:22,1 Lenart, Franc 1950
09:32,35 Pregrat, Matjaž 1995 2012
09:33,5 Mervar, Fredi 1973
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
09:37,92 Lindič, Aleš 1986 2004
09:39,05 Kastelec, Matej 1988 2006
09:39,07 Tomažin, Marko 1989 2010
09:39,33 Ambrožič, Dejan 1983 1999
09:42,53 Tašič, Robert 1976 2005
09:43,56 Štukelj, Žan 1997 2013
09:46,21 Golob, Peter 1984 2001
09:46,5 Berginc, Bojan 1971
09:49,15 Vene, Franci 1980 1996
09:51,14 Ercek, Martin 1976 1996
09:52,4 Brajer 1959
09:55,75 Šega, Matija 1985 2001
10:01,1 Glonar, Jože 1950
10:04,2 Lah 1957
10:07,7 Dokl, Slavko 1955
10:15,06 Keserič, Luka 1998 2013
10:16,0 Mlakar 1955
10:22,84 Zupet, Borut 1993 2009
10:25,6 Tratar 1959
10:28,57 Požes, Aljaž 1987 2007
10:29,6 Ostanek, Božo 1963
10:30,14 Kruljac, Jan 1994 2011
10:33,41 Bašelj, Slavko 1962 2012
10:38,46 Žepič, Žan 1998 2013
10:39,21 Vidmar, Mitja 1991 2010
10:51,54 Golob, Damjan 1982 2000
10:52,0 Šuštar 1951
10:55,72 Štupar, Urh 1991 2007
10:55,78 Maver, Žiga 1997 2011
11:03,21 Hrastar, Tomaž 1993 2008
11:26,91 Pugelj, Rok 1997 2011
12:36,07 Bizjak, Nejc 1995 2011
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
13:59,8 Červan, Franc 1936 1962
14:00,9 Žužek, Metod 1951 1980
14:21,44 Fabjan, Matjaž 1967 1993
14:25,0 Mohorović, Mario 1957 1981
14:30,45 Kobe, Primož 1981 2011
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
14:32,24 Dragan, Robert 1971 1993
14:49,0 Bučar, Polde 1955 1981
15:00,04 Kozan, Boštjan 1979 2004
15:03,4 Kapš, Rafko 1959 1979
15:04,90 Vidmar, Bojan 1967 1986
TABLICE REZULTATOV // Moški
243
m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
15:17,49 Počič, Aljoša 1972 1992
15:34,80 Kren, Mitja 1976 1994
15:38,27 Kužnik, Peter 1983 2001
15:43,27 Karpljuk, Damir 1962 1987
15:48,6 Bučar, Anton 1952 1978
15:49,00 Saje, Leopold 1967 1986
15:52,45 Retelj, Borut 1971 1996
15:53,08 Menič, Franci 1973 1998
15:54,6 Derganc, Branko 1960
16:00,24 Hočevar, Boštjan 1989 2009
16:14,2 Puš, Sebastjan 1980 2012
16:24,8 Mervar, Fredi 1973
16:27,5 Vovk, Brane 1937
16:29,50 Avsec, Janez 1967 1990
5 0 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
16:51,00 Mikec, Jože 1967 1989
17:02,10 Golob, Peter 1984 2002
17:04,5 Macedoni, Jože 1960
17:08,93 Tašič, Robert 1976 2004
17:09,81 Škedelj, Vojko 1967 1987
17:09,82 Škedelj, Ivan 1956
17:19,44 Tomažin, Marko 1989 2010
17:22,69 Štukelj, Žan 1997 2012
17:23,25 Košir, Gregor 1985 2002
17:48,63 Lindič, Aleš 1986 2004
17:57,78 Pezdirc, Martin 1979 1999
18:39,15 Kos 1937
19:33,61 Žepič, Žan 1998 2013
1 0 0 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
29:00,8 Červan, Franc 1936 1966
29:42,27 Fabjan, Matjaž 1967 1995
30:11,16 Kobe, Primož 1981 2011
30:11,5 Žužek, Metod 1951 1978
31:05,70 Dragan, Robert 1971 1994
31:46,85 Počič, Aljoša 1972 1991
31:47,36 Bučar, Polde 1955 1982
31:56,50 Kozan, Boštjan 1979 2004
32:06,38 Kren, Mitja 1976 1995
32:36,70 Karpljuk, Damir 1962 1987
32:45,73 Krevs, Mitja 1989 2009
32:49,17 Menič, Franci 1973 2000
32:50,3 Kadiš, Rafko 1981
32:57,8 Bučar, Anton 1952 1977
32:58,70 Retelj, Borut 1971 1996
33:14,4 Čampa, Bojan 1957 1977
33:47,2 Kapš, Rafko 1959 1978
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
33:48,15 Puš, Sebastjan 1980 2013
34:03,20 Kastelic, Matej 1989 2008
34:05,56 Golob, Peter 1984 2002
34:15,40 Bukovec, Boris 1961 1986
34:23,1 Bučar, Ivan 1982
34:24,9 Škedelj, Ivan 1956 1982
34:53,69 Škedelj, Vojko 1967 1987
34:59,57 Košir, Gregor 1985 2002
35:03,9 Semec, Ivan 1960 1978
35:15,61 Kren, Julijan 1987
35:37,14 Mervar, Fredi 1973 1990
35:53,58 Tašič, Robert 1976 2003
35:56,75 Pezdirc, Martin 1979 2002
37:25,34 Kastelec, Matej 1988 2009
38:20,6 Saje, Leopold 1967 2009
38:35,4 Štine, Jože 1941 1978
39:24,72 Zupet, Borut 1993 2009
244
m o š k iP O L M A R A T O N
M A R A T O N
4 X 1 0 0 m
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
1:04:55 Kobe, Primož 1981 2010
1:06:58 Krevs, Mitja 1989 2013
1:07:46 Mohorović, Mario 1957 1982
1:08:47 Dragan, Robert 1971 1998
1:10:21 Počič, Aljoša 1972 1994
1:10:23 Kozan, Boštjan 1979 2008
1:11:13 Škedelj, Ivan 1956 1988
1:11:54 Saje, Leopold 1967 1986
1:12:55 Avsec, Janez 1967 1990
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
1:12:58 Menič, Franci 1973 2001
1:15:06 Fabjan, Matjaž 1967 2011
1:15:50 Retelj, Borut 1971 1995
1:17:55 Tašič, Robert 1976 2004
1:18:09 Karpljuk, Damir 1962 1993
1:18:30 Škedelj, Vojko 1967 1987
1:20:54 Kastenic, Uroš 1989
1:26 Bučar, Anton 1952 1979
1:29:44 Vukobrat, Marko 1989 2013
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
2:14:50 Kobe, Primož 1981 2012
2:36:21 Menič, Franci 1973 2001
2:36:24 Bukovec, Boris 1961 1987
2:39:45 Škedelj, Ivan 1956 1988
2:40:07 Retelj, Borut 1971 1995
2:42:25 Karpljuk, Damir 1962 1986
2:49:35 Fabjan, Matjaž 1967 2013
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
2:51:48 Bučar, Anton 1952 1980
2:58:02 Gradišar, Dejan 1976 2012
3:04:58 Saje, Leopold 1967 1991
3:08 Čampa, Bojan 1957 1977
3:28:13 Crnić, Drago 1958 2011
3:38:45 Štine, Jože 1941 1979
REZULTAT PRIIMEK IN IME DAT. REZ.
41,31 Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86, Brulc Blaž ‘92, Murn Blaž ‘96 2013
41,58 Brulc Blaž ‘92, Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2009
41,78 Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92, Kokalović Gregor ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2008
41,79 Kraševec Matija ‘85, Zelič Kim ‘82, Kokalović Gregor ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2004
42,0 Kokalović Gregor ‘86, Kraševec Matija ‘85, Zelič Kim ‘82, Vrtačič Jože ‘80 2005
42,0 AK Novo mesto 1978
42,03 Šimunić Milan, Cujnik Darko, Penca Janez, Keržan Vane 1979
42,03 Tašič Robert, Božič Tomaž, Durič Mihael, Novak Gregor 1995
42,11 Strazberger Miha ‘89, Majcen Matija ‘90, Kokalović Gregor ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2007
42,13 Šimunić Milan, Cujnik Darko, Šega Igor, Keržan Vane 1980
42,19 Gradišek Martin ‘86, Murn Blaž ‘96, Brulc Blaž ‘92, Kokalović Gregor ‘86 2012
42,21 Brulc Blaž ‘92, Vodopivec Kristjan ‘92, Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86 2009
42,50 Murn Andrej Kastelic Jernej, Rovan Gregor, Božič Tomaž 1997
TABLICE REZULTATOV // Moški
245
m o š k i REZULTAT PRIIMEK IN IME DAT. REZ.
