2

Dragi krikovci !Veseli nas, da je pred vami nova tevilka Krika. Potrudili smo se, da se bo za vsakega od vas nalazanimiva tema. Hkrati pa vas vabimo, da v bodoèe èimbolj sodelujete z vaimi èlanki tudi sami. Naj bovse, kar se zanimivega dogaja na oli, potepih in izletih, zapisano tudi v nai reviji !

Urednitvo Krika

Krik

Glasilo Osnovne ole Franceta Preerna v Kranju, letnik XXXVII, olsko leto 2001/2002, tevilka 1

KOLOFON

Uredniki odbor: Danijela Davidoviæ, Tjaa Crnomarkoviæ, Ema Javornik, Anita Kriviæ, Daa Makuc,Tina Pavlova, Maja Peneziæ, Urka Podobnik, Daa Vervega, 8. a; Anja Torkar, Edita Paagiæ, CirilaZorenè, Petra Nastran, Katja Kastelic, 7. b; Petra Krumpestar, Anja Jake, Anamarija Marcina, MihaGorjanc, 6. b; Monika Bitenc, Vesna Borkoviæ, Tanja Kondiè, pela Kran, Ura Rihtariè, Anita Tukara,6. è.

Mentorici: Boena Bogataj in Nada Pajntar

Oblikovali: Martin Ambroiè, Dejan Govc, Miha Marolt, 8. c

Natisnjeno v 200 izvodih.Cena: (z DDV) 100 SIT

Internet: http://www.o-fp.kr.edus.si/krik/krik0102.pdfE-mail: krik@o-fp.kr.edus.si

U V O D N I K

KRIK 2002

3

K A Z A L OUVOD ... str. 2KRIKOVE NOVICE ... str. 4-Obisk na RTV Slovenija-Mehanizem radia oziroma kako deluje RadioSlovenija-Èudoviti svet orglanja-Slana gledalika besedila in spoèiti igralci-ola se predstavi-Ane Cunk-Pustno rajanjeNAGRADNA KRIANKA ... str. 8KRIKOV INTERVJU ... str. 9-Intervju z Jurijem Marussigom-Intervju s pradedkom Andrejem PungarkomS KRIKOM NA POT ... str. 12-Tabor v Marindolu-Kolpa-Marindol-Izlet v sonèno Kalifornijo-Cirkus Lina OrfeiKULTURA ... str. 15-Cankarjevo tekmovanje-Èe bi bila jaz uèiteljica-Kadar maèke ni doma, mii pleejo-Prijateljstvo premaga vse ovirePOEZIJA ... str. 16-Ljubezen-Vojna slika-V prièakovanju navdiha-Roice pozvanjajo-Orion v veènosti-Piflar-Prehrambene navade-Na severni strani-Povest o pancu-Morilski stroj-Ovce vesele-SMIL-Nowoæ-Jesenske-Vem-Ali ve?-Samo

-Ledene roe-Moja Ljubezen-Ljubim te-Harry Potter-Ura-DefinicijeKRIKÈEVE DOGODIVÈINE ... str. 21-Zbiralna akcija papirjaLJUBEZENSKA ZGODBA ... str. 22-Izpolnjena elja-Vonj po morju...KRIK V GLEDALIÈU ... str. 23-Na drugi straniKRIKÈEVA KRIMINALKA ... str .24-Ni vrtnice brez trnjaKRIK V KINU ... str. 25-Glasba mojega srca-Anketa-Ocena-Ualjeni KrikecGLASBA ... str. 26-Intervju z gospodom Bao, uèiteljem glasbeRAZVEDRILO ... str. 29

4

K R I K O V E n N O V I C EOBISK NA RTV SLOVENIJA

V soboto, 5. 9. 2001, smo senekateri novinarji Krikaodpravili na RTV Slovenija. Prilismo malce prezgodaj in se najavilipri vratarju. Kmalu so prili po nasin nas odpeljali v zgornje prostore,kjer so nas pogostili s sokom.Nato smo vsi napeti kakne polure èakali, potem pa so naskonèno poklicali v snemalni stu-dio. Tu nas je trema kmaluzapustila in e smo bili v Sobotniraglji. Voditelj nam je zastavilnekaj splonih vpraanj, kot so:Katere rubrike imate, koliko letva èasopis e deluje... Ponajboljih moèeh smoodgovorili, Kristjan pa jeprebral odlomek svoje pesmiPomoè. Po oddaji smo zdobrimi vtisi odli nazaj vKranj.

Edita Pagaiæ in Cirila Zorenè,7. b

MEHANIZEM RADIAOZIROMA KAKO DELUJERADIO SLOVENIJA

Hm, hm, ne no, hja, kapa vem...Hja, to niso ravno najboljpriporoèljiva maila, èe pridena javni medij oziroma vradijsko frekvenco. In ker je bilanaa ola povabljena v oddajoSobotna raglja, smo se nekaterinavdueni novinarji plusmentorica plus ubogi hinikzbrali e v zgodnjem jutru, daodpotujemo v daljno Ljubljano.V kombiju je celo pot vladala

tiina - tako imenovana pripravana govorni nastop. No, pa smoprispeli. Lepo se je bilo znajti vkolektivu mladih, v trenirkeobleèenih tudentov in piti sokza preganjanje treme. Opa! Jazsem se kar v redu vkljuèila vnovo okolje. Èe se hoèete o tempreprièati, me poièite medglavnim odmorom in posodimvam kaseto, ki jo je moj pridnioèka posnel v veèen spominmojega prvega oglaanja prekradijskih valov. Zelo sem muhvalena za ta podvig!Kolikokrat na dan pritisnemogumb na radijskemsprejemniku? Za tem, kar mivsak dan posluamo, se skrivanekaj nervoze, kozarec vode,kup papirjev, èlovek brezprehlada, velika zelena miza, sstropa viseèi mikrofoni inmenjavajoèi se govorci. Hm,hm, dokaj zanimivo in pestro.Spraevalca oz. radijskanovinarja sta se uspela vtaknitiv vsak kot nae ole, hotela stavedeti vse o preteklosti,sedanjosti in prihodnosti naegaKrika, nae gledalike skupineRaglje, ki ima po nakljuèjuenako ime kot radijska oddaja,v kateri smo gostovali - pa ekaj bi se nalo. Da ne bomutrujala: vse je posneto na eprej omenjeni kaseti, da ne bola kakna pomembna beseda vpozabo.Èeprav smo mislili, kakonepogreljivi smo v tisti oddaji,smo le pomagali sestavitidvajset minut programa. Sedajpa se zamislite, kaj pomeni dan

za dnem pripravljati 24-urni pro-gram! Ni ravno enostavno.

Daa Vervega, 8.a

ÈUDOVITI SVETORGLANJA

Ljubljana, 12.10.2001

Ta dan smo imeli kulturni dan,posveèen glasbi. Bili smo zeloveseli, ker je pouk potekal malodrugaèe:-Uèilnico je zamenjala Gallusova dvorana v Cankarjevem domu.-Uèitelja je zamenjal predavatelj, ki je zelo veliko vedel o orglah, nanje pa je tudi znal igrati.Najbolj smo bili navdueni, ko jena orgle zaigral uèenec nae oleMarko Kern. Tudi Avseniki naorglah zvenijo zelo dobro.

Anja Jake in Petra Krumpestar,6. b

SLANA GLEDALIKABESEDILA IN SPOÈITIIGRALCI

Bogve zakaj so naa besedilakar naenkrat slana? Da se neboste muèili z ugibanjem: èlaniolske gledalike skupineRaglje smo se skupaj zmentoricami za tiri dniodpravili na gledalike pripravev Piran. Se slii lepo? Spakirali

KRIK 2002

5

smo torej kufre, mobitele (ki so vnadaljevanju piranske pravljicedobili noge oziroma bili ukradeni),na metre blaga, karje, noe,lepila, barve... Nato pa na vlak in"via Koper"!Takoj po tem, ko smo zauili naprvi obrok v luksuznem hotelu spogledom na morje in miièastekopalce, ki so èofotali v prijetnotoplem poznooktobrskem morju(ne jemljite vsega smrtno resno -razen hrane!), smo se lotili dela.Razdelili smo se v likovno skupino,ki je delalasceno ink o s t u m e ,p l e s n oskupino, ki jev posebnisobi vadilasvojo toèkoin seveda gledaliko skupinico, vkateri smo se dokaj uspenoprebijali skozi tekst. Kot praviigralci smo "gurali" besedilo levoin desno, naprej in nazaj, pa eenkrat od zaèetka...Prvi veèer smo medse uradnosprejeli nove Ragljice. Mogoèe jebil sprejem malce krut inokanten, ampak dobro se je bilozabavati na tuj raèun.Èas je bil za spanje. Utrujeni igralcisamo e odstranimo make-up inse stuiramo. A to je bil precejraèun brez krèmarja. Za tolikanjzaeleno tuiranje smo imeli navoljo samo dve opciji: KROPALI LED. Svoje okostje pluskoo plus nekaj malega miic semraje namakala v led varianti. Vem,da se slii èudno, a nihèe ni bildolgo v kopalnici in tako sploh ni

bilo vrst in èakanja. Always lookon the bright side of life!Drugi dan: vaje, vaje, vaje na takin drugaèen naèin,sprehod v veèernihurah, sreèanje znao pomoènicoravnatelja in natoSTILSKI IZZIV vnai izvedbi. Lahkobi rekli, da so bile tobolj priprave napust, ampak to je ez l o b n o

natolcevanje. Spet en,dva, tri - v postelji smomi! Pa je bilo drugegadneva konec.Tretji dan (glej drugidan), po kosilu pa"prijetno sreèanje" statovi mobilnih

telefonov. Pa seveda policija,nezadovoljstvo lastnika penziona,slaba volja, jeza, popolnanedelavnost in zabuavanje doveèera. Nismo vedeli, ali najbedimo ali naj poskuamo zaspati.Upravièeno smo bili v dvomu, sajso nas ravno tisti veèer obiskalidelavci, ker jih je baje zeloskrbelo, da nas ne zebe in so namprili prigat centralno kurjavo.Zadnji dan smo celotnopredstavo speljali do konca.Neverjetno, prviè sem videlareiserko gospo utar jokati odzadovoljstva - ali pa morda zato,ker jo je tako ganila naa igra.Hm, kaj pa vem.Domov smo se odpravili z manjprtljage, saj so manjkali mobiteliin denar. Doma so nas, ali pa nasraje niso, poèakali stari nekoè v

prihodnosti uspenih in slavnihigralcev. Recimo, da sem bilaedina, ki so se njeni stari ravno

ob 18.10mudili v Velenjuin nisop r a v o è a s n oprili po svojohèerko. Kakogrdo od njih!Nadaljnje uresem predelapri sosedih inkot da ne bi bila

niè laèna in eljna domaèekopalnice, mirno èakala na svojepredrage najdraje.Ja, nekateri imamo paè sreèo,nekaterim je dano, da njihovidomaèi zelo spodbujajo njihovtalent! Ups ...