42,59 Gradišek Martin ‘86, Brulc Blaž ‘92, Moretti Ahac ‘95, Murn Blaž ‘96 2013
42,66 Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92, Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86 2009
42,82 Bučar Klemen ‘91, Štupar Urh ‘91, Brulc Blaž ‘92, Kokalović Gregor ‘86 2010
42,84 Novak Davor ‘93, Brulc Blaž ‘92, Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86 2011
42,91 Majcen Matija ‘90, Strazberger Miha ‘89, Kokalović Gregor ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2006
43,06 Jarm Nace, Tašič Robert, Novak Gregor, Božič Tomaž 1995
43,28 Kokalović Goran, Kokalović Gregor, Kraševec Matija, Zelič Kim 2001
43,3 Kramar Andrej, Dragaš Vojko, Šimunič Milan, Keržan Vane 1974
43,36 Jovanovič Milan, Tašič Robert, Božič Tomaž, Novak Gregor 1994
43,36 Goranič Marko, Jeralič Primož, Zelič Kim, Vrtačič Jože 2001
43,4 Šimunič Milan, Bajer Jani, Bratič Milan, Penca Janez 1977
43,41 Kastrevc David ‘94, Živkovič Dušan ‘94, Moretti Ahac ‘95, Murn Blaž ‘96 2013
43,43 Lakič Miloš ‘86, Kraševec Matija ‘85, Zelič Kim ‘82, Vrtačič Jože ‘80 2003
43,47 Zupančič Matjaž, Božič Tomaž, Petković Hrvoje, Cujnik Darko 1987
43,49 Božič Tomaž, Berger Aleš, Durič Mihael, Novak Gregor 1995
43,5 Šega Igor, Kranjčič Edvard, Kraševec Anton, Štupar Milan 1978
43,54 Jarm Nace, Tašič Robert, Tomažin Igor, Božič Tomaž 1995
43,57 Bučar Klemen ‘91, Novak Davor ‘93, Štupar Urh ‘91, Brulc Blaž ‘92 2012
43,58 Čučnik Sašo ‘91, Štupar Urh ‘91, Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92 2010
43,58 Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92, Bučar Klemen ‘91, Štupar Urh ‘91 2009
43,59 Pust Marko, Murn Andrej, Rovan Gregor, Kastelic Jernej 1998
43,60 Bučar Klemen ‘91, Blatnik Simon ‘89, Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92 2008
43,6 Šimunič Milan, Cujnik Darko, Bratič Milan, Štupar Milan 1978
43,6 Štupar Milan, Cujnik Darko, Šega Igor, Keržan Vane 1981
43,64 Murn Blaž ‘96, Novak Davor ‘93, Gradišek Martin ‘86, Brulc Blaž ‘92 2012
43,65 Strazberger Miha ‘89, Zelič Kim ‘82, Drčar Matej ‘88, Kokalović Gregor ‘86 2006
43,66 Bučar Klemen ‘91, Štupar Urh ‘91, Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92 2009
43,70 Petraš Deni ‘90, Lakič Miloš ‘86, Kokalović Gregor ‘86, Kraševec Matija ‘85 2004
43,72 Glavan Dejan ‘89, Lakič Miloš ‘86, Kokalović Gregor ‘86, Kraševec Matija ‘85 2004
43,76 Zelič Kim, Kraševec Matija, Kokalović Goran, Kokalović Gregor 2001
43,77 Živkovič Dušan ‘94, Kastrevc David ‘94, Moretti Ahac ‘95, Brulc Blaž ‘92 2013
43,79 AK Iskra Tenel 1988
43,8 Kramar Andrej, Dragaš Vojko, Šimunič Milan, Keržan Vane 1974
43,8 Šega Igor, Cujnik Darko, Kraševec Anton, Štupar Milan 1978
43,84 Kokalović Gregor ‘86, Požes Aljaž ‘87, Slak Peter ‘87, Kraševec Matija ‘85 2005
43,85 Strazberger Miha ‘89, Majcen Matija ‘90, Bučar Klemen ‘91, Vrtačič Jože ‘80 2007
43,88 Kokalović Gregor, Goranič Marko, Kraševec Matija, Zelič Kim 2002
43,88 Murn Andrej, Tomažin Igor, Kastelic Jernej, Rovan Gregor 1996
43,90 Bučar Klemen ‘91, Blatnik Simon ‘89, Štupar Urh ‘91, Požes Aljaž ‘87 2009
43,91 Jarm Nace, Tašič Robert, Berger Aleš, Božič Tomaž 1996
43,95 Čučnik Sašo ‘91, Bučar Klemen ‘91, Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92 2010
43,99 Dragan Gregor, Zupančič Matjaž, Šlajkovec Simon, Božič Tomaž 1993
44,00 Murn Andrej, Pust Marko, Kastelic Jernej, Rovan Gregor 1996
44,0 Šimunič Milan, Dragaš Vojko, Kraševec Anton, Štupar Milan 1976
44,05 Kokalović Goran, Zelič Kim, Goranič Marko, Vrtačič Jože 2001
44,05 Kokalović Goran, Kraševec Matija, Kokalović Gregor, Nikolič Igor 2009
44,09 Jovanovič Milan, Tašič Robert, Durič Mihael, Božič Tomaž 1993
44,10 Murn Andrej, Zelič Kim, Kastelic Jernej, Pust Marko 1998
44,10 Pust Marko, Murn Andrej, Kastelic Jernej, Rovan Gregor 1996
44,1 Šiminič Milan, Dragaš Vojko, Kraševec Anton, Štupar Milan 1976
44,13 Tomažin Igor, Rovan Gregor, Murn Andrej, Durič Mihael 1995
44,15 Kokalović Gregor ‘86, Zelič Kim ‘82, Strazberger Miha ‘89, Kraševec Matija ‘85 2005
44,2 AK Novo mesto 1973
44,21 Žitnik Marko, Kokalović Goran, Kokalović Gregor, Kraševec Matija 2002
44,27 Vrtačič Jože ‘80, Požes Aljaž ‘87, Kokalović Gregor ‘86, Strazberger Miha ‘89 2007
44,32 Brulc Blaž ‘92, Majcen Matija ‘90, Drčar Matej ‘88, Strazberger Miha ‘89 2007
44,37 Brulc Blaž ‘92, Štupar Urh ‘91, Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86 2011
4 X 1 0 0 m
246
4 X 4 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME DAT.REZ.
3:17,2 Keržan Vane, Šega Igor, Penca Janez, Cujnik Darko 1979
3:19,76 Kraševec Matija, Kapš Miha, Knafeljc Mišel, Vrtačič Jože 2002
3:19,9 Bučar Polde, Štupar Milan, Cujnik Darko, Penca Janez 1978
3:20,58 Kraševec Matija, Vrtačič Jože, Kapš Miha, Knafeljc Mišel 2002
3:21,36 Kokalović Gregor ‘86, Požes Aljaž ‘87, Gradišek Martin ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2008
3:21,5 Cujnik Darko, Kraševec Anton, Štupar Milan, Penca Janez 1978
3:21,51 Vrtačič Jože ‘80, Požes Aljaž ‘87, Štupar Urh ‘91, Krevs Mitja ‘89 2009
3:21,7 Štupar Milan, Kraševec Anton, Cujnik Darko, Penca Janez 1978
3:21,80 Kraševec Matija ‘85, Vrtačič Jože ‘80, Zelič Kim ‘82, Kapš Miha ‘82 2003
3:22,4 Cujnik Darko, Kraševec Anton, Štupar Milan, Penca Janez 1978
3:23,48 Strazberger Miha ‘89, Požes Aljaž ‘87, Majcen Matija ‘90, Vrtačič Jože ‘80 2007
3:23,60 Gabrijel Gorazd, Žbogar Damir, Škedelj Ivan, Šikonja Robert 1984
3:23,88 Požes Aljaž ‘87, Krevs Mitja ‘89, Hočevar Boštjan ‘89, Kokalović Gregor ‘86 2007
3:23,96 Kastelic Jernej, Murn Andrej, Božič Tomaž, Tomič Aleš 1997
3:24,12 AK Iskra Tenel 1989
3:24,53 Štrukelj Robert, Kajtazović Vesmin, Božič Tomaž, Božič Sandi 1989
3:24,8 Cujnik Darko, Bučar Polde, Štupar Milan, Penca Janez 1977
3:25,18 Požes Aljaž ‘87, Ilar Simon ‘89, Krevs Mitja ‘89, Vrtačič Jože ‘80 2007
3:25,43 Tašič Robert, Retelj Borut, Tomič Aleš, Božič Tomaž 1994
3:25,52 Tomažin Igor, Tomič Aleš, Tašič Robert, Gradišar Dejan 1995
3:25,52 Božič Tomaž, Tomič Aleš, Kastelic Jernej, Tašič Robert 1996
3:25,53 Kastelic Jernej, Pust Marko, Tašič Robert, Tomič Aleš 1997
3:25,69 Tašič Robert, Tomič Aleš, Gradišar Dejan, Božič Tomaž 1995
3:25,7 Kranjčič Edvard, Kraševec Anton, Štupar Milan, Cujnik Darko 1978
3:25,83 Štupar Urh ‘91, Požes Aljaž ‘87, Krevs Mitja ‘89, Gradišek Martin ‘86 2009
3:26,07 Šega Matija, Vrtačič Jože, Kapš Miha, Knafeljc Mišel 2002
3:26,32 Gradišek Martin ‘86, Požes Aljaž ‘87, Ilar Simon ‘89, Kokalović Gregor ‘86 2008
3:26,60 Kokalović Gregor ‘86, Krevs Mitja ‘89, Novak Davor ‘93, Gradišek Martin ‘86 2010
3:26,6 Štupar Milan, Bajer Jani, Križman Rafko, Keržan Vane 1975
3:26,7 Cujnik Darko, Kapš Rafko, Štupar Milan, Kraševec Anton 1977
3:26,76 Tašič Robert, Gradišar Dejan, Tomič Aleš, Božič Tomaž 1995
3:27,0 Božič Tomaž, Kajtazović Vesmin, Tekstor Sandi, Žulič Toni 1987
3:27,0 Cujnik Darko, Kapš Rafko, Štupar Milan, Kraševec Anton 1978
3:27,38 Kokalović Gregor ‘86, Požes Aljaž ‘87, Slak Peter ‘87, Kraševec Matija ‘85 2005
3:27,84 Tašič Robert, Retelj Borut, Kovač Igor, Božič Tomaž 1993
3:28,24 Štupar Urh ‘91, Živkovič Dušan ‘94, Pregrat Matjaž ‘95, Novak Davor ‘93 2013
3:28,4 Štupar Milan, Bučar Polde, Kraševec Anton, Bajer Jani 1977
3:28,43 Pekolj Gregor, Naumov Boško, Kovač Igor, Božič Tomaž 1992
3:28,48 Kastelic Jernej, Murn Andrej, Tomažin Igor, Tomič Aleš 1996
3:28,77 Kokalović Gregor ‘86, Požes Aljaž ‘87, Drčar Matej ‘88, Blatnik Simon ‘89 2006
3:29,62 Tašič Robert, Kovač Igor, Tomič Aleš, Božič Tomaž 1994
3:29,88 Derganc Jure, Zelič Kim, Lužar Luka, Vrtačič Jože 2001
3:30,29 Gradišar Dejan, Kovač Igor, Tomič Aleš, Tašič Robert 1994
3:31,80 Pavlin Vito, Kovač Igor, Gradišar Dejan, Tomič Aleš 1994
3:32,69 Drčar Matej ‘88, Požes Aljaž ‘87, Majcen Matija ‘90, Hočevar Boštjan ‘89 2006
3:32,93 Vrtačič Jože, Šega Matija, Zelič Kim, Lužar Luka 2001
TABLICE REZULTATOV // Moški
247
m o š k i
1 0 0 m O V I R E REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
14,7 Zupančič, Matjaž 1967 1993
14,70 Penca, Janez 1949 1978
14,92 Murn, Andrej 1980 1999
14,97 Kokalović, Gregor 1986 2007
15,10 Tekstor, Sandi 1968 1987
15,26 Cujnik, Darko 1959 1980
15,64 Blatnik, Simon 1989 2009
15,83 Jeralič, Primož 1983 2003
16,79 Božič, Tomaž 1970 1993
16,8 Rangus, Davorin 1958 1979
16,90 Kraševec, Matjaž 1987 2005
17,2 Križman, Rafko 1957 1976
17,38 Jeralič, Janez 1982 2000
17,4 Nagode, Marjan 1974
17,7 Šega, Igor 1979
17,90 Zupančič, Roman 1964 1984
17,98 Slak, Peter 1987 2005
18,0 Žagar, Ljubo 1950
18,0 Savšek, Tomaž 1964 1980
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
18,10 Gabrijel, Gorazd 1965 1982
18,1 Dragaš, Vojko 1974
18,15 Bučar, Klemen 1991 2011
18,36 Drčar, Matej 1988 2007
18,82 Kapš, Miha 1982 1999
19,2 Lapajne, Marijan 1959 1978
19,2 Špilar, Marijan 1938 1961
19,20 Zatežič, Dušan 1989
19,21 Lužar, Luka 1982 2000
19,50 Berger, Aleš 1974 1994
19,5 Virant, Kostja 1950 1970
19,53 Nikolič, Igor 1980 2001
20,09 Zupančič, Urban 1996 2012
21,22 Škulj, Gašper 1986 2004
21,28 Jarm, Nace 1971 1996
22,1 Košmrlj, Jože 1961
22,12 Klobučar, Lovro 1996 2013
22,49 Turk, Vid 1989 2009
4 X 4 0 0 m
REZULTAT PRIIMEK IN IME DAT.REZ.