Daa Vervega, 8. a

OLA SE PREDSTAVI

Sreda, 6. februarja 2002Na ta dan smo uèenci in uèiteljinae ole predstavili svoje deloin razliène interesne dejavnosti.Najveè obiskovalcev je bilo vuèilnici biologije, ko so osmirazredi predstavili seminarskenaloge o planinskem svetu, MarkoKern pa je vse to e popestril zigranjem na harmoniko.V uèilnici zemljepisa so bilirazstavljeni predmeti naihdedkov in babic. Kaj vse smouèenci in uèitelji nali doma:stare slike, znamke, star denar,kolovrat...V sosednji uèilnici so imeli

K R I K O V E n N O V I C E

6

obiskovalci prilonost obdelovatiles.Zelo veliko obiskovalcev si jeogledalo angleki show vveènamenski dvorani.V uèilnici slovenskega jezika soobiskovalci reevali nagradnokrianko, ogledali pa so si lahkotudi kostume z lanskoletnepredstave Kje si, Urika zala.Za en dan je bilo kar preveèvsega. Toda bilo nam je zeloveè.

Katja Kastelic, Anja Torkar,Petra Nastran, 7. b

ANE CUNK

Ane je uèenec estegarazreda in se ukvarja s precejnenavadnim hobijem; zbiranamreè podpise znanihslovenskih umetnikov,predvsem knjievnikov. Da bie kdo, razen nas soolcev,vedel za to Anetovo zbiralnostrast, smo ga poprosili zanekaj odgovorov.

Zakaj si se odloèil za zbiranjepodpisov pisateljev in ne, naprimer, portnikov?

K R I K O V E n N O V I C E

Najprej sem zaèel prebiratirazliène knjige; svetovala mi jihje mami. Potem me je zanimalo,kdo so ljudje, ki so jih napisali.Podatke o avtorjih sem zaèel iskatina razliènih krajih; v revijah,èasopisih, knjigah... Èlanke iz revijin èasopisov sem izrezal in nalepilv poseben zvezek. Èe je bilpisatelj mrtev, je bilo to vse. Èe

je bil pa e iv... Domislil sem se,da bi mu lahko pisal.

Kako sedokoplje donaslova?

N a j p r e jpoièem eleninaslov vte lefonskemimeniku inpotem poklièempo telefonu.Predstavim se inpovem, da me zanimajo pesniki inpisatelji in njihova dela ter dazbiram podpise. Obièajno me

vpraajo za moj naslov in èe seme prebral kakno njihovo knjigo.Nekateri pa elijo, da jim prejpiem. Najbr se hoèejo takopreprièati, da se ne zafrkavam.

Ali ti umetniki zmerajodpiejo?

Kakor kdaj. Veèinoma da. Odnekaterih pa e zmeraj èakamodgovor.

Ali si zelo razoèaran, èe se neodzovejo?

Ne preveè, saj se tudi menivèasih ne ljubi kakne stvarinapisati. Pisem pa sploh ne.

Èigavega sporoèila oziromapodpisa si bil najbolj vesel?

Od Nika Grafenauerja, ker semnajdlje èakal na njegov odgovorin ker sem za dolgo èakanje dobilnjegovo knjigo Stara Ljubljana.Obljubil pa mi je tudi, da mi bo

poslal svojenove uganke.

Èe zbirap o d p i s episateljev inpesnikov,ali si potemtudi zagretb r a l e cn j i h o v i hdel?

Po pravici povedano, ne preveè.Bolj me zanimajo njihovi

KRIK 2002

7

K R I K O V E n N O V I C Eivjenjepisi.

Kam shranjuje vse tisto, karti poljejo posamezni avtorji?

Imam posebno omarico, v kateriso pisma, fotografije in knjigetistih, ki so mi doslej odpisali.

Od svojih dopisovalcevverjetno ne dobi samopodpisa, ampak mogoèe tudikakno misel, posvetilo ... Kajti napiejo?

Zelo razlièno: od lepihpozdravov do voèil ali pa samoklasièno posvetilo.

Ali misli tudi sam postatipesnik ali pisatelj?

Mislim, da ne. To pa zato, kerpesmi in spisov ne piem preveèrad. Mogoèe zato ne, ker jih jetreba, ker je to obvezno. Ampaknikoli se ne ve...

Vpraanja je setavila TanjaKondiè, spraevala pa pelaKran, obe iz 6. è

PUSTNO RAJANJE

Pustni torek, 12. 2. 2002

Na nai oli je bilo na ta dan pravopustno rajanje. Udeleili so se gauèenci razredne in predmetnestopnje. Sodelovali so skoraj vsirazredi. Pred prièetkom pustnegakarnevala so v na razred prilekrave s harmonikarjem Maretom.Prepoznali smo uèiteljice razrednestopnje. Bile so odliène! Toda toe ni vse. Na rajanje, ki se jenadaljevalo v telovadnici, je pastirprignal e eno èredo. In glej èudo!Te krave so dajale mleko kar vtetrapaku in èokolado Milka.Pastir je "podkupil" komisijo z

mlekom in dobili so prvo nagrado.Naa ekipa je ugotovila, da so vkomisiji tudi krave. Na pustnikarneval je obiskal pravi OsamaBin Laden. Ko je namestobrzostrelke potegnil harmoniko innanjo zaigral, smo ga prepoznali.ola ne bi bila ola, èe ne bi bilo

matematike. Tudi pust je bil vznamenju tevilk. Sova iz 5. a jeuèila svoje tevilke, kako semorajo postaviti, da pridejo dopravilnega rezultata. Padali so tudi"cveki". Kakna mora je lahkomatematika, so uprizorili uèenci6. è razreda. Bolje je sanjati ozapeljivih dekletih. Ta dan je bilzelo zabaven. Na razredni stopnjiso nagrado dobili vsi razredi -bonbone. Na predmetni stopnji paso podelili tri torte: najveèjo jedobil 7. b, srednjo 6. è innajmanjo 5. a.

Ana Jake, Anamarija Marcina inMiha Gorjanc, 6. b

8

1. Ime pisateljice Brenkove.2. Junak Kajetana Kovièa (Piki ...)3. Kaj je po poklicu Dane Zajc (pomisli na knjige)?4. Ime igralca in pisatelja Bibièa.5. Kaj je Nea Maurer?6. Na uèitelj, sicer tudi pesnik in pisatelj, Jurij ...7. Rojstni kraj Cirila Zlobca (prvi del besede ponikalnica in druga plovica besede sove).8. Ime pesnika in pisatelja Rudolfa.9. Lisjak v stripih Mikija Mustra.10. Kdo naj sede v pesmi Nika Grafenauerja ?

Na oznaèenih poljih, brano navpièno,dobi ime in priimek pesnika na sliki.

NAGRADNAnKRIANKA

KRIK 2002

9

INTERVJU Z JURIJEMMARUSSIGOM

Intervjuvali smo novega uèiteljatehniène vzgoje Jurija Marussiga, kise nam je pridruil to olsko leto. Nesamo da uèi tehniko, ampak je tudipesnik in piše celo roman.

OSEBNA IZKAZNICA:

ROJSTNI DAN: 2. MAJHOROSKOP: BIKNAJ HRANA: RIOTA ZMORSKIMI SADEINAJ PIJAÈA: REFOKNAJ FILM: CVETJE V JESENINAJ PESEM: MORJE (JANPLESTENJAK)NAJ IGRALEC/KA: MILA KAÈIÈ,POLDE BIBIÈPEVEC/KA: JAN PLESTENJAK

Krik: Kateri je bil vaš najljubšipredmet v šoli?

G. Marussig: Moj najljubi predmetje bila slovenèina, najljuba uèiteljicapa profesorica za slovenèino.

Krik: Kaj ste hoteli postati kot otrokin kakne so bile elje vaih starev?

G. Marussig: e kot otrok sem hotelpostati uèitelj, moji stari pa so hoteli,da postanem inenir, arhitektoziroma so eleli, da bi imel velikodenarja.

Krik: Koliko èasa e pouèujetetehniko?

G. Marussig: Tehniko pouèujem e 11let.

Krik: Zakaj ste postali ravno uèiteljtehnike?

G. Marussig: Uèitelj tehnike sempostal zato, ker mi je tehnika veè.

Krik: Kako se poèutite v novi slubi?

G. Marussig: Dobro. Zelo dobro.

Krik: Ali ste se novih uèencev enavadili?

G. Marussig: Sem. Zakaj se jih ne bi,saj pouèujem e 11 let.

Krik: Kaj se vam zdi pri tem poklicuzanimivo in èesa ne marate?

G. Marussig: Zanimivo je ustvrjati, kajdelati. Kaj ne maram? Hm! Vse

maram, tukaj mi je vse veè, ker na takisproèeni in prijetni oli e nisem uèil.

Krik: Ali ste pri ocenjevanju strogi?

G. Marussig: Mislim, da ne.

Krik: Kam ste hodili v O in èesase najbolj spominjate iz olskih dni?

G. Marussig: Hodil sem v O Bièevjev Ljubljani, kjer sem kasneje tudipouèeval. Najbolj se spominjamkonènih izletov.

Krik: Kaj ste delali, preden ste prišlina našo šolo?

G. Marussig: Pouèeval sem na drugiholah.

Krik: S katerim športom seukvarjate?

G. Marussig: Zelo rad teèem.

Krik: Znate kuhati?

G. Marussig: Da.

Krik: Vaša specialiteta pa je…?

G. Marussig: To so slaèice torte.

Krik: Kaj je vaa ivljenjska elja?

G. Marussig: Pisati in izdati poleg tehtreh zbirk še vsaj kakih pet šestpesniških zbirk in dva romana.

Krik: Ali se velikokrat obleèeteelegantno?

G. Marussig: Ne preveèkrat.

Krik: Kaj vam gre pri enskahnajbolj na ivce?

G. Marussig: Pri enskah mi grenajbolj na ivce njihovo dokazovanjeoblasti.

Krik: Kako bi opisali sami sebe?

G. Marussig: Umetnik z neskonènoneuresnièenimi eljami.

Krik: Kaj vas spravi v dobro voljo?

G. Marussig: Dopoldanska misel napopoldanski sprehod po Piranu.

Krik: Mislili sva, kako vas lahkouèenci spravimo v dobro voljo.

G. Marussig: Tudi vi morate biti dobrevolje.

Krik: S katero uèiteljico se najboljerazumete?

G. Marussig: Mislim, da se kar z vsemidobro.

K R I K O V N I N T E R V J U

10

Krik: Ali ste poroèeni?

G. Marussig: Da.

Krik: Kako vam je veè zakonskoivljenje?G. Marussig: Niè mi ne manjka.

Krik: Kaj delate v prostem èasu?

G. Marussig: Piem, ustvarjam,vrtnarim Zelo rad se ukvarjam zroami.

Krik: Ali imate doma vrt oziromarastlinjak?

G. Marussig: Da, imam 3000 m2.

Krik: Katero zvrst glasbeposlušate?

G. Marussig: Glede na to, da piemnarodno zabavno glasbo, mi gre ta zelov uesa. Ne vsa. Pri pesmi je vano,da ima glavo in rep.

Krik: Ali imate radi ivali?

G. Marussig: Da. Najbolj mi je pri srcukonj. Gotovo zato, ker moja hèi jaha.

Krik: Ali imate kakno domaèoival?

G. Marussig: Zaenkrat še ne, gotovopa kasneje psa.

Intervjuvali sva Katja Kastelic in AnjaTorkar, 7. b

INTERVJU S PRADEDKOMANDREJEM PUNGARŠKOM

Intervjuvala sem svojega pradedka, kije v 94. letu. Je v zelo dobri formi, evedno vozi avto in je za alo inpogovor zelo dober. elim vamzabavno branje.