3:33,28 Majcen Matija ‘90, Hočevar Boštjan ‘89, Ilar Simon ‘89, Krevs Mitja ‘89 2007
3:33,72 Zelič Kim, Derganc Jure, Knafeljc Mišel, Kapš Miha 2001
3:34,31 Drčar Matej ‘88, Slak Peter ‘87, Strazberger Miha ‘89, Kokalović Gregor ‘86 2006
3:34,34 Gradišar Dejan, Bukovec Matjaž, Tomažin Igor, Pust Marko 1996
3:34,34 Strazberger Miha ‘89, Hočevar Boštjan ‘89, Majcen Matija ‘90, Drčar Matej ‘88 2007
3:34,4 AK Novo mesto 1973
3:34,79 Lakič Miloš, Šega Matija, Slak Peter, Knafeljc Mišel 2002
3:34,85 Zelič Kim, Knafeljc Mišel, Kapš Miha, Kovač Marko 2001
3:35,09 Štupar Urh ‘91, Pregrat Matjaž ‘95, Maver Žiga ‘97, Novak Davor ‘93 2013
3:35,17 Kokalović Gregor, Knafeljc Mišel, Lakič Miloš, Šega Matija 2002
3:35,2 Križman Rafko, Bajer Jani, Nagode Marjan, Keržan Vane 1974
3:35,73 Ilar Simon ‘89, Krevs Mitja ‘89, Čučnik Sašo ‘91, Štupar Urh ‘91 2010
3:36,07 Slak Peter ‘87, Požes Aljaž ‘87, Košir Gregor ‘85, Šega Matija ‘85 2005
3:36,56 Derganc Jure, Knafeljc Mišel, Lužar Luka, ? ? 2000
3:36,64 Kokalović Gregor ‘86, Šega Matija ‘85, Lakič Miloš ‘86, Slak Peter ‘87 2004
3:37,00 Zelič Kim, Tašič Robert, Lužar Luka, Kapš Miha 1999
3:37,42 Boršnar Tilen ‘88, Zelič Kim ‘82, Lakič Miloš ‘86, Šega Matija ‘85 2004
3:37,47 Drčar Matej ‘88, Slak Peter ‘87, Ilar Simon ‘89, Majcen Matija ‘90 2006
3:37,6 Tvd Partizan 1958
3:37,7 Tvd Partizan 1959
3:38,00 Pust Marko, Murn Andrej, Jerman Peter, Zelič Kim 1998
3:38,00 Lužar Luka, Zelič Kim, Kapš Miha, Derganc Jure 1999
3:38,55 Živkovič Dušan ‘94, Kočevar Jan ‘95, Drčar Simon ‘94, Klobučar Lovro ‘96 2012
3:38,85 Derganc Jure, Berus Marko, Šega Matija, Ambrožič Dejan 2001
248
4 0 0 m O V I R E REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
51,7 Penca, Janez 1949 1975
53,68 Gabrijel, Gorazd 1965 1984
54,6 Cujnik, Darko 1959 1980
55,48 Božič, Tomaž 1970 1993
55,70 Kastelic, Jernej 1980 1997
56,2 Remec, Igor 1963 1982
57,06 Kokalović, Gregor 1986 2004
57,30 Tekstor, Sandi 1968 1986
57,61 Križman, Rafko 1957 1979
57,66 Naumov, Boško 1973 1992
57,93 Zupančič, Matjaž 1967 1994
58,09 Tašič, Robert 1976 1995
58,23 Lužar, Luka 1982 2000
58,30 Drčar, Simon 1994 2013
58,36 Slak, Peter 1987 2005
58,65 Štrukelj, Robert 1970 1989
59,25 Kapš, Miha 1982 1999
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
59,54 Pust, Marko 1982 1998
60,0 Nagode, Marjan 1974
61,68 Štupar, Urh 1991 2009
62,00 Hrastar, Iztok 1967 1984
62,6 Krašovec, Tone 1959 1977
63,83 Premrl, Tadej 1983 2000
64,04 Šega, Matija 1985 2004
64,52 Ilar, Simon 1989 2010
65,30 Boršnar, Tilen 1988 2004
65,77 Goranič, Marko 1982 2000
67,95 Kraševec, Matjaž 1987 2003
68,76 Klobučar, Lovro 1996 2012
74,36 Starina, Domen 1993 2009
75,28 Kastrevec, Rok 1993 2010
75,43 Kraševec, Matic 1997 2013
75,71 Žefran, Jernej 1995 2011
76,30 Vukobrat, Marko 1989 2007
TABLICE REZULTATOV // Moški
249
m o š k i3 0 0 0 m Z A P R E K E
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
08:37,78 Žužek, Metod 1951 1977
09:09,33 Cimermančič, Davorin 1993 2012
09:09,84 Dragan, Robert 1971 1993
09:11,2 Mohorović, Mario 1957 1979
09:28,49 Počič, Aljoša 1974 1992
09:43,8 Stepan, Marko 1958 1977
09:45,20 Vidmar, Bojan 1967 1985
09:49,99 Kastelic, Matej 1989 2008
09:52,40 Košir, Gregor 1985 2004
09:55,13 Ambrožič, Dejan 1983 2001
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
10:05,6 Bučar, Anton 1952 1979
10:07,87 Ravbar, Matjaž 1978 1994
10:09,2 Semec, Ivan 1960 1978
10:14,42 Svržnjak, Jože 1969 1997
10:22,0 Čampa, Bojan 1957 1977
10:25,0 Božič, Franci 1958 1981
10:49,5 Kočevar, Mirko 1965 1981
10:53,6 Berginc, Bojan 1971 1987
11:08,0 Retelj, Borut 1971 1987
11:11,38 Pugelj, Rok 1997 2013
250
D A L J I N AREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
615 Podkrižnik, Nataša 1973 1994
598 Rangus, Mija 1985 2004
583 Djurić, Gordana 1975 1992
573 Hren, Greta 1966 1983
568 Matekovič, Irena 1974 1992
558 Blatnik, Andreja 1977 1997
548 Kranjčič, Maja 1981 1998
546 Dragišič, Gordana 1985 2002
544 Tratar, Darja 1977 1993
539 Prudič, Tanja 1982 1997
537 Ašič, Mateja 1978 1995
536 Eržen, Borja 1964 1983
534 Hohnjec, Melita 1980 1995
533 Šimunič, Nina 1984 1998
532 Gazvoda, Tatjana 1954 1972
531 Kralj, Janja 1962 1978
526 Kenda, Karmen 1962 1980
526 Praznik, Manja 1982 1997
524 Molan, Miljana 1966 1983
519 Hrastar, Maša 1996 2011
519 Gorenc, Milica 1966 1983
515 Bukovec, Polona 1982 1998
513 Križe, Cilka 1966 1981
512 Jankovič, Katka 1975 1995
511 Škrubej, Jasmina 1987 2005
510 Saje, Vesna 1969
508 Bobnar, Sara 1992 2008
507 Fink, Maša 1978 1996
507 Kramaršič, Martina 1982 1996
506 Ašič, Nataša 1973 1987
506 Ravbar, Sara 1991 2007
505 Medle, Jana 1998 2013
505 Murn, Klavdija 1978 1996
501 Avsec, Biserka 1974
499 Jakše, Ivica 1970
498 Luthar, Martina 1979
497 Petrič, Kaja 1994 2010
496 Zadel, Blanka 1983 1997
496 Zore, Petra 1979 1994
494 Žalec, Andreja 1982 1997
494 Plantan, Anja 1985 2000
494 Dragan, Tjaša 1989 2006
493 Potočar, Tjaša 1997 2011
493 Miladinovič, Snježana 1981 1997
492 Novšak, Maja 1975
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
492 Rajkovača, Janja 1984 1997
489 Sečnjak, Maja 1987 2004
489 Hude, Jelka 1959
482 Krvavica, Klara 1988 2002
480 Mihina, Klara 1996 2010
479 Zajc, Antonija 1982 1996
475 Kosec, Renata 1982 1997
473 Lešnik, Margareta 1978 1993
473 Jaklič, Katarina 1992 2007
473 Bajc, Marija 1968
470 Šuštaršič, Vesna 1989 2007
470 Potočar, Nina 1993 2011
467 Ferkolja, Danica 1968
467 Grabič, Sandra 1978 1993
466 Potočar, Dijana 1982 1996
463 Salopek, Jasmina 1981 1998
462 Muhič 1959
462 Šinkovc, Mateja 1983 1997
461 Kmet, Saša 1998 2010
459 Ljubi, Karla 1996 2010
456 Polanšek 1958
455 Svetličič, Anka 1960
454 Simčič, Manca 1985 2000
454 Jereb, Milojka 1966
450 Bauer, Ajda 1994 2008
450 Regina, Angela 1961
448 Križe, Anita 1980 1995
445 Vavpič, Bernarda 1985 2002
444 Trifkovič, Radojka 1985 2000
444 Mokotar, Katja 1987 2000
444 Može, Alenka 1985 2000
442 Kukman, Slavka 1960
441 Martinovič, Teja 1985 1999
440 Kren, Eva 1989 2004
440 Žibert, Tanja 1984 2000
438 Matko, Sara 1986 1999
438 Glavač, Vesna 1989 2005
436 Vavžik, Roberta 1981 1996
435 Tušek, Tanja 1983 1997
435 Svetličič, Milena 1951
435 Palčič, Magda 1941
432 Repše, Anita 1995 2008
432 Colja, Vera 1941
430 Drčar, Tilka 1960
429 Može, Martina 1994 2009
TABLICE REZULTATOV // Ženske
251
ž e n s k eREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
429 Škedelj, Maja 1989 2003
429 Vovko, Katja 1984 1998
426 Kocjan, Marija 1984 2000
425 Ahačič 1957
425 Pintar, Manca 1993 2008
D A L J I N AREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
424 Cvetan, Simona 1990 2006
424 Kočevar, Nina 1979 1997
422 Ljubi, Klara 1993 2008
422 Peterlin, Damjana 1984 1998
421 Škulj, Anja 1991 2005
T R O S K O KREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
12,53 Blatnik, Andreja 1977 1996
12,20 Hohnjec, Melita 1980 1996
11,55 Praznik, Manja 1982 1997
11,51 Dragan, Tjaša 1989 2007
11,31 Bukovec, Polona 1982 1999
11,03 Miladinovič, Snježana 1981 1997
10,92 Matekovič, Irena 1974 1992
10,88 Prudič, Tanja 1982 1997
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
10,85 Dragišič, Gordana 1985 2003
10,50 Potočar, Tjaša 1997 2013
10,24 Zadel, Blanka 1983 1997
10,21 Žalec, Andreja 1982 1997
09,87 Potočar, Nina 1993 2010
09,82 Škrubej, Jasmina 1987 2004
09,74 Šinkovc, Mateja 1983 1996
09,53 Može, Martina 1994 2010
V I Š I N AREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
184 Križe, Cilka 1966 1985
171 Miladinovič, Snježana 1981 1997
168 Vučković, Maja 1978 1994
166 Sečnjak, Maja 1987 2004
166 Dragišič, Gordana 1985 2004
166 Hrastar, Suzana 1968 1983
165 Kranjčič, Maja 1981 1999
165 Tratar, Darja 1977 1993
165 Matjašič, Tatjana 1967 1985
161 Rangus, Mija 1985 2005
161 Vinder, Maja 1979 1995
161 Zore, Petra 1979 1992
160 Hribar, Vanja 1962 1982
160 Andrejčič, Barbara 1980 1998
158 Šušteršič, Marjeta 1977
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
158 Šinkovec, Polona 1976 1990
158 Škedelj, Maja 1989 2005
158 Vide, Martina 1970 1986
158 Vinder, Irena 1975 1990
157 Jaklič, Katarina 1992 2007
156 Turk, Nataša 1974 1989
155 Jankulovska, Ana 1995 2012
155 Bartol, Daša 1991
155 Gorjup, Kaja 1997 2012
155 Škulj, Anja 1991 2005
155 Praznik, Manja 1982 1997
155 Simončič, Neva 1987
155 Slak, Vida 1964 1978
155 Lukšič, Marinka 1981
155 Novina, Nataša 1991
252
V I Š I N AREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
155 Pečaver, Vesna 1975
154 Pintar, Manca 1993 2008
154 Kralj, Janja 1962 1978
153 Medle, Sonja 1976 1991
153 Pirnar, Jasna 1980 1995
152 Murko, Nina 1985 1998
152 Lukšič, D 1979
152 Potočar, Tjaša 1997 2012
152 Ravbar, Sara 1991 2007
152 Grmaš, Sanja 1988 2002
151 Drnovšek, Biserka 1964 1979
151 Filipovič, Marija 1979
151 Bauer, Ajda 1994 2011
151 Turk, Špela 1998 2012
150 Tičar, Klavdija 1973 1987
150 Bele, Špela 1969 1983
150 Dragišič, Ines 1988 2003
150 Boštjančič, Mateja 1970 1987
150 Hohnjec, Melita 1980 1994
150 Glavač, Vesna 1989 2005
150 Pučko, Marjeta 1970
150 Potočar, Nina 1993 2011
150 Slak, Valentina 1984 2002
150 Ljubi, Karla 1996 2011
150 Ljubi, Klara 1993 2009
150 Oklešen, Tina 1977 1994
150 Papič, Margita 1975
150 Papič, Sonja 1975
150 Pavlič, Barbara 1990 2006
149 Jeralič, Kristina 1998 2013
148 Kastelic, Alja 1965 1979
148 Vernig, Jana 1991
147 Vide, Melita 1978 1992
147 Lešnik, Margareta 1978 1991
146 Riosa, Jana 1976 1989
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
146 Kapš, Maja 1985 1999
146 Kožar, Slava 1956
146 Gantar 1958
145 Bobnar, Sara 1992 2008
145 Fink, Maša 1978 1997
145 Drenik, Katja 1987 2001
145 Kotnik, Marjeta 1942 1959
145 Radak, Petra 1988 2005
145 Stepan, Nevenka 1991 2009
145 Šimunič, Nina 1984 1997
145 Plantan, Anja 1985 2001
145 Murn, Kaja 1998 2012
145 Murn, Tina 1984 2000
144 Škrubej, Jasmina 1987 2002
144 Jankovič, Katka 1975 1993
143 Jereb, Milojka 1967
143 Jurečič, Ana 1996 2010
143 Svetličič, Milena 1954
143 Žalec, Andreja 1982 1997
142 Simčič, Manca 1985 2000
142 Blatnik, Andreja 1977 1997
141 Hude, Jelka 1967
140 Hudoklin, Vesna 1978 1993
140 Drmaž, Sanja 1988 2002
140 Drčar, Tilka 1961
140 Bukovec, Polona 1982 1997
140 Dragan, Maja 1992 2006
140 Kren, Lea 1995 2010
140 Srebrnjak, Mia 1986 2001
140 Šuštaršič, Vesna 1989 2007
140 Mervar, Helena 1969
140 Metelko, Ida 1994 2007
140 Kum, Erika 1999 2013
140 Žibert, Tanja 1984 2000
139 Zaman, Maja 2001 2013
TABLICE REZULTATOV // Ženske
253
ž e n s k eP A L I C A
D I S K
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
380 Drobnič, Mateja 1985 2011
300 Škrubej, Jasmina 1987 2005
280 Glavač, Vesna 1989 2006
260 Ljubi, Karla 1996 2011
250 Može, Alenka 1985 2000
250 Rangus, Mija 1985 2002
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
240 Resnik, Norma 1996 2013
220 Potočar, Tjaša 1997 2010
220 Bajec, Katja 1982 1999
200 Tratnik, Laura 1996 2010
200 Škedelj, Maja 1989 2004
180 Ljubi, Klara 1993 2009
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
36,98 Hribar, Martina 1991
33,81 Krnc, Kristina 1991 2008
32,84 Derganc, Saša 1969 1987
31,89 Kotnik, Marjeta 1942 1959
30,89 Glavič, Bojana 1964 1980
30,66 Zupan, Katja 1978 1995
30,49 Čigoja, Ines 1982 1998
30,02 Humer, Marinka 1967
29,72 Bunc, Violeta 1980
29,07 Knaflič, Lenka 1951
28,12 Marinček, Dana 1941
28,00 Colja, Vera 1941
27,75 Vidmar, Marija 1961
27,41 Knez, Marija 1965
27,38 Čuček, Tina 1973 1993
27,20 Barbič, Anita 1982
26,46 Medic, Janja 1980 1997
25,66 Kastelic, Urška 1966 1983
25,51 Bartelj, Ana 1960
25,12 Drenik, Katja 1987 2002
25,12 Slapničar, Marinka 1978
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
24,93 Hrovat, Petra 1984 2003
24,32 Zagorc, Meta 1968
24,10 Kraflič, Lenča 1951
24,02 Valentinčič, Jolanda 1974
23,75 Černič, Tina 1995 2011
23,25 Imamovič, Sabina 1983 2000
21,75 Svetličič, Milena 1953
21,33 Grmaš, Sanja 1988 2004
21,24 Rus 1955
21,15 Jerič, Mateja 1989 2005
21,14 Gorišek, Mirjam 1966 1983
20,33 Resnik, Trina 1997 2013
20,17 Škedelj, Maja 1989 2005
19,51 Mislej, Draga 1951
19,35 Palčič, Magda 1941
18,88 Kroneger, Sonja 1941
18,75 Kren, Eva 1989 2006
18,28 Korene, Mateja 1991 2007
17,74 Čutura, Danijela 1984 2000
16,78 Slak, Valentina 1984 2002
15,85 Kos, Suzana 1984 2000
254
K R O G L A 4 k gREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
11,88 Hribar, Martina 1973 1990
11,71 Kotnik, Marjeta 1942 1957
10,87 Slapničar, Marinka 1978
10,76 Vidmar, Marija 1959
10,45 Pavlin, Lučka 1976
10,42 Šavorn, Anica 1966
10,39 Zagorc, Meta 1969
10,37 Marinček, Dana 1945
10,10 Čuček, Tina 1973 1994
10,10 Glavič, Bojana 1964 1979
09,96 Dragan, Tjaša 1989 2011
09,90 Hude, Jelka 1966
09,88 Vidmar, Rozi 1974
09,84 Padovan, Majda 1974
09,80 Bartelj, Ana 1960
09,78 Facia, Martina 1967
09,77 Kožar, Slava 1957
09,70 Grgič, Vesna 1978
09,69 Judež, Vera 1977
09,66 Primon, Pavla 1968
09,64 Kolenc, Petra 1996 2012
09,54 Judež, Marija 1978
09,51 Bartelj, Marija 1960
09,49 Rangus, Mija 1985 2006
09,42 Gantar 1959
09,12 Romšek, Mojca 1978
09,03 Garc, Darinka 1962
09,03 Kroneger, Sonja 1941
08,95 Jankovič, Katka 1975 1995
08,95 Kos, Suzana 1984 2000
08,89 Drobnič, Mateja 1985 2013
08,88 Kmet, Saša 1998 2013
08,85 Juršič, Katarina 1995 2010
08,85 Krnc, Kristina 1991 2009
08,85 Medic, Janja 1980 1996
08,82 Tratar, Darja 1977 1995
08,72 Derganc, Saša 1969 1985
08,60 Kačič 1957
08,48 Barle, Danijela 1957
08,39 Fink, Maša 1978 1997
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
08,33 Svetličič, Milena 1953
08,28 Blatnik, Andreja 1977 1997
08,25 Lavrič, Zala 1998 2012
08,21 Kren, Eva 1989 2005
08,20 Penca 1955
08,15 Čigoja, Ines 1982 1997
08,05 Erjavec, Boža 1951
08,02 Dragišič, Gordana 1985 2001
07,97 Colja, Vera 1941
07,94 Slak, Valentina 1984 2003
07,85 Podpečan, Marija 1955
07,73 Bukovec, Polona 1982 1999
07,63 Knaflič, Lenka 1952
07,57 Černič, Tina 1995 2013
07,51 Sečnjak, Maja 1987 2006
07,35 Potočar, Nina 1993 2011
07,26 Malešič, Anja 1993 2009
07,12 Bajec, Katja 1982 1999
07,12 Gartner, Darinka 1941
07,10 Kočevar, Nina 1979 1997
07,04 Škulj, Anja 1991 2005
06,98 Škedelj, Maja 1989 2005
06,90 Drenik, Katja 1987 2002
06,82 Može, Martina 1994 2011
06,81 Škrubej, Jasmina 1987 2004
06,80 Glavač, Vesna 1989 2006
06,80 Mislej, Draga 1951
06,70 Kapš, Urša 1984 2000