OSEBNA IZKAZNICA:

Ime: AndrejPriimek: PungarekDatum rojstva: 28. 11. 1908Naj reèi: vse lepe reèiNaj barva: modraNaj pesem: Zakrivljeno palico v rokiNaj film: Beli jorgovan, Cvetje vjeseni, KekecNaj avto: fiatÈe bi imel jaz komando èez avtomobile,bi jih bilo veliko manj, bili bi dobri, trdni,ne bi imeli veè kot dve luèki spredaj ineno zadaj in signalne smerokaze.Taknih avtomobilov, ki pa imajo po40, 50 luèk, pa ne obrajtam.Naj ival: konj, koko, ovcaImam 6 putk, ki jih imam rad, ker mijajèka nesejo.Naj hrana: repa, zelje, èrni kruhNaj pijaèa: gane pijaèe, vinoNaj knjiga: Ovèar Marko, Trop brezzvoncevNaj šport: “kramp pa lupata”Naj letni èas: pomlad, jesenNaj del dneva: cel dan (Izkoristim gaod vida do vida.)

Krik: Zakaj ste še vedno v takodobri formi?

Pradedek: Jaz mislim, da zato, ker semsolidno ivel, delal zelo veliko, jedelpa slabo. Èe èlovek veliko je in malodela, mu organizem zaostane; èe pa boljmalo je, pa veliko dela, pa je organizem

bolj zdrav.

Krik: Ali se radi spominjateotroških dni?

Pradedek: V otrokih letih je bilo tako,da smo imeli doma ata pa mamo. Imelsem jih zelo rad. iveli smo na kmetih,kadar smo bili pa leht, smo jih papo zadnji plati dobili s tanko ibo inje zelo peklo.

Krik: Koliko otrok imate in kolikoso stari?

Pradedek: Moji otroci so stari od56 59 let. Imam tiri hèerke, ki sozelo pridne, zelo skrbijo zame, takoda sem zelo zadovoljen. Zame skrbijo,odkar mi je umrla ena in sem skorajtako zadovoljen kot takrat, ko je bilaena e pri meni.

Krik: Koliko vas je bilo v druini?

Pradedek: V druini nas je bilo devet,ata pa mama pa sedem otrok.

Krik: Al i je e kdo iv?

Pradedek: ivimo e trije: moj brat,moja sestra in jaz. Drugi so e vsipomrli.

Krik: Ali ste bili med brati insestrami najstarejši?

Pradedek: Ne, bil sem èetrti po vrsti.

Krik: Koliko so bili stari vaši starši,ko so umrli?

Pradedek: Mama je bila stara 42, atapa 63 let.

Krik: Kje ste bili zaposleni?

K R I K O V n I N T E R V J U

KRIK 2002

11

Pradedek: ivel sem na deeli, imelismo majhno kmetijo. Ko sem bil star14 let, sem odel od hie, po svetu. Vtovarni sem delal do leta 1975.

Krik: Koliko èasa ste v pokoju?

Pradedek: V pokoju sem e 27 let.

Krik: Kako je bilo v vaih èasih voli?

Pradedek: V oli je bilo pa tako, da simoral ubogati uèitelje, èe ne, si bil zelokaznovan, tepen.

Krik: V katere šole ste hodili?

Pradedek: Hodil sem nekaj v osnovnošolo, potem sem hodil e v obrtno olood priblino leta 1916 naprej.Osnovne ole je bilo bolj malo, ker jebila takrat svetovna vojna. Ali je biluèitelj ali pa ga sploh ni bilo, tako dasmo zelo slabo v olo hodili.

Krik: Kaj se vam je o šoli najboljvtisnilo v spomin?

Pradedek: Najbolj se mi je vtisnilo vspomin, da smo bili zelo slabi uèenci.

Krik: Kateri je bil vaš najljubšipredmet?

Pradedek: Moj najljubi predmet jebila slovenèina, zato ker sem zelo radposlual, ker je uèiteljica tako lepopripovedovala.

Krik: Nam lahko opišete vaš razred?

Pradedek: Na olski dom je imelklopi. Ogrevala nas je velika peè. Biloje bolj starodavno, saj je bilo to vsaj80 let nazaj.

Krik: Ali so bili uèitelji strogi?

Pradedek: Uèitelji so bili nekateristrogi, vèasih dobri, vèasih pa karpredobri.

Krik: Kakne potrebèine ste nosiliv olo?

Pradedek: V šolo smo nosili tablice inškatlo. Notri pa sem imel pero inkrede. Zvezkov smo imeli pa boljmalo, en ali dva zvezka.

Krik: Koliko ste bili stari, ko se jezaèela svetovna vojna?

Pradedek: Kose je zaèelaprva, pet let,ko se je zaèeladruga, pasem bil star32 let.

Krik: Kaj seje dogajalomed vojno?

Pradedek: Med vojno je bilo zelointeresantno. 1941. leta sem šel 10.marca v vojsko, bil sem mobiliziran. Šelsem v Zagreb, iz Zagreba v Dervento,iz Dervente v Doboj, iz Doboja naVisoko. Na Visokem pa smo rekli, da sebomo li partizane, da bomo tri tednev hribih, potem pa bomo li nazaj. Iztega ni bilo niè. Nemci so nas e prejpregnali in nismo li v partizane. lismo iz Sarajeva do Zagreba in bil semosem dni ujetnik v nai Jugoslaviji.Potem smo odli s transportom in napoti sem uel in kako sem uel, pa edanes ne vem. Domov sem prieljunija... V jeseni 1941. sem se poroèilin poèasi so prili e otroci. Tako semel v zakon, v partizane pa nisem el.Bili smo kar sreèna druina, razenrevèine in vojne.

Krik: Kako preivljate dneve in sèim se ukvarjate?

Pradedek: Imam dober dohodek. ivim

v hii. Na stara leta imam veliko èasa.Pridejo moje hèerke in mi krajajo èas,mi perejo, likajo… Nekaj pa samnaredim, ker sem pokreten.

Krik: Koliko èasa e vozite avto?

Pradedek: Avto vozim e 42 let.

Krik: Kateri avto imate?

Pradedek: Imam favorita iz leta 1994.

Krik: Ali kadite?

Pradedek: Ja. Kadil sem, pa sem nehalpri 54 letih. Zdaj pa ne bi prigalcigarete, ker mi smrdi.

Krik: Kakšne sladkarije so biletakrat?

Pradedek: Ko sem bil star 10 – 12 let,smo kupovali “štok cuker”, sekali soga in ga dali na vago, in “kangl cuker”,ki je bil prekuhan. “Štok cuker” je bilzelo bel, “kangl cukr” pa je bil boljtemen.

Krik: Kaj je za vas zdrava hrana?

Pradedek: Zame je zdrava hrana repa,zelje, krompir, rièet, solata, zelenjava,jajca, èrni kruh, pikoti

Krik: Sporoèilo za Krik. Kaj bisporoèili, povedali uèencem, starimod 11 15 let?

Pradedek: Ubogajte oèeta in mater,pridno se uèite, saj kdor se mlad uèi,na starost lahko ivi. Kdor para, ga vstarosti beda ne tare. Kar pa se tièehrane, pa ne preveè sladkarij, neumetnih stvari, mamila vas bodo ubila.

Anja Jakše, 6. b

K R I K O V n I N T E R V J U

12

TABOR V MARINDOLU

Èetrtek, 27. 9. 2001

V èetrtek smo se ob 7.00 zjutrajodpeljali izpred ole v Marindol. Ob11.00 smo prispeli v Pusti Gradec, kjersmo si ogledali Lahinjski park. Ga.Ana, ki je tu domaèinka, nam jepripovedovala o tem parku.V parkusmo videli cerkev, reko Lahinjo, mlin,ago Ko smo si ta park ogledali,smo se odpravili proti samotni hiitabornikov v Marindolu. Ko smo prilitja, smo odloili potovalke pod balkonhie, nato pa se odpravili v zbor predhio. Taborniki so nas lepo pozdraviliin se predstavili. Ime jim je bilo Petra,Polona in Nejc.Po kosilu smo odli v sobe. Punce 6. bin 6. c smo bile skupaj v sobi. Ker smoimele majhno sobo, je nastopilaprostorska stiska. Po kosilu smo se pepodali na pot proti unièem pogledatokèev dvor. Hia je bila zelo lepa.Zveèer smo pripravili izbor misice inmistra Marindola. Komisija je imelazelo naporno delo. Pri puncah soodloèali listki, ki so jih misice vlekle.Listek, ki je imel èrno piko, je zmagalin ta listek je dobila Sandra iz 6. brazreda. Tudi pri fantih je bilo teko.Fantje niso vlekli listkov, ampak so see enkrat sprehodili po odru. Pri fantihje bila sreèa namenjena Milanu iz 6. crazredu.Prireditev se je konèala ob 22.00 innato smo se vsi skupaj odpravili spat.Toda nekateri nismo bili zaspani, zatosmo klepetali. Nekateri so tudismuèali in stali na hodniku kar dveuri.Tako smo bili pokonci kar do 4.00zjutraj.

Petra Krumpestar, 6. b

Petek, 28. 9. 2001

Zjutraj smo vstali nenaspani in odšlina jutranjo telovadbo. Ob 9.00 nas jeobiskala ga. Cvitkoviè in nam

pokazala, kako se izdelujejo pisanice,nato smo poskusili e sami. Uspelonam je zelo dobro. Po kosilu smo odlipe v Adleièe. Bilo je kar naporno.Ko smo prispeli, smo si ogledalilanena platna, pisanice in izvedeli, dasta gospa in gospod Cvitkoviè dobila

kar 26 priznanj. Ko smo li nazaj, smobili tudi zelo utrujeni. Doma smopojedli veèerjo in zakurili ogenj ter obnjem peli. Prile so tudi belokranjskenarodne noe. Nauèili smo se nekajplesov. Bilo je èudovito. Ta veèer jebilo spanje trdno, saj smo spali kotangelèki.

Anja Jakše, 6. b

Sobota, 29.9. 2001

Zjutraj nas je èakalo mrzlojutro. Pri jutranji telovadbiso imeli e dodatne krogeteka tisti, ki so bili ponoèinemirni. Po zajtrku se je 6. codpravil na raftanje, 6. b paje poèakal, medtem pa smonabirali vejice za ogenj. Podolgotrajnem èakanju smose le tudi mi odpravili protireki Kolpi. Pri reki smopoèakali 6. c, da nam jeoddal jopièe in èelade. Na vodnigladini sta nas èakala dva èolna, vkatera smo se vkrcali kar se da hitro.Raftanje je bilo zelo prijetno. Preèkalismo tudi tri brzice, ki so bile kar dovoljhitre. Ko smo priraftali do konca, sonas e posneli, nato pa nas je kombi

odpeljal proti domu.V domu smo se preoblekli, nato pa hitroodli k ognju, kjer smo pekli tabornikikruh. Kruh je bil zelo dober. Po veèerji

smo se odpravili obleè za disko, ki jebil na sporedu zveèer. Disko je bil zelodober.Zadnja noè je bila e huja kot pa prva.Punce iz 6. c so vzele pasto in odlenamazat fante iz sosednjih sob. Ko sose fantje zbudili, so bili vsi jezni intako besni, da so se odpravili mazatnazaj.Toda ni jim uspelo, saj smo bilevse punce zbujene dolgo v noè.

Petra Krumpestar, 6. b

KOLPA

Kolpa, mrzla, bistra,med bregovi hiti,kje ste, navihanci,zajadrajte vsi!

S n K R I K O M n N A n P O T

KRIK 2002

13

Druèina veselana Kolpo se poda,gremo na valove njene,naj se z nami poigra.

Neusmiljena rekanosi nas sem ter tja,mi pa svoja vesladrimo, kar se da.

Kolpa hitra veselo nas vrti,voda mrzla neno nas hladi.Na nasmeh v vrisk se spremeni,o, Kolpa bistra, èudovita si!

Vesna Borkoviæ, 6. è

MARINDOL

V nedeljo smo na tabor liin kmalu v Marindol prili.

Smo skakali in vreèali,od veselja kovèke v zrak metali.

tiri dni je trajalo,prelepo, da konec bi bilo.

A je v sredo se konèalo,kljub cepetanju in jokanju.

Ko pa bili smo spet doma,spoznali smo, da ni lepega.

Topel domek, juhica in sreèna je druinica.

Igor Faèeti, 6. è

Izlet v sonèno Kalifornijo

V zaèetku januarja smo se mami,sestra, moja najbolja prijateljica,njena mami in jaz odpravile na izlet vKalifornijo.V Amerikosmo le,ker je imelamoja mamitamznanstvenokonferenco,nas pa jevzela sseboj, kerje te krajee poznalaod prej inso se jizdeli zelolepi. elela je, da jih tudi mi vidimo.Potovanja smo se zelo veselile in senanj dolgo pripravljale. Najprej smoletele z brnikega letalièa v Pariz,potem paIz Pariza do Kalifornije nas je èakaladolga, 11-urnavonja z letalom.Malo me je skrbelo,kako bo na letalu,vendar smo sreènopristali v LosAngelesu e isti danv petek. Iz letalièaLAX smo seodpeljale naelezniko postajo innato z vlakom v SanDiego. Prijazen taksist nas je odpeljalv hotel, kjer smo zelo utrujene hitrozaspale.V soboto smo si po amerikemzajtrku ogledale najbolj znamenitetoèke San Diega: staro mehikomesto (Old town); Downtown zvisokimi nebotièniki in velikimnakupovalnim centrom (HortonPlaza); peèeno plao Coronado s

slavnim hotelom, katerega obiskujejole znane osebe; staro pristaniškomesto (Seaport Village); velik parkBalboa z mnogimi vrtovi, starimišpanskimi zgradbami (muzeji ingalerije) in stolpom, ki ob 12.00 igrapesmi iz starih filmov.Blizu parka je svetovno znan ivalskivrt, v katerem je 850 razliènih vrst ivali,

zato smosi gad o b r oogledalevnedeljo.Vivalskegemvrtu smobile celdan in jebilo zelonaporno,v e n d a rs m o

videle toliko lepih in zanimivih ivali inrastlin, da smo pozabile na utrujenost.Ta ivalski vrt je posebej znan po vzrejipand. Sedaj so imeli ravno mladièa,starega 3 leta, ki se pripravlja na odhodna Kitajsko.

V ponedeljekd o p o l d a nsmo se vpristanièuvkrcale nat u r i s t i è n oladjo zaogled kitov voceanu. Sivikiti namreè vtem èasupotujejo vKalifornijski

zaliv na parjenje. Z naim izletom smoimeli sreèo, saj smo videle kar triogromne kite, ki so se zelo priblialiladji. Nao ladjo so med plovbospremljali èrno-beli delfini, na bojahblizu pristanièa pa so se sonèilizamaèeni tjulnji in morski levi. Izlet jebi res pravo doivetje. Z ladje pa smolahko videle tudi eno najveèjih

S n K R I K O M n N A n P O T

14

amerikih mornarikih baz, predvsemogromne letalonosilke, helikopterje,podmornice in bojne ladje.Popoldan smo nadaljevale z ogledommorskih ivaliv akvariju(Sea World).To je tudis v e t o v n oznan akvarij,v katerem so t e v i l n emorske ivali:orke, delfini,p i n g v i n i ,morski psi,vidre, elve,p o l a r n imedvedi itd.Tukaj mi je bila najbolj veè predstavaz orkami, ki so s svojimi trenerji izvajalerazne trike. Letos se je v akvariju rodilaorka in med naim obiskom je bila starale tri mesece. V akvariju smo hranile inboale delfine, ki pa so bili kar poreni.Do takrat nisem vedela, da so delfinitopli in gumijasti na dotik. Akvarij nasje zelo navduil, tako da smo gaobiskale e enkrat.V torek smo odle z avtobusompriblino 60 km iz San Diega v safaripark, kjer smo veliko hodile in kdaj pakdaj opazile kakno ival.Zelo blizu San Diega je meja z Mehikoin v sredo smo odle v mesto Tijuana.Mesto in ivljenje v njem je pravonasprotje Kaliforniji. San Diego jemirno, èisto in urejeno mesto, v Tijuanipa je bilo ivahno, umazano in polnorevèine. Majhne deklice te naenkratobkroijo in ti elijo prodati roènonarejene veriice in zapestnice za endolar, ulièni prodajalci pa ponujajorazno srebrnino in druge okraske, into precej vsiljivo. Zelo zanimiv je mejniprehod, preko katerega mendapretihotapijo najveè mamil. Pri vstopuv Mehiko ni bilo nobene mejnekontrole, nazaj za vstop v ZDA pa jebil zelo natanèen preged.V èetrtek smo z avtom odpotovale protiLos Angelesu. Avtocesta je bila zelo

prometna, vendar so voznikiupoštevali vsa cestna pravila, tako dasmo varno potovale. Na poti smo seustavile v Disneylandu. Pri vhodu smo

opazile, da soobiskovalcip r e d v s e mmajhni otroci,zato smo seraje odpravilev blinjizabavièn ipark. Califor-nia Advetureje bil majhnorazoèaranje vprimerjavi zGardalandom.Pozno zveèer

smo prispele v Los Angeles, kjer smoimele hotel zelo blizu Hollywooda.Petek je bil namenjen ogledunajznamenitejših predelov LA. Holly-wood Bulevar je glavna ulicaHollywooda, kjer so v ploènikevgrajene zvezde z imeni slavnihigralcev, pred obnovljenim japonskimgledalièem pa so pravi odtisi rok innog znanih igralcev in pevcev. Filmskistudio so razpreni naokoli, al pa namni uspel ogled snemanja TVnadaljevanke, èeprav smo e prestalerentgensko kontrolo v studiu Para-mount. Seveda smo se slikale z znanimnapisom Hollywood v ozadju, drugaèepa so tu le ulice, hie, gledalièa inkinodvorane. Pot nas je nato vodilana Beverly Hills, kjer smo se zapeljaleskozi predel z razkonimistanovanjskimi hiami, nato pa smo sesprehodile po znani ulici Rodeo Drive.Menda so na tej ulici najdrajetrgovine, v katerih nakupujejozvezdniki. Èas je bil za kosilo inodpravile smo se na obalo SantaMonica. Na tej obali snemajo znanoObalno strao. Obala je zelo dolga,peèena, z znanimi stranimi stolpi. Nakosilo pa smo le v restavracijo z vrtomin razgledom na obalo. Pri sosednji mizije sedel TV- igralec Robert David, kiigra v nadaljevanki Privid zloèina.

SN K R I K O M N N A N P O TNekaj èasa smo ga malo opazovale inugotavljale, èe je res on. Opazil je naoradovednost, posebno ob naemsmehu, ko mu je na hrbet padel iztrebekgaleba. Ko je zapuèal restavracijo, nasje prijazno pozdravil in pri tem smo gaslikale. Tega se je razveselil in se jenato z veseljem slikal skupaj z nami.Sobota je bila dan odhoda in dopoldansmo izkoristile za manje nakupe,potem pa smo se odpeljale protiletalièu. Let nazaj v Evropo je bil zelodolg, saj smo morale pridobiti devetizgubljenih ur. Da bi ostale budne doLjubljane, smo si v Parizu privièiledolg sprehod od Slavoloka zmage doNotre Dame. V Ljubljani pa smozagledale sneg in elele smo si, da bikar ostale v sonèni Kaliforniji.

Ema Javornik Cregeen, 8.a

CIRKUS LINA ORFEI

Kranj, oktober 2001

Ura je odbila 17.00 in predstava se jezaèela. Najprej so nastopila dekleta zakrobatskim nastopom. Nato sonastopile ivali, èarovnik, telovadka,ki se je zvijala kot nora, ongler Koje minila ena ura, se je zaèel polurnipremor. Med odmorom smo si lahkoogledali ivalski vrt, se slikali s ponijemin psom Po premoru smo si ogledalie preostanek predstave. Predstava seje konèala ob 19.00. Bila nama je zeloveè.

Anja Jakše in Petra Krumpestar, 6.b

KRIK 2002

15

K U L T U R ACANKARJEVO TEKMOVANJE

Letonje Cankarjevo tekmovanje je bilov znamenju potopisov. Zato smospoznavali vrste novinarskegasporoèanja, podrobneje pa smospoznali potopis Strogo zaupno naIrskem, ki ga je napisal BrankoGradinik.

Na šolskem tekmovanju je sodelovalo38 uèencev iz sedmih in osmihrazredov. Bronasto priznanje jedoseglo 21 uèencev, prvih pet pa se jeuvrstilo na vseslovensko tekmovanje.

BRONASTA PRIZNANJA:

Martin Ambroiè, 8. cVerena Zorenè, 8. cDaša Vervega, 8. aTea Piškur, 8. cNika Beton, 8. cKatja Škapin, 8. bDejan Govc, 8. cAna Bogataj, 8. bTamara Vidic, 8. bKaja Omerbaiæ, 8. èAnja Nagliè, 7. aJulija Naè, 7. èMia Miheliè, 8. èMiha Marolt, 8. cCirila Zorenè, 7. bMateja Oman, 8. cVanja Bitenc, 8. cTina Jeriè, 8. cUra Luovec, 7. èMarua erjal, 8. cVanja Okorn, 8. b

ÈE BI BILA JAZ UÈITELJICA

- Nejc!?

- Nimam.

- Kaj?! Šus!

- Špela?

- Bom drugiè prinesla.

- Niè drugiè, us dobi tud ti. Ne vem,kaj naj z vami. Nobeden nima naloge,pa èe vam dam samo eno vpraanje, kizahteva le en odgovor. Saj zemljepis nitako teek, le malo je treba uporabljatimogane, pa je.

Zazvoni. Uèenci vsi veseli steèejo izrazreda.Oh, ti peti razredi. Zdajle imajoslovenèino, uèilnico bodo pa iskalipri matematiki, si mislim sama pri sebi.Èaka me naslednji razred, 7. b. Ti soele tapravi!Zavzdihnem in pozdravim uèence, kiveselo pridrvijo v razred. Vsi seprerivajo in kot sem prièakovala, zlijejokakav po vsej uèilnici.

- Butare, poglejte, kaj ste naredili. Kdoje kriv za to? spraujem in sem èistordeèa od jeze. Vsi s prstom pokaejona Aneta.- Ane, kaj? Natej drave S Evrope.

- Norveka, Danska, ... Grèija

- Kva? Šus.

Tko.Ko je te ure konec, je konec tudi mojegadelovnega dne. Pridem domov, seuleem na kavè in vzdihujoèe reèem :

- Rabim dopust.

Urška Osterman, 7. b

KADAR MAÈKE NI DOMA, MIIPLEEJO!

Nekega veèera sta se stara odpravilav kino. S sestro sva povabili sestrièno.