06,69 Žibert, Tanja 1984 2000
06,57 Pavlič, Barbara 1990 2007
06,32 Šuštaršič, Vesna 1989 2007
06,29 Bauer, Ajda 1994 2011
06,23 Dragovan, Petra 1992 2008
06,13 Grmaš, Sanja 1988 2006
06,07 Stepan, Nevenka 1991 2007
05,99 Novak, Nastja 1991 2009
05,73 Šušteršič, Tanja 1988 2004
05,69 Žefran, Julia 1992 2011
05,49 Kranjčič, Maja 1981 1999
TABLICE REZULTATOV // Ženske
255
ž e n s k e
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
41,48 Križe, Cilka 1966 1984
39,08 Derganc, Saša 1969 1988
38,84 Hribar, Vanja 1962 1981
38,37 Zagorc, Meta 1969
37,98 Zupan, Katja 1978 1994
37,86 Čigoja, Ines 1982 1999
37,64 Čuček, Tina 1973 1988
37,18 Medic, Janja 1980 1999
36,98 Saje, Vesna 1972
36,09 Vidmar, Marija 1959
34,34 Bunc, Violeta 1980
33,74 Slapničar, Marinka 1978
32,52 Mikolič, Nevenka 1977
32,47 Šavorn, Anica 1967
30,96 Hribar, Martina 1973 1987
30,86 Smrke, Bojana 1967 1983
30,28 Poredoš, Lidija 1975
30,12 Barle, Danijela 1956
29,62 Peršolja, Ida 1984
29,36 Lužar, Olga 1970
28,38 Hren, Greta 1966 1982
28,36 Tratar, Darja 1977 1993
28,27 Bukovec, Polona 1982 1999
28,05 Marinček, Dana 1941
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
40,26 Čigoja, Ines 1982 2000
34,56 Černič, Tina 1995 2012
33,57 Žibert, Tanja 1984 2000
33,53 Medic, Janja 1980 2000
31,60 Resnik, Norma 1996 2013
31,42 Potočar, Nina 1993 2010
29,14 Jerič, Mateja 1989 2005
28,81 Kocjan, Marija 1984 2000
28,67 Dragišič, Gordana 1985 2002
28,52 Kmet, Saša 1998 2013
28,32 Čigoja, Ines 1982 1999
27,10 Petrič, Kaja 1994 2010
26,67 Glavač, Vesna 1989 2005
26,64 Rangus, Mija 1985 2006
23,98 Sečnjak, Maja 1987 2005
K O P J E - 6 0 0 gREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
23,08 Grmaš, Sanja 1988 2006
22,50 Dragan, Tjaša 1989 2007
22,17 Škrubej, Jasmina 1987 2004
21,09 Škedelj, Maja 1989 2005
20,26 Kapš, Urša 1984 2000
19,63 Korene, Mateja 1991 2007
19,02 Slak, Valentina 1984 2002
18,55 Kren, Eva 1989 2005
17,80 Može, Martina 1994 2010
16,56 Šuštaršič, Vesna 1989 2007
15,16 Bajec, Katja 1982 1999
14,27 Bauer, Ajda 1994 2011
14,17 Kranjčič, Maja 1981 1999
11,93 Šušteršič, Tanja 1988 2004
K O P J E - 6 0 0 g - S T A R OREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
27,58 Grabrijan, Tatjana 1955 1969
27,50 Adamič 1955
26,80 Maže 1958
26,58 Šmalc, Sanda 1969
26,55 Regina, Angela 1961
26,20 Oklešen, Tina 1977 1992
25,58 Valentinčič, Jolanda 1974
24,70 Auersperger, Irena 1977 1992
24,28 Podkrižnik, Nataša 1973 1991
24,16 Jankovič, Katka 1975 1994
24,12 Bartelj, Ana 1961
23,98 Fink, Maša 1978 1996
23,82 Kralj, Janja 1962 1980
23,20 Murn, Klavdija 1978 1994
23,09 Šlajkovec, Ljudmila 1968
22,96 Blatnik, Andreja 1977 1997
22,78 Blažič, Mira 1961 1979
22,36 Jereb, Milojka 1966
21,55 Gartner, Darinka 1941
21,38 Svetličič, Milena 1953
20,86 Glavič, Bojana 1964 1978
20,58 Jerman, Milena 1962
15,60 Kočevar, Nina 1979 1997
256
K L A D I V O
S E D M E R O B O J - Č L A N I C E
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
41,80 Kren, Eva 1989 2006
39,54 Grmaš, Sanja 1988 2006
32,86 Juršič, Katarina 1995 2010
31,52 Imamovič, Sabina 1983 2000
27,04 Čigoja, Ines 1982 1998
25,62 Černič, Tina 1995 2012
25,34 Čutura, Danijela 1984 2000
24,71 Resnik, Trina 1997 2013
REZULTAT Priimek In Ime LET. ROJ. LET. REZ.
4774 Rangus, Mija 1985 2006
4028 Jankovič, Katka 1975 1995
3349 Sečnjak, Maja 1987 2004
3209 Šuštaršič, Vesna 1989 2007
2913 Škedelj, Maja 1989 2005
2868 Škrubej, Jasmina 1987 2004
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
22,29 Bauer, Ajda 1994 2010
19,79 Jaklič, Katarina 1992 2010
19,44 Malešič, Anja 1993 2009
18,81 Sečnjak, Maja 1987 2005
18,17 Barborič, Petra 1990 2007
18,05 Krnc, Kristina 1991 2009
07,78 Šušteršič, Tanja 1988 2007
REZULTAT Priimek In Ime LET. ROJ. LET. REZ.
2868 Potočar, Nina 1993 2009
2699 Dragan, Tjaša 1989 2007
2459 Glavač, Vesna 1989 2007
1960 Slak, Valentina 1984 2003
1900 Šušteršič, Tanja 1988 2005
6 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
8,0 Svetličič, Milena 1952
8,2 Novak, Joža 1961
8,4 Kotnik, Marjeta 1942 1958
8,5 Meh 1959
8,5 Hude, Jelka 1959
8,5 Pecelj, Vida 1960
8,5 Rabič, Nina 1961
8,6 Lapanja 1957
8,6 Tomc, Mira 1960
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
8,6 Udovič, Draga 1963
8,8 Vogrinec, Marija 1951
8,8 Kožar, Slava 1955
8,8 Omerzel 1957
8,8 Polanšek 1957
8,8 Ahačič 1957
8,9 Kunstovič 1952
9,0 Ferlič, Simona 1951
9,1 Čavlovič, Mira 1951
TABLICE REZULTATOV // Ženske
257
ž e n s k e1 0 0 m
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
12,18 Jankovič, Katka 1975 1998
12,20 Hren, Greta 1966 1982
12,4 Gazvoda, Tatjana 1954 1970
12,48 Tratar, Darja 1977 1993
12,5 Fink, Maša 1978 1993
12,50 Vukšinič, Kaja 1986 2003
12,6 Luzar, Nina 1995 2010
12,6 Jakše, Ivica 1969
12,69 Podkrižnik, Nataša 1973 1992
12,70 Šaponja, Irena 1983
12,70 Bregar, Martina 1968 1983
12,74 Trifkovič, Radojka 1985 2002
12,76 Salopek, Jasmina 1981 1997
12,77 Rangus, Mija 1985 2006
12,8 Klemenčič, Tanja 1975 1993
12,8 Zaletelj, Vesna 1975
12,9 Tekstor, Lili 1963 1980
12,9 Kenda, Karmen 1962 1978
12,90 Eržen, Borja 1964 1983
12,93 Peterlin, Damjana 1984 2001
13,0 Štampohar, Nina 1974 1993
13,00 Zalokar, Tinkara 1998 2013
13,00 Zupančič, Renata 1968 1986
13,05 Potočar, Tjaša 1997 2013
13,1 Merlin, Sabina 1966 1979
13,15 Kočevar, Nina 1979 1996
13,19 Barborič, Petra 1990 2009
13,2 Kalinović, Ingrid 1970
13,2 Močnik, Katja 1967
13,2 Tisu, Tatjana 1967
13,24 Praznik, Manja 1982 2997
13,26 Dragišič, Gordana 1985 2002
13,27 Matekovič, Irena 1974 1991
13,3 Kotnik, Marjeta 1942 1960
13,3 Hude, Jelka 1959
13,32 Kramarič, Janja 1994 2010
13,33 Kosec, Renata 1982 1997
13,33 Dragan, Tjaša 1989 2007
13,38 Šuštaršič, Vesna 1989 2008
13,4 Svetličič, Milena 1954
13,4 Jurečič, Anica 1967
13,42 Hrastar, Maša 1996 2013
13,45 Ljubi, Karla 1996 2012
13,46 Leskovšek, Maja 1990 2005
13,46 Drobnič, Mateja 1985 2009
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
13,47 Rolih, Petra 1986 2001
13,51 Derčar, Špela 1995 2012
13,55 Kranjčič, Maja 1981 1997
13,55 Muhič, Nastja 1987 2004
13,56 Jankulovska, Ana 1995 2012
13,57 Šušterič, Nataša 1978 1994
13,58 Škedelj, Breda 1993 2010
13,59 Gorenčič, Tanja 1985 1999
13,60 Ravbar, Sara 1991 2006
13,67 Kolenc, Jana 1986 2001
13,70 Bobnar, Sara 1992 2007
13,7 Meh 1959
13,70 Zajc, Antonija 1982 1996
13,72 Kapš, Urša 1984 2000
13,73 Jaklič, Katarina 1992 2006
13,73 Repše, Anita 1995 2012
13,74 Prudič, Tanja 1982 1997
13,77 Košir, Nina 1989 2003
13,78 Škrubej, Jasmina 1987 2002
13,8 Pecelj, Vida 1960
13,82 Peterle, Zdenka 1986 2003
13,83 Blatnik, Andreja 1977 1994
13,86 Mijajlovič, Tanja 1983 2000
13,9 Gašperšič 1959
13,90 Hohnjec, Melita 1980 1995
13,90 Jerele, Erika 1996 2013
13,92 Miladinovič, Snježana 1981 1997
13,92 Seničar, Lea 1997 2013
13,92 Vavžik, Roberta 1981 1996
13,94 Mihina, Klara 1996 2010
14,0 Ferlič, Simona 1951
14,0 Goršin, Joža 1957
14,02 Cvetan, Simona 1990 2005
14,05 Kočevar, Tina 1981 1997
14,06 Pirnar, Jasna 1980 1996
14,07 Šalehar, Lea 1986 1999
14,1 Čavlovič, Mira 1951
14,10 Murn, Klavdija 1978 1995
14,1 Omerzel 1957
14,1 Tvrdi 1959