V dnevno sobo smo prinesle èips,palèke in kokakolo in se zelo zabavale.Bil je ravno tisti veèer, ko je bilo natelevizijskem sporedu tekmovanjeEma 2001. Pele smo in plesale, prièemer smo bile zelo glasne. Ko jepriel èas izbiranja najboljegaizvajalca, smo poklicale na Televizijoin oddale veliko glasov ter drale pesti.Na alost ni zmagala naa pesem, anismo bile preveè razoèarane, saj jezmagala Nua Derenda. Ko sta sestara vrnila, smo hitro stekle v sobo.To je bil zelo zabaven veèer!

Eva Krt, 5. A

PRIJATELJSTVO PREMAGA VSEOVIRE

Imela sem prijateljico, bili sva velikoskupaj. Nekega dne so jo poklicali vravnateljevo pisarno. Niè hudegasluteè je odla. Ko je prila nazaj, mije povedala, da so jo obtoili kraje.Niè ni vedela o tem. Edino jaz sem jimed vsemi soolci verjela, da je tonajbr pomota. Nisem vedela, od kodjim je prila na pamet ta misel, saj jeona vendar potena in vestnauèenka. Obtoili so jo krajepotrebèin svojih soolk. Obe svabili zgroeni nad to obtobo. Vrazredu so se je vsi izogibali in joklicali tatica. Nekega dne pa mi jeprila moja soolka Tanja povedat,da tudi ona ve, da ni moja prijateljicaniè ukradla.Kako pa to, da jo brani,saj si bila prva med tistimi, ki so joobsojali! sem ji rekla. Povedala mije, da je pravzaprav ona kradla in daje krivdo zvalila na mojo prijateljico.le smo ki ravnatelju in vsa zadeva jebila hitro razjasnjena. Oprostili so joobtob ter Tanji naloili kazen, damora vse stvari vrniti ter se vsemopravièiti.

Eva Krt, 5. a

16

P O E Z I J ALJUBEZEN

Ljubezen, kaj je to?Je to kolaèek, prekrit z dobroto?

Ne vem.Je to bonbonèek, oblit s siroto?

Ne vem.Res ne vem, kaj je ljubezen.

Je morda ljubezen tisto,ko se dva objameta,

poljubitain si izmenjata prstana?

Morda.

Tea Piškur, 8. c

VOJNA SLIKA

Vojna temna,vojna grda,vojna èrna,

le kaj si nam storila.

Zakaj se sploh zaène?Zakaj jemlje rtve inprinašaš nam solze?

Krvave roke, krvave noge,cel trup ti je krvav,vendar ti vztrajaš,

dokler sama ne umaesi rokav.

Nika Beton, 8. c

V PRIÈAKOVANJU NAVDIHA

Poet za svojo mizo se je usedel,da bi napisal prvo poezijo,

primerno za objavo v revijo,da lepa mora biti – to je vedel.

Takrat pa reve se j’ tega zavedel:navdiha nima, misli mu še spijo,

zazrl se je v prazno pisarijo,obup mu hitro dušo je razjedel.

Jezno je treèil v mizo s svojo glavo,preklel papir, srdito v koš ga vrgel,namest’ gazele pisat’ jel je kravo.

Obup se jel spreminjat’ se v zabavo,zareal se je in papir raztrgal,

v norosti svoji šel ven jest’ je travo.

Martin Ambroiè, 8. c

ROICE POZVANJAJO

Osebek se po cesti izprehaja,potem pa pride Franci mu nasproti,razveseli se osebek v svoji zmoti,da j’ to za mišice njegove vaja.

e roice pozvanjajo sred maja,pretepa se na cesti Franci loti, èez ure pol osebek spi na poti,

sred’ ul’ce truplo se njegov’ razkraja.

Drevesa zibajo se kot predlaniin spuve so zaprte v svoje korme,

nikomur ni mar, kaj bilo je v Kranji.

To zdaj je, kot bi kdo zabil v “ror” me,tako mogane stre mu sosed znaniin ker to j’ zunaj reakcijske norme,

osebek umre.

Dejan Govc, 8. c

ORION V VEÈNOSTI

Prelep ozvezdje n’coj lebdi na nebu,lepota njega niè se ne spreminja,kljub temu da poèasi on izginja,

najlepi je kot zbran v bojem rebu.

Èeprav bogovi niso ga nardili,na svet ga vedno bolj zmer obèuduje

in prièa nam o neki viji sili,o Orionu marskter èlovk modruje.

KRIK 2002

17

P O E Z I J AKako je, Orion, tam zgoraj biti?Kako je Orion, nebo svetliti?

A potlej k’ pride k nam resnica znana,za Orionom ostala bo le rana.

Dejan Govc, 8. c

PIFLAR

Prijazen èlovek je priel na olo.Inteligenten in prijazen hodi

po nov ol in obleèen ni po modi.Na glavo so mu koj zlil kokakolo.

Bedaki, koj so mu unièil voljo,so rekl: “ Piflar!” mu v svoj’ zablodi.

Zdaj alosten je in po svetu blodi,bedaki pa nek zun igrajo polo.

Od kje tak’ idioti, rad bi zvedu,kaj hoèjo mu povedat ti debili?Sigurn nekaj tukaj ni v redu.

Pol’cijska zdaj sirena nekje cvili.V obupu on je samomor naredu,ti bebci so junaka našga ubili.

Dejan Govc, 8. c

PREHRAMBENE NAVADE

Zakaj, zakaj naši ljudje ne jejopoèas, da bi normalno lahk prebavli?

Jedo prehitr, bodo se zadavli,da je to zlo slabo za njih, ne vejo.

Glede kolèine tud bi rabli mejo.Mi revnim bomo hrano vso porabli,

ivljenje bodo oni lahk pozabli,ker jemo za uitek, ne za ejo.

Po svetu nam pa hrane primanjkuje,veliko hrane ima svet premalo,marsikater èlovek ne zajtrkuje.

Naj polje zdaj nam gre preorat ralo,kjer lakota ljudi po svetu kljuje.

Zapojmo zdaj mi hrani svojo hvalo!

Dejan Govc, 8. c

NA SEVERNI STRANI

Zvok me zasleduje -zvok mojega mišljenja…

Nekdo ièe znanjein tu prihaja do trenja.Kdo zdaj to sprašuje

in zakaj le mene?Kjer prebiva klanje,tam Ribica prebiva –

a Ribica ni kriva.Bes po poti krene.Nasièenost prihaja.

Oranno umi!Drevo podlee.

Izkušena kriin sonce, ki ree,še vedno vzhaja.

DECREScendo…

Dejan Govc, 8. c

MORILSKI STROJ

Stroj - skrbno naèrtovan.V njem mali ljudje.

Vsakdo je na zid prikovan.Tega se ‘strojnik’ zave.Odloèi se in gre na pot.Za naèrt drugim pove,

a drugi odidejo drugam.

Hodi in hodi in ve,da je nadzorovan.

Sreèa èloveka. Izveda bo kaznovan.

Morilski stroj besenje in izzvan.

Strojnik zapuèa svet.

Skupnost ga izloèa zdaj.Ve da mu ni pomoèi

in èaka svoj kraj.Vse upanje skopni.

Vse je proti strojniku.Vse ga muèi in mori.Pride hladen hlad.

Dejan Govc, 8.c

18

OVCE VESELE

Cvetice prelepe cvetejo,vesele so novega dne!

Po riti gre k mai en èlovek,ki vedel je, kaj dobro je.

Je skupnost vsa res vesela,da dobri preminil je e!Saj ona umor je 'zvrila,

ker vedo, da on zanje ve...

Hojladrija, hojla hojladra,hojladrija hojladra,

crknu je, kaj pa teil nam je,hojla hojla, hojladra.

Vesele vse ovce pa rejovse, kar jim pride v zobe.

In truplo tud pridno spaséjo,ker dobri je vedel vse.

Hojladrija, hojla hojladra,hojladrija hojladra,

dobri èlovek pridno umrl je,hojla hojla, hojladra.

Hojladrija, hojla hojladra,hojladrija hojladra,

skupnost zdaj bo praznovala to,hojla hojla, hojladra.

Dejan Govc, 8.c

SMIL

Programer zdaj vam novo skripto vije,ki kazala bo, kaj se še obeta

in ki v ponos svetovnega bo spleta,da le konec programerske bo morije.

Borba strana divja e leta dolga:Dynamic Hyper Text Markup Language al’

JavaScript, pa zdaj poèakajte e mal;lista malih vojskujoèih je predolga.

Zdaj prihaja odrešitev spleta,v sobi se e zaslii glas veseli:

“Protivirusna zaponka je zapeta!”

Na to skripto se danes fanta pije,veliki junak pa skromno govori:

“A vseeno paz’te, da se ne polije!”

Miha Marolt, 8. c

NOWOæ!

Eminenca zahteva spotovanje,Se po opièje obnaa,Pod zemljo te zarije -

Duo ti odnaa.

Vse je tako, kot mora bit...

V reklc se oda,uèi te manir,

Veèina se preda,A ti hoèe mir.

Vse pod kljuèi

Dokazuje premoè,Ti hkrati ponuja pomoè,

A to je le krinka,Da napravi ti neskonèno noè.

Vse pri smrti

Nespametno se pridrui igri za pse,Saj pravil ne pozna,

Na laneni nitki visi ti vse,Prepozno to spozna.

Danes je tako

Sonce temni,Luna bobni,

In nekaj/nekdo zaspi,Zaspi in spi.

In jutri ne bo bolje!

Miha Marolt, 8.c

P O E Z I J A

KRIK 2002

19

JESENSKE

Ko list na drevesuni veè zelen,

zaène se jesen.

Rdeèe, rumeno in zelenoobleko ima,

prinese nam velikosadja in vina.

Vsepovsod, kjer jebabica jesen hodila,rumeno listje po tleh

je pustila.

Z drobnimi koraki hiti,pred hudo zimo bei.

Marko Sitar, 5. b

Spet ta stara veèaprišla je med nas.

Kakor lahen veter z neba,k nam se je potuhnila.

Vsa drevesa poslikalas svojo barvo lepo je.

Tudi pri nas je dobrotnica,saj komaj èakamo na sadee.

Kdo pa ta stara veèa je,to uganka je za vse.

Pa jo vseeno bom razkril,to jesen je iz barvil.

iga koir, 5. b

Jesen potrkala je na vrata,vrata je odprl moj ata.

Rekel je tudi, da je tako zapihalo,da mu je kar klobuk odgnalo.

Vprašal jo je tudi,kdaj bo odšla.Rekla pa je:

“Ko bo moja sestra Zima prišla.”

Jan Gregorec, 5. b

Lepa, s soncem obsijana,gospa Jesen je potrkala

na naša vrata.

“O! Dober dan, gospa Jesen,dobrodošla pri nas doma.”

“Prinesla sem vam dobroteza starše in otroke.

Pohitite in pospravitevse moje dobrote,dokler je še èas.

Kmalu prišel bo veterin mraz ter odpihnil

me bo od vas.

Jaz Jesen elim vamzdravja in sreèe,

ki naj spremlja vas povsod.

Ale iviè, 5. b

Prišla je, prišla zlata jesen.S sunkovitim vetrom,ki ga je poslala z gora,

je sadje obrala,liste obarvala v barve

rdeèe, rumenein z dejem ceste oprala.

Zemljo je uspavala,ji lahko noè zaelela,potem pa pred zimo

v tople kraje odhitela.

Tjaa Zalokar, 6. è

P O E Z I J A

20

VEM

Daj, poglej me v oèiin reci mi, reci mi,da zaljubljen si…

VAME.Ne moreš, ah, saj vem.

Toda ne zamerim ti.Tako paè èuti ti.

Tina Pavlova, 8. a

ALI VEŠ?

Ali vidiš to listje na drevju?Da, tolikokrat si mi rekel, da me ljubiš.

In ali vidiš te zvezde na nebu?Da, tolikokrat sem ti rekla, da te ljubim.Ampak, ali ve, kaj je najbolj alostno?

Ko spoznaš, da listje odpade, zvezde pa ostanejo.

Tina Pavlova, 8. a

SAMO

Spoznala sem te.Takoj ko videla sem te,moèno sem zaljubila se.

Klicala sva se…Poljubil si me.In to je vse!

Vse, kar dobila sem od tebe.In s tem se še vedno sprijazniti ne morem.

NE!Pa praviš, da vsega konec je.

A vendar prosim: ne pozabi me.Priznaj, da nekoè ljubil si me.

Tina Pavlova, 8. a

LEDENE ROE

Mrzel januar.Pogledam skozi okno.

Zagledam prelep opek ro.

Gledam…Ne morem se naèuditi tej lepoti.

Izza hriba posije soncein prelepi šopek naenkrat izgine.

Ta šopek, ki sem ga hotel utrgatiin ga podariti dekletu ali mami,

sem moral vrniti naravi.

Tadej Mestek, 7. c

MOJA LJUBEZEN

Oèi iskrive skrivaj se sreèajo,oèi nemirne srameljivo zapeljujejo,

Ljubezen v trenutku se rodi,ljubezen mlado srce prebudi.

Ljubezen greje me in se iskri,srce nemirno mi govori,ljubezen moja veèna si,

ljubezen pravo spoznala si.

Oèi iskrive zate gore,oèi nemirne ièejo te,

ljubezen moja vsem na oèeh,ljubezen skrivna naju dveh.

Vesna Borkoviæ, 6. è

LJUBIM TE

Ljubim, ljubim te moèno,zate skoèila bi v nebo,

sklatila zvezdo bi svetlo,da grela naju bo.

Zakaj te ljubim,ne sprašuj,

ljubezen lepa, èista, mlada,kaj vem, zakaj imam te rada.

Zakaj srce nemirno,za pogled tvojih oèi ivi,

veseli se dni,ko skupaj sva jaz in ti.

Veèna sreèa sijena vse zaljubljene,svet lepši se zdi,

ko se ljubezen rodi.

Ljubim, ljubim te moèno,zakrièala bi v nebo,

sklatila zvezdo bi svetlo,saj v mojem srcu je toplo.

Vesna Borkoviæ, 6. è

P O E Z I J A

KRIK 2002

21

O šit, spet ta zbiralna akcija papirja!Ker degen se je to spomnu?! Toksem se namatru, da sem to vse skupspravu!

O, lej ga zlomka, a se je temuzmešal, da je tok prnesu?! It’s notpossible!!!

ZBIRALNA AKCIJA PAPIRJA

KRIKÈEVE DOGODIVÈINEHARRY POTTER

Odejica bela na pragu lei,za nedolno bitje nikomur mar ni.

Pa vendar najde se nekdo,ki za siroto skrbel bo.

Èrne, kratke ima lase,Harry Potter je njegovo ime.

Prijatelje svoje razveseli,svoje znanje z vsemi deli.

Pravi èarovnik je,Harry Potter premaga vse,

trike svoje z vsemi deli,vedno kaj novega nas nauèi.

“Prijatelj je pravi,” pravijo vsi,Harry Potter je super, para mu ni,

za temnimi oèali skriva prijazne oèi,njegov nasmeh pa vidijo vsi.

Vesna Borkoviæ, 6. è

URA

Tiktaka moja ura kot vsaka,na omari mirno stoji in nemo hiti,

meni pa se v šolo mudi.

Ti ura nagajiva,kaj si mi storila,tiho tam èepi,tiho obstojiš,

mene ne zbudiš.

Kaj si storila,v šolo sem zamudila,

ti ura nagajiva!

Vesna Borkoviæ, 6. è

DEFINICIJE

O LJUBEZNI

Moja ljubezen, moje veselje,moje trpljenje, moja sreèa.Ljubezen: mešanica vsega;

tebe in mene.

Ljubezen.Beseda sama zveni lepo,èeprav pogosto je hudo,

èe nekoga ljubi premoèno.

O POPOLNOSTI

Vsi zapirajo oèi pred resnico.Resnico, da nismo popolni.

Zakaj naj bi ljudje bili popolni?Popolnost vee in dui.

O IZDAJSTVU

Zakaj, prijatelj, si me izdal?Zaupanje sem ti svoje dal.Mnoge so natrosili mi lai,

a mislila sem:“Govorice, verjeti jim ni.”

Potem videle so oèi,zaèutilo je srce:

”Da, prijatelj, izdal si me!”

Irena Juren, 7.c

LJUBEZEN

Ljubezen je strašna bolezen.Ljubezen se ne konèa nikdar

in razsaja kakor vihar.

Ljubezen je noèna mora,povzroèa jezo in skrbi,kakor klop se prièvrtsti.

Ljubezen ne vogalu sedi,rtve èaka –

in morda si naslednji TI!

Kristjan Roblek, 7. c

MISEL

Hej, fant! Ne govori,da bo unièil ves svet,poglej okrog sebe spet!

Dom, ljubezen, prijateljstvo imaš,tudi ti lahko drugim nekaj daš.

Dan ni dnevu enak,vsakdo lahko postane junak.

Janez Juranèiè, 7. c

22

LJUBEZENSKANZGODBA

IZPOLNJENA ELJA

Simona je bila zelo lepa mlada punca,ki e nikoli ni imela nobenega fanta,vendar si ga je moèno elela. A naalost nobeden ni bil pravi zanjo.Sosedov Rok preveè otroèji, soolecLuka premajhen, prijatelj Miha pa jee imel punco. Tako da se sploh nikolini za nobenega zanimala.A nekega dne, ko se je s prijateljicoSao sprehajala po mestu, je zagledalafanta, kakrnega ni e nikoli videla. Bilje moèan, s temnimi lasmi in modrimioèmi. Sam se je sprehajal po mestu gorin dol in takoj, ko jo je opazil, se jetudi on zagledal vanjo, a je el naprej.Potem je Simona vpraala Sao, èe gamorda pozna in Saa ji je povedala,da je to fant, ki jo je nekega dnepovabil v kino in sta nato nekaj èasahodila, a se ga je navelièala in ga jepustila. A priznala je, da ji je sedaj al.Ko je Simona prila domov, se jeulegla na posteljo in premiljevalasamo o njem. Kakno postavo ima pakakne oèi in pa njegov pogled. Joj,kaj bi dala, da bi bila lahko le njegova,kaj le!Tako je premiljevala dolgo v noè inob tej misli tudi zaspala. Naslednjegadne, ko je Simona prila v olo, ninikjer nala Sae. Povsod jo je iskala,a je ni bilo. Ko pa se je popoldnesprehajala po mestu, je zagledala Saos tistim fantom.To je nemogoèe! Ali je to Saanaredila zanalaè, ker je vedela, dasem mu veè, si je mislila Simona.A fant in Saša sta šla proti njej.“O, Simona! Kako si kaj? Ali je bilo všoli kaj novega? Veš, danes nisemmogla priti, ker sem šla k zdravniku.O, skoraj bi pozabila. Tole je Toma,tisti, ki si ga vèeraj tako gledala!Koza odtrgana, to je rekla pred njim!O groza, pobralo me bo. Kako imalepe oèi, je razmiljala Simona.No, gotovo si misli, da midva sedajhodiva, vendar ni tako. Vèeraj me jeToma poklical in mi rekel, èe ga bom

lahko predstavila tebi, saj si mu zeloveè. Kajne, Toma?Seveda. Nisem se mogel upretitvojemu lepemu obrazu in nasmehu,zato bi te povabil v kino, èe bi hotela,seveda.Seveda, z veseljem,Toma! mu je ziskricami v oèeh odgovorila Simona.In sta la, Toma in Simona skupaj vkino.

Tina Jeriè, 8. c

VONJ PO MORJU…

Konèno, olskega leta je konec in vzraku je èutiti morsko napetost.Nahrbtnik, v njem pa kopalke, kopalkein nekaj cunjic to je vse, karpotrebuje, ko se odpravi na morje.Tudi Urka in njeni dve prijateljiciKatja in Mateja so se veselopripravljale na nove pustolovèine inbrezskrbne dni. e posebej Urka, kije bila navajena, da je zaradi svojelepote blestela povsod. To pa je znaladodobra izkoristiti, saj so predstavnikimoènejega spola pred njo karpopadali na kolena. Prevzetni Urki jeto godilo in nemalo fantov je zaradinje pretrpelo hude dni.Vendar je to ni oviralo, da si ne bipoiskala novih in novih rtev. Pavendar, dekleta so z eleznikimivozovnicami v rokah hitele pa peronutevilka 3. Vlak, ki bo odpeljal protiKopru, je e stal na postaji in èakalsvoje potnike.Dekleta so se veselo vkrcale na vlakin si poiskale prazen kupe. Smejale sose in e vnaprej veselile morja, soncain brezskrbnih uric. Vlak je odpeljalin e preden so prispele v Koper, sospoznale dva mladenièa, ki sta pravtako hitela na morje norimdogodivèinam naproti. Da bi èashitreje mineval, so se zapletli vpogovor in veselo odigrali partijo kart.Jure in Miha sta najprej hotela ostativ Kopru, ker pa so jih dekleta,predvsem Urka, povsem prevzela, sta

si premislila in skupaj so odli vPortoro.Po nekaj dneh skupnega druenja stabila fanta e povsem preè odzaljubljenosti. Obema pa je bila veèUrka. Ta je to hitro spoznala inpozornost ji je kot e tolikokrat prejgodila. Tako ju je izkorièala in enkratla z Mihom v kino, drugiè z Juretomna veèerjo in dosegla to, da sta seprijatelja zaradi nje na smrt sprla.Vendar je to ni niè motilo. e naprejje elela delati isto. Tako se je nekegaveèera dogovorila z Juretom, da grestaskupaj v disko. In res, ves vesel jo jeodpeljal na ples, kjer je tisti veèerglasbo vrtel znan DJ. Urka je prviè vivljenju zaèutila, kaj pomeni, èe sezaljubi. Oèi je imela samo e zanj inko se ji je ponudila prilonost, daspregovori z njim nekaj besed, je bilapresreèna. DJ-u je bila Urka sicerveè, vendar kaknega resnega namenaz njo ni imel. Seveda pa bi mu kratkaavantura dobro dela in zato se je zaèelspogledovati z njo. Bila je èisto iz sebein naslednje dni je vse veèere prihajalav diskoteko kar sama, samo da je bilav njegovi drubi. Po enem tednu pa sije DJ izbral novo rtev lepo turistkoin na Urko kar pozabil. Ko ga jeogovorila, je nesramno odvrnil, da znjo nima veè kaj poèeti in da paè ninjegov tip. Urki se je podrl svet. Nanièesar drugega ni mogla veè mislitikot na svojo nesreèo in v joku jeplanila iz diskoteke. Brezglavo jetekala po mestu, solze pa kar niso inniso nehale teèi.V tistem trenutku je nevede stopila nacesto, po kateri je ravnokar pripeljalavto. V trenutku je bilo vsega konec.