14,10 Žibert, Tanja 1984 1999
14,11 Kren, Eva 1989 2003
14,11 Ličen, Vesna 1987 2004
14,15 Resnik, Norma 1996 2013
14,19 Potočar, Nina 1993 2008
258
1 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
14,20 Lindič, Mojca 1985 2001
14,21 Hočevar, Nina 1979 1994
14,26 Kramaršič, Martina 1982 1996
14,32 Malešič, Anja 1993 2007
14,32 Škulj, Anja 1991 2005
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
14,32 Tušek, Tanja 1983 1997
14,36 Jeriček, Lea 1999 2013
14,37 Bauer, Ajda 1994 2009
14,39 Ašič, Mateja 1978 1995
14,40 Šega, Maruša 1987 1999
2 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
25,28 Klemenčič, Tanja 1975 1996
25,57 Tratar, Darja 1977 1993
25,60 Rangus, Mija 1985 2006
25,9 Zaletelj, Vesna 1975
26,1 Gazvoda, Tatjana 1954 1970
26,2 Jakše, Ivica 1969
26,21 Vukšinič, Kaja 1986 2004
26,41 Jankovič, Katka 1975 1995
26,50 Hren, Greta 1966 1981
26,50 Šaponja, Irena 1983
26,63 Šuštaršič, Vesna 1989 2008
26,69 Trifkovič, Radojka 1985 2001
26,80 Zupančič, Renata 1968 1985
26,8 Blažič, Mira 1961 1979
26,82 Salopek, Jasmina 1981 1999
26,82 Peterlin, Damjana 1984 2001
27,06 Potočar, Tjaša 1997 2013
27,09 Luzar, Nina 1995 2012
27,09 Merlin, Sabina 1966 1983
27,16 Repše, Anita 1995 2010
27,2 Tekstor, Lili 1963 1978
27,21 Zalokar, Tinkara 1998 2013
27,21 Jankulovska, Ana 1995 2012
27,3 Fink, Maša 1978 1994
27,38 Derčar, Špela 1995 2012
27,44 Brezovar, Anita 1983
27,50 Eržen, Borja 1964 1986
27,6 Kenda, Karmen 1962 1980
27,63 Škedelj, Breda 1993 2010
27,68 Dragišič, Gordana 1985 2001
27,69 Barborič, Petra 1990 2007
27,78 Kramarič, Janja 1994 2010
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
27,84 Štampohar, Nina 1974 1991
27,88 Kolenc, Jana 1986 2002
27,89 Blatnik, Andreja 1977 1997
28,05 Praznik, Manja 1982 1996
28,17 Jerele, Erika 1996 2013
28,2 Hude, Jelka 1958
28,27 Košir, Nina 1989 2003
28,3 Močnik, Katja 1967
28,43 Kočevar, Nina 1979 1998
28,48 Seničar, Lea 1997 2013
28,6 Goršin, Joža 1960
28,70 Lindič, Mojca 1985 2001
28,74 Rolih, Petra 1986 2001
28,87 Ljubi, Karla 1996 2013
28,9 Močnik, Danica 1967
28,93 Žibert, Tanja 1984 2000
29,1 Ferlič, Simona 1953
29,12 Kapš, Urša 1984 2000
29,13 Kranjčič, Maja 1981 1999
29,18 Ravbar, Sara 1991 2007
29,19 Šušterič, Nataša 1978 1994
29,20 Sečnjak, Maja 1987 2004
29,24 Dragan, Tjaša 1989 2006
29,25 Auersperger, Irena 1977 1993
29,26 Cvetan, Simona 1990 2005
29,41 Potočar, Nina 1993 2009
29,58 Jeriček, Lea 1999 2013
29,70 Ljubi, Klara 1993 2009
29,91 Kren, Eva 1989 2005
29,91 Kočevar, Tina 1981 1997
29,93 Bauer, Ajda 1994 2007
29,99 Škedelj, Maja 1989 2005
TABLICE REZULTATOV // Ženske
259
ž e n s k e
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
56,65 Klemenčič, Tanja 1975 1997
59,30 Vidmar, Mojca 1969 1986
59,40 Eržen, Borja 1964 1984
59,55 Derčar, Špela 1995 2001
59,77 Kastelic, Lavra 1971 1987
60,09 Peterlin, Damjana 1984 2000
60,21 Škedelj, Breda 1993 2011
60,8 Zaletelj, Vesna 1975
60,83 Šuštaršič, Vesna 1989 2008
61,2 Močnik, Katja 1967
61,39 Brezovar, Anita 1983
61,60 Zupančič, Renata 1968 1985
61,97 Ljubi, Karla 1996 2013
61,97 Rahne, Ingrid 1976 1994
62,00 Vukšinič, Kaja 1986 2002
62,1 Hrovatič, Tanja 1967 1983
62,11 Praznik, Manja 1982 1997
62,2 Močnik, Danica 1967
62,2 Bratkovič, Marija 1967
62,3 Gazvoda, Tatjana 1954 1970
62,6 Kačič, Darja 1961 1979
63,3 Hude, Jelka 1959
63,71 Jenič, Polona 1972 1989
63,83 Lindič, Mojca 1985 2002
64,12 Jerele, Erika 1996 2013
64,13 Kočevar, Nina 1979 1997
64,21 Jankulovska, Ana 1995 2013
64,6 Goršin, Joža 1960
65,07 Ličen, Vesna 1987 2004
65,40 Gramc, Urška 1996 2012
65,5 Bohte, Slavka 1961
65,56 Kukman, Nina 1997 2013
65,56 Štukelj, Ema 1998 2012
2 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
30,05 Škrubej, Jasmina 1987 2004
30,2 Kukman, Slavka 1959
30,28 Dragan, Maja 1992 2007
30,56 Bukovec, Polona 1982 1999
30,62 Može, Martina 1994 2009
30,70 Slak, Valentina 1984 2000
30,96 Šušteršič, Tanja 1988 2005
31,02 Glavač, Vesna 1989 2005
31,04 Stepan, Nevenka 1991 2007
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
31,4 Podpečan, Marija 1955
31,40 Žefran, Julia 1992 2010
31,64 Medle, Jana 1998 2010
31,98 Grmaš, Sanja 1988 2003
32,06 Može, Jana 1996 2010
32,17 Bajec, Katja 1982 1999
33,48 Pintar, Manca 1993 2011
35,46 Pelko, Andreja 1998 2010
4 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
65,7 Kragelj, Tatjana 1970
65,95 Kočevar, Tina 1981 1996
66,09 Štampohar, Nina 1974 1993
66,4 Kukman, Slavka 1959
66,69 Kramarič, Janja 1994 2010
67,60 Bačar, Jana 1986 2003
67,62 Mohorović, Maja 1986 2007
68,09 Matoh, Nina 1992 2009
68,76 Žefran, Julia 1992 2010
68,91 Čečelič, Alenka 1979 1994
69,0 Štrucelj, Milena 1963
69,4 Auersperger, Irena 1977 1993
69,54 Rolih, Urška 1988 2004
69,81 Vidovič, Ana-Marija 1983 1998
70,09 Štrasberger, Suzana 1975 1994
70,29 Bajec, Katja 1982 2000
70,55 Šušteršič, Tanja 1988 2005
70,79 Potočar, Nina 1993 2010
70,8 Bogataj, Fani 1963
70,82 Rožman, Kristina 1988 2006
71,12 Gorenc, Milica 1966 1985
71,15 Zajc, Antonija 1982 1997
71,3 Bačnik 1957
71,53 Tajčman, Natalija 1980 1996
72,65 Može, Martina 1994 2009
72,65 Jordan, Ines 1990 2005
73,44 Janc, Tjaša 1994 2008
73,61 Ambrožič, Tjaša 1996 2012
74,39 Imamovič, Sabina 1983 1998
74,44 Lapanović, Diana 1991 2006
77,62 Papež, Maruša 1993 2010
80,53 Jordan, Vanja 1989 2005
260
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
2:12,54 Udovč, Mateja 1971 1996
2:14,9 Kastelic, Lavra 1971 1988
2:18,70 Škedelj, Breda 1993 2013
2:19,81 Mohorović, Maja 1986 2010
2:20,7 Hude, Jelka 1958
2:22,09 Lindič, Mojca 1985 2002
2:22,50 Hrovatič, Tanja 1967 1984
2:22,58 Rangus, Mija 1985 2006
2:23,05 Derčar, Špela 1995 2010
2:23,4 Močnik, Danica 1967
2:23,8 Goršin, Joža 1959
2:23,80 Vidmar, Mojca 1969 1985
2:24,3 Blatnik, Danica 1963 1978
2:24,8 Vide, Marjeta
2:25,4 Bratkovič, Marija 1967
2:25,4 Lobe, Lidija 1980
2:25,51 Ljubi, Klara 1993 2010
2:26,63 Turk, Monika 1984 2002
2:27,1 Janežič, Janja 1980
2:27,3 Kukman, Slavka 1959
2:27,45 Tomič, Mateja 1980 1994
2:27,46 Štukelj, Ema 1998 2012
2:28,0 Papež, Brigita 1975
2:28,3 Rakoša, Marjana 1972
2:28,52 Ljubi, Karla 1996 2013
2:29,23 Kranjc, Simona 1990
2:29,30 Šmajdek, Aleksandra 1991 2008
2:29,9 Močnik, Katja 1967
2:30,06 Kukman, Nina 1997 2013
2:30,27 Šuštaršič, Vesna 1989 2007
2:31,91 Peterlin, Damjana 1984 1999
2:32,26 Tratar, Darja 1977 1994
2:33,0 Perše, Vera 1969
2:33,62 Auersperger, Irena 1977 1996
2:34,19 Kočevar, Nina 1979 1997
2:34,4 Černič, Anka 1961
2:34,49 Fabjan, Zarja 1999 2013
2:34,73 Prus, Mirjam 1978 1994
2:35,55 Šercelj, Nina 1987 2004
2:36,2 Praznik, Manja 1982 1997
2:36,5 Barbič, Marija 1960
2:37,17 Žefran, Julia 1992 2010
2:37,55 Rožman, Kristina 1988 2006
2:37,94 Pleško, Tara 1998 2012
2:38,2 Kragelj, Tatjana 1970
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
2:38,74 Jankovič, Katka 1975 1994
2:38,78 Golob, Mija 1985 1999
2:39,22 Fink, Maša 1978 1996
2:39,6 Plut, Milena 1965
2:40,86 Ličen, Vesna 1987 2004
2:41,20 Trifkovič, Radojka 1985 2000
2:41,2 Žalec, Marija 1960
2:41,53 Žibert, Tanja 1984 1999
2:41,99 Ambrožič, Tjaša 1996 2010
2:42,0 Jenič, Anica 1951