Anja Torkar, 7. b

KRIK 2002

23

KRIK N V N GLEDALIÈU

NA DRUGI STRANI

Po lanskoletni “Uršiki zali” je nastalanova predstava Na drugi strani. Naslovte predstave bi bil lahko pravzapravodgovor na naslov prejnje, èepravmed njima ni nobenepovezave.“Kje si, Uršika zala?”“NA DRUGISTRANI!”Predstava na drugistrani govori o kraljici,ki misli, da je nesmrtnain vse v zvezi s smrtjotrdovratno zavraèa. Nakoncu pa ji modri starciodkrijejo pravoskrivnost smrti.Kostume za predstavoje seila ga. BernardaJuvan, kreirala inzamislila pa si jih je ga.Daa Lunder, ki jeposkrbela tudi za veèjidel scene. V predstavinastopa veliko igralcev,ki jim poleg reiserkege. Vike utar in njenepomoènice gdè. SanjeGrobovek pripadajozasluge za uspenostpredstave.Premiera, ki je bila 1.2. 2002, in tudinadaljnje predstavenam bodo zagotovoostale v lepem intrajnem spominu.

Edita Paagiæ in Cirila Zorenè, 7. b

V ponedeljek, 4. 2. 2002, so si uèenciosnovne ole Franceta Preernaogledali predstavo dramske skupineRaglje. Vsem je bila predstava zeloveè. Jaz pa si je nisem ogledala zudobnega sedea v dvorani, ampak izvroèega zakulisja za odrom. Kljub

temu lahko nekaj povem o predstavi.Najprej moram pohvaliti gospo Vikoutar in Sanjo Grobovek, ki staposkrbeli za odlièno predstavo. Apredstava samo z gospo utarjevotudi ne bi uspela, zato bi omenila tudiigralce, ki so odlièno prikazaliivljenjske tegobe na dvoru nesmrtne

kraljice.Zanimata pa vas tudi glasba inkoreografija, kajne? Bili sta odlièni.Odlièna koreografija se je kazala vmrtvakem plesu (sestavila ga je gospaMojca karabot), ki je bil mnogimnajbolj veè. Zvoèni efekti pa sopredstavo zelo popestrili.Seveda pa ne smemo pozabiti tudiscene in kostumov. Pri izdelavi smokar nekaj pripomogli igralci sami, v

pomoè pa so nam bili uèitelji,predvsem kreatorka gospa DarjaLunder, in gospa Bernarda Juvan, kije ivala te kostume.Predstava je bila odlièna, zato bi joocenila z oceno 5.

Mateja Oman, 8. c

Predstavo biocenila z ocenoodlièno, kervem, da je vanjovloenega zeloveliko truda,skupnih vaj, ki sonaporne, indrugega dela, kije potrebno, datakna predstavasploh nastane.Premiera nam jeu s p e l afantastièno, brezzapletov, napakin pomot. Vse jeteklo kot pomaslu, a trema seje sigurno èutilain nekateri so topotrdili. Takomene kot vseostale jepreplavila tremapred prvimnastopom. Vem,da je vsakodigral, kot jetreba in sskupnimi moèmi

smo jo izpeljali.Zgodba je po mojem mnenju zelopouèna, saj je vzeta iz vsakdanjegaivljenja, vendar je za marsikateregaosnovnoolca preteka. Kostumi sobili odlièni, prav tako zvoèni efekti,maska

“Ministrica” Tea Piškur, 8. c

24

NI VRTNICE BREZ TRNJA

Eva je e hodila v olo. Na srednjoekonomsko v Ljubljano. Nikoli se nipreveè zanimala za olo. Nikomur nibilo jasno, kako je sploh prila nanjo,saj je bilo tevilo potrebnih toèk zavpis kar visoko. In Eva je bila vosnovni oli komaj zadostna. Je eimela zveze.Med soolkami ni bila preveèpriljubljena, saj je bila posmehljiva ingospodovalna. Bila pa je lepa. Pravapaa za fantovske oèi. Imela je lepe,svetle lase, modre oèi in rada se jeoblaèila izzivalno. e posebej ji jepristajala nena in prijazna roza barva.A v resnici je bila Eva vse prej kot to.Zato se je je prijelo ime Podla vrtnica.Nekateri pa so jo klicali tudi Bad rose.Eva je imela svojo klapo. Sama lepa,

izzivalna dekleta in podli fantje. Anihèe, niti Kasp, ki se je ukvarjal zdealanjem drog, veèinoma ekstaziya,ni bil tako podel kot Eva sama. Nihèe,niti njen tip Kasp, ni vedel, kaj sedogaja v Evini glavi. Zanj je bila Eva lelepo dekle, s katero se vèasih zabava.Nihèe ni vedel, da se tudi Eva ukvarjaz dealanjem. Delala je za najveèjegamafijca daleè naokoli. Nihèe tudi nivedel, da iz dneva v dan postaja vsebolj ivèna in navelièana svoje klape.elela si je le, da bi se vseh znebila inzaèela konèno uivati ivljenje. Zaèelaje kovati naèrt, za katerega ni verjela,da ga bo kdajkoli uresnièila. A vseenoje nekega veèera sunila svojemudelodajalcu pitolo. Na sreèo je biltako zadet, da ni nièesar opazil. Odtakrat je pazila, da jo je ves èas nosila ssabo.Nekega dne pa jo je neki tip iz klape,

Linne, zaèel zbadati, le kaj poèneponoèi, da za Kaspa nima nikoli èasa.Evo je to tako razburilo, da je izvleklapitolo in kar na slepo zaèela streljatina Linneja. Ko je Kasp videl, kako Evamisli ubiti njegovega najboljegaprijatelja, je skoèil k njej in ji brezglavoposlal tri krogle v glavo. Ko je videl,kaj je naredil, se je pognal proè inEvino truplo pustil leati na tleh.Seveda dogodek ni ostal skrit. enaslednji dan je zanj vedela vsa ola.Uèiteljev to ni prizadelo. Za njih je bilaEva le ena izmed mnogih punc. Edenod njih se je celo nasmehnil in dejal:Vedno sem govoril, da je Eva vrtnicas trni. Pod lepo zunanjostjo se skrivazver.A nihèe ni vedel, kdo je Eva bila in kajvse je pretrpela.

Verena Zorenè, 8. c

KRIKÈEVANKRIMINALKA

KRIK 2002

25

K R I K N V N K I N UGLASBA MOJEGA SRCA

ANKETA

Film bi ocenila s tiri. Veè mi je bilo,da so na koncu vsi otroci znali igrativiolino in so nastopili v veliki dvorani.Sicer pa se mi je film zdel dolgoèasen,èeprav so igralci svoje vloge dobroodigrali. Na mojo oceno filma jevplivalo tudi to, da mi drame niso pravveè.Petra, 7. b

Film mi ni bil preveè veè, saj ninapetosti. Vse je postlano zroicami, kar je znaèilno za dramoin ta mi ni preveè veè.Katja, 7. b

Film se mi je zdel dober. Veè mi jebilo to, da se je Roberta borila zaglasbo, saj je menila, da je to najboljeza otroke. Èeprav je bil malcedolgoèasen, mi je bil veè.Edita, 7. b

Film nama je bil zelo dober. Veènama je bilo to, da se je dogajalo poresniènih dogodkih, in to, da je bilsreèen konec. Film bi lahko bil boljnapet in malo krajši. Zelo naju jemotilo ropotanje ostalih.Kaja Šuštar in Monika Okorn iz 6. b

Film mi je bil zelo veè. Veè mi jebilo to, da so nastopali otroci in da soigrali violino.ana Platia iz 5. è

Film mi je bil e kar veè. Veè mi jebil zato, ker se je uèiteljica trudila.Moral bi biti bolj napet, ker so mi veènapeti filmi.Ane Cunk iz 6. è

Film mi ni bil dober, ker je bilo premaloakcije in je bil dolgoèasen. Moral bibiti bolj napet, veè akcije.Brane Kneeviæ, 6. b

Film bi ocenila s 3 do 4 zato, ker sobile nekatere stvari preveè popolne,npr. igralka je imela vse, znala je breznapak igrati, otroci so jo ubogaliBilo je tako, kot je v resnici malo kdaj.Ga. Perko

Film mi ni bil veè. Ne maram dram.Tim Kešpret, 6. b

Ni bil prav dober, preveè je bilumirjen.Miha Mekuè, 6. b

Bil je zelo dober, ker mi je veè drama.Monika Bitenc, 6. è

Bil je preveè dolgoèasen.Primo Dovè, 8. b

Bil je preveè umirjen.Marko Sever, 7. a

OCENA

Film Glasba mojega srca je vsebinskoprecej neizviren. Filmov s podobnovsebino smo videli e na stotine. Zaprimer vam lahko dam Nevarna srcaali pa Nune pojejo. Zgradba je pri vsehveè ali manj enaka:V neprijazno okolje vstopi èlovek, kis svojimi genialnimi tehnikami dosee,da ga vsi zaènejo posluati, ubogati itn.Viek filma je navadno na koncu, koglasbena ali portna skupina doseenek neverjeten rezultat, npr. osvojijoprvo mesto v kakem ogromnemtekmovanju. V tem filmu kaj dostidrugaèe ni bilo. Vsebina je bila torejdokaj neizvirna, zato pa dobroodigrana. Bilo je videti, kot da nihèesploh ne igra. Mladi violinisti, ki sonedvomno drugaèe znali dobro igrati,

so z lokom res kot prviè torastopotegnili po strunah. Rahlo moteèe zaoboevalce klasiène glasbe je lahko to,da skozi film bolj ali manj igrajo samoBacha, kot da je samo on pisal zaviolino. e ena znaèilnost, ki potrjuje,da je film ameriki.Èe bi torej ta film ocenil s olskimiocenami, bi mu dal oceno 3. Prosimpa, da najprej, preden se zgrozite,pomislite o resniènem pomenu teocene. Z besedo se namreè to ocenopoimenuje dobro. Èe torej povemsvojo oceno v stavku film je dober.

Martin Ambroiè, 8. c

Ocena filma: 3Utemeljitev: Film je bil na zaèetkudolgoèasen, nezanimiv in neizviren,saj ne opisuje niè nenavadnega inposebnega; vsakdanje ivljenje, ki galahko vsak dan vidimo na televiziji.Obièajna zgodba. Ko gospodinjozapusti mo, nastanejo nove razmere.Da bi lahko preivela svoja otroka, siièe novo stanovanje in slubo. Filmnekoliko bolj pritegne pozornost nasredini, ko Roberti z izkorièanjemsvojih otrok uspe dobiti slubonadomestne uèiteljice violine vosnovni oli. V filmu se najprej pokaenezainteresiranost otrok za delo, kotje to v navadi v ivljenju. Ko paRoberta zaène ponavljati, da bi staribruhali, èe bi jih sliali na koncertuigrati tako slabo, se uèenci vedno boljtrudijo in vadijo igranje na violino. Kouspeno igrajo na nekaj koncertih, kiso vsi namenjeni starem, Robertoodpustijo iz slube, ker ola nima veèdenarja za pouk glasbe. Zaplet jeseveda tudi prièakovan, ker drugaèe sfilmom nekaj ne bi bilo v redu, èe bibilo vse ronato in èe bi bili vsi sreèniod rojstva in do konca svojih dni. Vsiso alostni in se borijo, da bi poukglasbe spet zaivel. Po raznih zapletihpriredijo koncert z znanimi violinisti,ki je (tudi prièakovano) zelo uspel, sajbi neuspeen koncert pokvaril sreèenkonec in poèutje ob zakljuèku filma.