2:42,2 Knaflič, Lenka 1951
2:42,55 Kapš, Urša 1984 1999
2:43,4 Podpečan, Marija 1956
2:43,6 Vene, Vera 1969
2:44,1 Koradej 1959
2:44,44 Hrovat, Manca 1979 1997
2:45,27 Ravbar, Sara 1991 2006
2:45,50 Čelesnik, Mia 1992 2007
2:45,6 Miladinovič, Snježana 1981 1997
2:46,59 Bajec, Katja 1982 1999
2:46,70 Majerle, Livija 1979 1996
2:46,92 Škedelj, Maja 1989 2004
2:47,06 Potočar, Tjaša 1997 2013
2:47,14 Sečnjak, Maja 1987 2005
2:47,37 Šušteršič, Tanja 1988 2005
2:47,46 Tucakov, Slavica 1984 1997
2:48,11 Dragan, Tjaša 1989 2005
2:49,88 Škulj, Anja 1991 2005
2:49,95 Šobar, Nina 1995 2011
2:50,0 Krevs, Štefka 1951
2:50,31 Kukman, Sara 1992 2005
2:50,4 Vidovič, Ana-Marija 1983 1998
2:52,72 Potočar, Nina 1993 2008
2:53,6 Prudič, Tanja 1982 1997
2:54,44 Blatnik, Andreja 1977 1997
2:54,63 Škrubej, Jasmina 1987 2004
2:55,0 Repovž, 1955
2:55,0 Može, Alenka 1985 1998
2:55,38 Parapot, Jasna 1982 1997
2:55,72 Jaklič, Katarina 1992 2006
2:56,64 Dragišič, Gordana 1985 1999
2:57,02 Plantan, Anja 1985 2001
2:57,56 Simčič, Manca 1985 2000
2:57,78 Bauer, Ajda 1994 2011
2:57,90 Može, Martina 1994 2010
8 0 0 m
TABLICE REZULTATOV // Ženske
261
ž e n s k e
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
4:32,74 Udovč, Mateja 1971 1995
4:39,27 Mohorović, Maja 1986 2011
4:43,44 Kastelic, Lavra 1971 1987
4:53,55 Škedelj, Breda 1993 2013
4:54,42 Lindič, Mojca 1985 2003
4:56,05 Turk, Monika 1984 2004
4:56,19 Ljubi, Klara 1993 2013
4:59,49 Šmajdek, Aleksandra 1991 2008
5:08,57 Auersperger, Irena 1977 1997
5:10,65 Tomič, Mateja 1980 1996
5:12,02 Peršolja, Ida 1983
5:15,2 Janežič, Janja 1980
5:17,22 Štukelj, Ema 1998 2012
5:17,60 Marjanović, Darja 1973 1989
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
09:39,27 Udovč, Mateja 1971 1995
10:09,06 Mohorović, Maja 1986 2008
10:26,54 Ljubi, Klara 1993 2013
10:31,06 Auersperger, Irena 1977 1995
10:32,15 Turk, Monika 1984 2003
10:44,80 Šmajdek, Aleksandra 1991 2008
11:09,12 Pleško, Tara 1998 2013
11:23,26 Škedelj, Breda 1993 2013
8 0 0 m
1 5 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
5:17,63 Pleško, Tara 1998 2013
5:21,36 Šercelj, Nina 1987 2004
5:22,61 Rožman, Kristina 1988 2004
5:24,59 Ambrožič, Tjaša 1996 2010
5:29,2 Kuntarič, Alojzija 1963 1980
5:29,59 Korasa, Urša 1975 1993
5:35,10 Fabjan, Zarja 1999 2013
5:39,29 Prus, Mirjam 1978 1994
5:48,71 Šobar, Nina 1995 2011
6:01,77 Žefran, Julia 1992 2010
6:19,64 Kočevar, Špela 1987 2004
6:43,24 Novak, Nastja 1991 2009
6:44,98 Zakrajšek, Klavdija 1993 2009
3 0 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
11:23,60 Rožman, Kristina 1988 2006
11:28,98 Šercelj, Nina 1987 2004
11:41,01 Tomič, Mateja 1980 1996
11:48,06 Peršolja, Ida 1983
13:41,45 Žefran, Julia 1992 2010
13:59,9 Pirc, Milena 1973 1992
14:14,72 Košmerl, Vesna 1977 1994
15:59,45 Novak, Nastja 1991 2009
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
2:58,09 Kranjčič, Maja 1981 1999
2:58,73 Dragan, Maja 1992 2006
2:59,12 Barborič, Petra 1990 2004
3:00,67 Stepan, Nevenka 1991 2007
3:01,0 Zamida, Marta 1951
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
3:04,94 Kren, Eva 1989 2004
3:05,2 Nadarevič, Nermina 1985 1998
3:05,81 Bukovec, Polona 1982 1999
3:05,87 Grmaš, Sanja 1988 2003
3:08,28 Bevc, Melisa 1997 2013
262
5 0 0 0 m
1 0 0 0 0 m
P O L M A R A T O N
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
18:03,41 Udovč, Mateja 1971 1994
19:17,91 Šmajdek, Aleksandra 1991 2008
19:21,08 Mohorović, Maja 1986 2011
19:34,03 Turk, Monika 1984 2002
20:48,07 Šercelj, Nina 1987 2005
22:27,23 Korasa, Urša 1975 1993
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
37:31,74 Udovč, Mateja 1971 1993
42:20,04 Turk, Monika 1984 2004
44:01,48 Šmajdek, Aleksandra 1991 2009
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
1:27:20 Udovč, Mateja 1971 1995
1:37:01 Turk, Monika 1984 2004
1:52:20 Auersperger, Irena 1977 1994
4 X 1 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME DAT. REZ.
52,52 Zalokar Tinkara '98, Medle Jana '98, Kmet Saša '98, Potočar Tjaša '97 2012
52,56 Repše Anita '95, Seničar Lea '97, Ljubi Karla '96, Hrastar Maša '96 2013
52,57 Gorenčič Tanja, Škrubej Jasmina, Trifkovič Radojka, Rangus Mija 2000
52,72 Šušteršič Tanja '88, Kren Eva '89, Rolih Petra '86, Rangus Mija '85 2004
52,77 Škedelj Breda '93, Repše Anita '95, Derčar Špela '95, Kramarič Janja '94 2011
52,79 Kosec Renata, Prudič Tanja, Zadel Blanka, Praznik Manja 1997
52,8 Lužar, Kalinović Ingrid, Saje, Gazvoda Tatjana 1970
52,86 Vukšinič Kaja '86, Rolih Petra '86, Muhič Nastja '87, Lindič Mojca '85 2004
TABLICE REZULTATOV // Ženske
263
ž e n s k e
4 X 4 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME DAT. REZ.
4:12,30 Vukšinič Kaja, Rangus Mija, Trifkovič Radojka, Peterlin Damjana 1985
4:14,19 Derčar Špela '95, Škedelj Breda '93, Ljubi Karla '96, Gramc Urška '96 2012
4:15,97 Klemenčič Tanja, Jankovič Katka, Udovč Mateja, Fink Maša 1995
4:17,70 AK Iskra Tenel Novo mesto 1989
4:20,03 Jerele Erika '96, Škedelj Breda '93, Kukman Nina '97, Ljubi Karla '96 2013
4:20,82 Klemenčič Tanja, Kočevar Nina, Fink Maša, Jankovič Katka 1996
4:21,25 Eržen Borja, Merlin Sabina, Brezovar Anita, Šaponja Irena 2012
4:21,80 Fink Maša, Kočevar Tina, Jankovič Katka, Kočevar Nina 1997
4:22,02 Rahne Ingrid, Tratar Darja, Prus Mirjam, Tomič Mateja 1994
4:22,80 Jankovič Katka, Štampohar Nina, Klemenčič Tanja, Auersperger Irena 1992
4:24,66 Škedelj Breda '93, Ljubi Klara '93, Žefran Julia '92, Ambrožič Tjaša '96 2010
4:25,91 Salopek Jasmina, Peterlin Damjana, Bajec Katja, Kranjčič Maja 2000
4:26,04 Seničar Lea '97, Jerele Erika '96, Kukman Nina '97, Ljubi Karla '96 2013
4:28,43 Šuštaršič Vesna '89, Rangus Mija '85, Šušteršič Tanja '88, Rožman Kristina '88 2006
4:28,52 Ličen Vesna '87, Mohorović Maja '86, Lindič Mojca '85, Rožman Kristina '88 2004
4:29,07 Ljubi Klara '93, Škedelj Breda '93, Dragan Tjaša '89, Potočar Nina '93 2010
4:29,36 Derčar Špela '95, Škedelj Breda '93, Kukman Nina '97, Žefran Julia '92 2011
4:29,45 Luzar Nina '95, Škedelj Breda '93, Ljubi Klara '93, Žefran Julia '92 2011
4:29,85 Klemenčič Tanja, Štampohar Nina, Auersperger Irena, Štrasberger Sabina 1993
4:31,45 Škedelj Breda '93, Ljubi Klara '93, Barborič Petra '90, Dragan Tjaša '89 2011
4:31,60 Tajčman Natalija, Kočevar Tina, Kočevar Nina, Hrovat Manca 1996
4:34,02 Derčar Špela '95, Ljubi Klara '93, Kramarič Janja '94, Može Martina '94 2011
4:35,28 Ljubi Klara '93, Barborič Petra '90, Stepan Nevenka '91, Dragan Tjaša '89 2009
4:36,54 Derčar Špela '95, Može Martina '94, Škedelj Breda '93, Može Jana '96 2010
4:38,36 Može Martina '94, Potočar Nina '93, Ljubi Klara '93, Bauer Ajda '94 2009
4:39,70 Može Martina '94, Žefran Julia '92, Kramarič Janja '94, Dragan Tjaša '89 2010
4:44,58 Škrubej Jasmina, Rolih Petra, Slak Valentina, Peterlin Damjana 2002
4:48,73 Kukman Sara '92, Šušteršič Tanja '88, Šuštaršič Vesna '89, Ličen Vesna '87 2005
4:55,90 Dragan Tjaša '89, Šušteršič Tanja '88, Pavlič Barbara '90, Dragan Maja '92 2007
4:56,14 Barborič Petra '90, Stepan Nevenka '91, Glavač Vesna '89, Žefran Julia '92 2010
REZULTAT PRIIMEK IN IME DAT. REZ.
52,87 Muhič Nastja '87, Rangus Mija Mija '85, Šušteršič Tanja '88, Vukšinič Kaja '86 2004
52,90 Zalokar Tinkara '98, Luzar Nina '95, Mihina Klara '96, Ljubi Karla '96 2012
52,91 Bobnar Sara '92, Jaklič Katarina '92, Ravbar Sara '91, Barborič Petra '90 2007
52,94 Resnik Norma '96, Hrastar Maša '96, Mihina Klara '96, Ljubi Karla '96 2012
52,95 Šuštaršič Vesna '89, Dragan Tjaša '89, Stepan Nevenka '91, Barborič Petra '90 2008
52,97 Klemenčič Tanja, Severinski, Auersperger Irena, Tratar Darja 1992
53,08 Seničar Lea '97, Gorjup Kaja '97, Potočar Tjaša '97, Jankulovska Ana '95 2012
53,09 Repše Anita '95, Bauer Ajda '94, Luzar Nina '95, Derčar Špela '95 2009
53,1 Pečuran, Kalinović Ingrid, Saje, Gazvoda Tatjana 1971
53,16 Ljubi Klara '93, Kramarič Janja '94, Petrič Kaja '94, Barborič Petra '90 2010
53,23 Seničar Lea '97, Kmet Saša '98, Potočar Tjaša '97, Zalokar Tinkara '98 2012
4 X 1 0 0 m
264
1 0 0 m O V I R EREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
13,67 Jankovič, Katka 1975 2000
14,49 Rangus, Mija 1985 2006
14,73 Tratar, Darja 1977 1993
14,80 Hren, Greta 1966 1984
14,90 Eržen, Borja 1964 1984
15,3 Blažič, Mira 1961 1979
15,52 Potočar, Tjaša 1997 2012
15,74 Ljubi, Karla 1996 2012
16,00 Križe, Cilka 1966 1983
16,07 Fink, Maša 1978 1996
16,4 Kralj, Janja 1962 1979
16,8 Gazvoda, Tatjana 1954 1972
17,06 Kranjčič, Maja 1981 2000
17,26 Repše, Anita 1995 2010
17,63 Radak, Petra 1988 2004
17,67 Blatnik, Andreja 1977 1997
17,7 Tekstor, Lili 1963 1979
17,72 Dragan, Tjaša 1989 2008
17,81 Potočar, Nina 1993 2011
17,81 Žibert, Tanja 1984 2000
18,41 Sečnjak, Maja 1987 2004
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
18,47 Dragišič, Gordana 1985 2001
18,6 Filipovič, Marija 1979
19,09 Glavač, Vesna 1989 2007
19,12 Škedelj, Maja 1989 2005
19,2 Lužar, Olga 1971
19,3 Fabjančič, Edita 1980
19,35 Ljubi, Klara 1993 2010
19,36 Šuštaršič, Vesna 1989 2007
19,49 Kapš, Urša 1984 2000
19,5 Vavžik, Diana 1974
19,61 Škrubej, Jasmina 1987 2004
19,8 Bele, Božena 1974
20,00 Kočevar, Nina 1979 1997
20,05 Može, Martina 1994 2011
21,4 Kalinović, Ingrid 1970
21,41 Bauer, Ajda 1994 2011
21,51 Trifkovič, Radojka 1985 2002
21,71 Slak, Valentina 1984 2002
21,83 Bajec, Katja 1982 1999
22,78 Šušteršič, Tanja 1988 2005
28,30 Gorenc, Milica 1966 1983
4 0 0 m O V I R EREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
62,12 Klemenčič, Tanja 1975 1997
62,68 Eržen, Borja 1964 1983
64,39 Hren, Greta 1966 1984
65,58 Ljubi, Karla 1996 2013
65,83 Šuštaršič, Vesna 1989 2008
66,71 Peterlin, Damjana 1984 2000
66,91 Šušteršič, Tanja 1988 2004
67,30 Jankovič, Katka 1975 1992
71,40 Gorenc, Milica 1966 1984
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
71,52 Ljubi, Klara 1993 2010
71,85 Fink, Maša 1978 1996
72,32 Luzar, Nina 1995 2011
73,44 Lindič, Mojca 1985 2003
74,77 Potočar, Nina 1993 2009
74,92 Gramc, Urška 1996 2012
75,12 Auersperger, Irena 1977 1993
81,28 Mohorović, Maja 1986 2004
3 0 0 0 m Z A P R E K EREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
11:13,05 Lindič, Mojca 1985 2004
11:19,21 Ljubi, Klara 1993 2012
11:21,15 Mohorović, Maja 1986 2005
13:04,38 Šercelj, Nina 1987 2005
REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.
13:20,71 Rožman, Kristina 1988 2004
14:23,38 Ličen, Vesna 1987 2004
15:22,07 Dragan, Tjaša 1989 2011
TABLICE REZULTATOV // Ženske
268
Novomeški atleti so kot duhovi. Nikjer niso zapisani, a živijo in delajo resno, da resneje ne morejo. Nimajo niti telefona, kaj šele klubske pisarne, da ne govorimo o pomembnejših stvareh, kot so slačilnice in topla voda, polna klubska blagajna ali celo atletska steza. Tako je v svojem prispevku v SN reviji zapisal tedanji urednik Sportskih novosti Vladimir Sučić v prispevku o novomeški atletiki, ki je v njem ob šestem mestu na ekipnem državnem prvenstvu leta 1979 vzbudila neverjetno občudovanje.
Prispevek, ki je bolj kot novinarski članek slavospev novomeškim atletom, Sučić zaključuje z besedami, ki jih je danes treba prevesti, čeprav v tej knjigi objavljamo tudi faksimile njegovega članka: Atleti iz novega jugoslovanskega središča ne mahajo z obljubami in ne zaradi obljub drugih, ne tolčejo se po prsih, čeprav bi se imeli s čim pohvaliti, ne samo z reprezentanti in s šestim mestom ekipe, ampak tudi z množičnostjo in s sistematičnim delom v šolah in armade mladih. Luciano Sušanj (evropski prvak na 400 in 800 m v 70-ih letih prejšnjega stoletja, op. p.) je bil navdušen, ko je slišal,da je mladi novomeški tekač Bojan Košmerl tekel na 600 m šest sekund hitrejekot on v njegovih letih. Novomeški atleti ne potrebujejo telefona, pisarne, uprave in profesionalcev. Ljubezen, tista resnična, nepokvarjena, nadomešča vse pomanjkljivosti dolenjskega športnega čudeža.
Težko je temu še kaj dodati. Brez ljubezni, kakršno omenja nekdanje prvo pero jugoslovanskega športnega žurnalizma, ne bi bilo te knjige, posvečene Novomeščanom, ki so imeli atletiko radi, ki so bili vanjo zaljubljeni in so jo ljubili. Ne dvomim, da niso imeli prav vsi, ki so v tej knjigi zapisani, atletike radi, in naj bo knjiga Atletika ob Krki 1887–2013 spodbuda vsem, ki bodo v prihodnosti prišli na stadion, stopili na atletsko stezo, se vanjo zaljubili in dodali svoj kamenček v mozaik zgodovine novomeške in dolenjske atletike.
Igor Vidmar
ZAKLJUČEK
• Arhiv AK Krka (1976–2013). • http://atletskiklub-nm.si/• Delič, M. (1955). Godišnjak Saveza sportova Jugoslavije. Beograd: Savez sportova Jugoslavije.• Dular, B., Novak, J., Peternelj, Z., in Račič, M. (2006). 85 let slovenske atletike. Ljubljana: Atletska zveza Slovenije. • Dolenjski list, od 1991 do 2000 v tiskani obliki, od 2001 do 2013 v elektronski obliki: http://www.dolenjskilist.si. • Ferenc, A. (2011). Atletika na Dolenjskem od osamosvojitve do leta 2010. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Fakulteta za šport.• Gajić, Lj. (2007). Seniorska prvenstva Jugoslavije. Jagodina: Atletski klub »Vožd«.• Gajić, Lj. (2009). Tablice sto najboljih. Jagodina: Atletski klub »Vožd«.• Komelj, B. (1977). Novomeški Sokol 1887–1945. Novo mesto: Telesna interesna skupnost.• Križman, R. (1988). Novomeška atletika od začetka pa do konca leta 1986. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Fakulteta za šport.• Naša atletika 1964–1986, Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Peternelj, Z. (2014). Statistika rezultatov novomeških atletov in atletinj 1992–2013 (arhiv AZS).• Polet (1945–1953). • Račič, M. (2013). Zapisi iz osebnega arhiva Marka Račiča. • Vahtar, Z. Slovenska atletika 1920–1941. Ljubljana: Arhiv Atletske zveze Slovenije. • Vovk, B. Gradivo iz arhiva B. Vovka.• Zorjan, D. (2013). AK Krka - nosilci medalj na prvenstvih Slovenije 1992–2013. Ljubljana.• Novomeška atletika 1982. (1983). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1983. (1984). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1986. (1987). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1977. (1978). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1978. (1979). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1979. (1980). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1988. (1989). Novo mesto: Atletski klub Iskra Tenel. • Slovenski atletski almanah 1992. (1993). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenska atletika 1981–1991. (1992). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenska atletika 1970–1980. (1981). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 1994. (1995). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 1995. (1996). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 1996. (1997). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 1997. (1998). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 1998. (1999). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije. • Slovenski atletski letopis 1999. (2000). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2000. (2001). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2001. (2002). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2002. (2003). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2003. (2004). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2004. (2005). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2005–2007. (2006). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2008–2010. (2011). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2011. (2012). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Telesna kultura v letu 1965. (1966) Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.
Literatura in viri
Fotografije sta brezplačno odstopila:Atletski klub Krka in TVD Partizan Novo mesto.
Fotografije so brezplačno odstopili iz zasebnih zbirk:Mateja Ašič, Andrej Bartelj, Aleš Berger, Tomaž Božič, Katka Božič, Blaž Brulc, Klemen Bučar, Polde Bučar, Anton Bučar, Davorin Cimermančič, Darko Cujnik, Tjaša Dragan, Matej Drčar, Mateja Drobnič, Boris Dular, Borja Eržen, Matjaž Fabjan, Zvone Gimpelj, Matej Glivar, Martin Gradišek, Mateja Grobler, Boštjan Hočevar,
Tadej Hribar, Jelka Hude, Andrej Jeriček, Lavra Kastelic, David Kastrevc, Jože Konda, Nataša Eržen, Saša Kmet, Primož Kobe, Mirko Kočevar, Gregor Kokalović, Bojan Košmerl, Matija Kraševec, Anton Kraševec,
Mitja Krevs, Rafko Križman, Mojca Lindič, Klara Ljubi, Franc Mikec, Slavko Malnar, Katja Močnik, Maja Mohorović, Mario Mohorović, Andrej Murn, Blaž Murn, Davor Novak, Boris Okleščen, Janez Penca, Andrej Poljanec, Tjaša Potočar, Igor Primc, Zdravko Slak, Gašper Stegnar, Milan Šimunič, Ivan Škedelj Močivnik, Dušan Špilar, Milan Štupar, Urh Štupar, Igor Vidmar, Kostja Virant, Jože Vrtačič, Jaka Žulič, Metod Žužek.
Fotografije: Andrej Bartelj, Mateja Drobnič, Aleš Hostnik, Marko Klinc, Boštjan Pucelj, Igor Vidmar in Marko Vukobrat.
Nekatere fotografije so povzete iz publikacije 85 LET SLOVENSKE ATLETIKE 1920–2005.
Zahvale
Vsem, ki so nam omogočili brezplačno objavo fotografij, se iskreno zahvaljujemo.
DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK
KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA
PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON
TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK
KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE
MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA
DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK
VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK
KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE
MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK
KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO
OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA
TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK
KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE
MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA
ATLETIKA OB KRKI / 1887 - 2013