26

KRIK NVNKINUV nasprotnem primeru bi se filmpodaljal e za nekaj koncertov. Natem koncertu uèenci pokaejo, kakolepo so se nauèili igranja na violino.Hkrati zberejo denar za nadaljnjeuèenje violine, ki je ob pomoèiRoberte postalo zelo priljubljeno.Iz filma se lahko nauèimo, da jemogoèe vse, le èe hoèemo.

Marua erjal, 8. c

Naslov filma Glasba mojega srca name sam pove zelo veliko. Meryl Streep,ki je v filmu nastopila v vlogi Roberte,vodi skozi ivljenje glasba, dela, kotji naroèa glasba in lahko bi rekli, daivi za njo.Meryl Streep je odlièno odigrala vlogoanimatorja violine in si je zadala cilj,nauèiti vse otroke igrati violino. To jije uspelo, saj je bila zelo muzikalièna.Film se je odvijal v prijetnemambientu, ki je delèek uspeha tegafilma. Film si zaslui dobro oceno inèe si ga e niste ogledali HITRO VKINO!

Tea Piškur, 8. c

Izredno dober film. Drama Glasbamojega srca si zaslui veè kot ocenopet, saj je zaradi vrhunske igreprotagonistov ta drama uspela po vsemsvetu. Film, ki je nastal po resniènihdogodkih, je ves prepojen zmuzikalnostjo in radostjo do ivljenja.Film opisuje ivljenje mlade Roberte,ki ima izredno sposobnost in posluhza glasbo pa tudi dar za uèenje. UbogiRoberti v ivljnju res ni mehkopostlano. Ima teave z mokimi,sinovoma (je namreè samohranilka) ine ogromno drugih manjih teav. Mednjimi tudi to, da je brezposelna, brezpravega in urejenega doma, zanameèek pa e to, da je nihèe nespotuje in ceni dovolj.Ta resnièna zgodba je res pravi izzivtako za igralce kot tudi za gledalca,saj se morajo oboji posvetiti gledanju

in igranju te resniène drame. Pravasprostitev pa je v dananjem èasu resteka, èe ne skorajda nemogoèa.Kot sem e omenila, ta film je resniènovreden vsaj dvakratnega ogleda, zatovam ga toplo priporoèam in vam elimveliko sprostitve in prijetnih trenutkovob njem.

(Po Vereni Zorenè; iz domaèegazvezka za slovenèino; 2001)

UALJENI KRIKEC

Khmmm, hmmm, torej KINO! A semen sam zdi, da se namu vodstvu olezdi, da se 7. in 8. razredu ne da v kinohodit in da raje gulmo nae e zdavnejrazpadle klopi?! No ja, deloma imateprov, sej se nam ne ljub it gledatotrokega filma Harry Potter, paèeprav naa razrednièarka govori,koko je fajn, debest bi reku jest.Aja, da je tisto bila kazen za prejnjifilm, za tisto Glasbo mojga srca, vkateri smo nekateri mal preveè uival,pa smo zato malo topotal z nogam!Ampak, a smo to res poèel samosedmèki in osemèki (pa spet sevedane vsi!)?Tud prov. Si bomo paè to nao olozapomnl po tem, de na izviren naèinkaznuje svoje uèence. Pa de ne bo kdoreku, de sem jest kriv, èe to povem.Sej je Mesec zvezdico Zaspanko tudkaznoval, pa se je imela na Zemlji elep! He, he, he! Smo preivel tud brezHarryja. Ampak zapomnl si pa bomo,to vam povem!

Krikec

INTERVJU Z GOSPODOMSILVANOM, UÈITELJEM GLASBE

Krik: Od kod prihajate?G. Silvan: Iz Vipavske doline.

Krik: Kam ste hodili v šolo?G. Silvan: V Dornberg.

Krik: Kakšni so vaši spomini na taleta?

G. Silvan: Zelo lepi.

Krik: Ste bili teaven otrok, ste kdajkaj upièili?

G. Silvan: Ne, vedno sem bil priden.

Krik: Kaj ste si eleli postati?

G. Silvan: Nisem imel posebnih elja.

Krik: In kdaj ste se potem odloèili zapoklic uèitelja glasbe?

G. Silvan: Po srednji oli sem se vpisalna glasbeno akademijo in tam tudiralna dveh oddelkih. Za tudij glasbe meje navduil uèitelj orgel, gospodDimitrij Rajc.

Krik: Kako postaneš glasbenik?

G. Silvan: Študirati je treba in vaditi,predvsem vaditi.

Krik: Na kateri instrument najrajeigrate?

G. Silvan: Na orgle.

GLASBA

KRIK 2002

27

besedilo in melodijo. So skratkaprimerne za to starost uèencev.Z najmlajšim zborom delamo v glavnempesmi, ki jih je napisal Janez Bitenc, vtretjem in èetrtem razredu pojemonekatere pesmi iz svetovne literature.V vseh zborih delamo nekaj slovenskihljudskih pesmi, ker mislim, da velik delslovenske glasbene kulture temeljiprav na ljudskem izroèilu, po drugistrani pa je prav ljudska pesem obrazslovenske kulture.Èe pa danes otroci ne znajo petislovenskih ljudskih pesmi, to pomeni,da nimajo v svojih srcih slovenske

kulture, ivijo paèivljenje èloveka, kinikamor ne spada, nespada v nobeno kulturo,nekaj se uèi, nekaj ivi,ampak ne ve toèno, kaj,ne zna se opredeliti.Pa e nekaj o pevskihvajah. Na zaèetku sesprostimo, zato se kajpogovorimo, potemimamo upevanje; z njimposkuamo izboljati celpevski organ. Potemse uèimo pesmi: najprejnekaj novega, potemutrjujemo, upotevamodinamiko in poskuamoèim bolje izgovarjati, danas poslualci razumejo.Vèasih poskuamo tudi z

instrumentalno spremljavo. Èe kdovmes pove kaj smenega, sezasmejemo. Bolj sproèeno je kot pripouku.

Krik: Kaj pa va prosti èas?

G. Silvan: Takrat precej fizièno delam.Ukvarjam se s popravilom innastajanjem novih orgel. Se pravi:pomagam pri izdelavi, jih ne delamsam, razumljivo. Veliko èasa posvetimorgelski stroki, kar pomeni, dasvetujem duhovnikom, upnijam,tistim, ki se zanimajo za orgle, kakne

Krik: Èe ne bi bili uèitelj, kateridrug poklic bi opravljali?

G. Silvan: Kmet bi bil.

Krik: Kakšen vtis smo naredili navas prvi dan pouka na naši šoli?

G. Silvan: Nekateri dobrega, nekaterislabega.

Krik: Zakaj ste se odloèili za delo vosnovni oli?

G. Silvan: Zdaj moram malopremisliti. S svojim delom, to jepouèevanjem, bi vas rad, ne bomrekel, navduil za glasbo, ampak bivam rad pokazal, da je glasba lepastvar, ki èloveku dviga duha.Èlovek, ki poslua in ima rad glasbo,postaja vedno bolj Èlovek. Tistemupa, ki v glasbi ne vidi nobenelepote, nobene vrednote, bi tekorekel Èlovek z veliko zaèetnico.

Krik: Kako bi popestrili glasbenipouk na naši šoli?

G. Silvan: Prva stvar je, da bi imelimalo veè orfovih intrumentov, dabi lahko veè igrali. Upam, da sebomo poèasi nauèili VEÈ PETI. Mislim,da je za vas najbolj zanimivo, èe pojete,saj vsi tisti podatki, ki vam jih povemin jih morate znati, res niso najboljprijetna plat glasbe. Najveè je odvisnood vas, kaj bomo poèeli. Èe ste za to,da delamo skupaj, potem lahkopoènemo marsikaj; èe niste, vas bomzasul s kopico podatkov.

Krik: Kateri razred vam jenajljubši?

G. Silvan: Bom pogledal, ne vem vsegana pamet. Recimo, 5. a je e eden takih;

zelo lepo poje tudi 6. è. No, ta razreda,mislim, sta mi najljuba.

Krik: Ali delate pri ocenjevanjurazlike med dekleti in fanti?

G. Silvan: Veste, da ocenjujem tri stvari:petje, posluanje in znanje. Razlik medspoloma ne delam, èe nekdo ne znapeti, paè ne zna, lahko pa ima dobrooceno iz posluanja in znanja.

Krik: Povejte nam kaj o našempevskem zboru.

G. Silvan: Letos so na oli trije pevskizbori: v najmlajem so uèenci prvegain drugega razreda, v srednjem tretjegain èetrtega, najstareji zbor pasestavljajo uèenci od petega doosmega razreda. Tu bi moralo bitinajveèje tevilo pevcev, a vas je vresnici najmanj. Obièajno pride na vajesamo pet do osem pevcev. Vendarmislim, da radi hodijo, da so zadovoljni.Pojemo take pesmi, ki so zanimive,mogoèe malo hecne, imajo zanimivo

G L A S B A

28

orgle naj kupijo, kakni registri morajobiti, kateri izdelovalci so dobri, piemtudi èlanke o orglah. Delam na radiuin snemam glasbo, opravljam poklicproducenta na Radiu Slovenija.Predavam organografijo. Vodim e enzbor in orglam.In e preseneèenje: ukvarjam se tudi zvinom, in to z enologijo,somiljerstvom ter prodajo vin. KerGorenjska ni vinorodna pokrajina, tehstvari veèina izmed vas verjetno nepozna. Na kratko: ogromno vinpreizkuam, èe so dobra, in tako potemlahko pridelovalcem oz.vinogradnikom in kletarjem svetujem,kako naj ravnajo z vini, da bodo tanajbolja. Veliko se ukvarjam ssomiljerstvom. Se pravi, da ljudempovem, katero vino in hrana sodijoskupaj. Seveda pa vino tudi prodajam.Vinska stroke je priblino tako velikaumetnost kot glasba. Vino zelospoštujem.

Krik: Kaj pa šport?

G. Silvan: Ne, športnik pa nisem.

Krik: Pogosto hodite v kino?

G. Silvan: Ne. Èe pa e, so mi najljubekomedije.

Krik: Ali ste poroèeni? Imate kajotrok?

G. Silvan: Sem, otrok pa še nimam.

Krik: Imate kakno domaèo ival?

G. Silvan: Imam, psa.

G L A S B AKrik: Kaj ste po horoskopu?

G. Silvan: Jaz na horoskop niè ne dam.Vendar mislim, da se za vsakegakulturnega èloveka spodobi, da ve, kajje po horoskopu. Jaz sem dvojèek.

Krik: Pa spet nazaj h glasbi. Vašenajljubše obdobje in skladatelj sta?

G. Silvan: Barok; od skladateljev paBach.

Krik: Ali vam je poleg klasièneglasbe veè e kakna druga zvrst?

G. Silvan: Zelo so mi veè èrnskeduhovne pesmi pa jazz in priredbeklasiène glasbe. Tega ogromnoposluam. Pa nekaj filmske glasbe.

Krik: Kako si zamišljate svojoglasbeno kariero?

G. Silvan: Kot uèitelj glasbe si kariereskoraj ne morem zamiljati. Lahko si

jo zamiljam kot zborovodja, na primerotrokih zborov. Vem, da je do tegazelo, zelo dolga pot. Z otroki je trebadelati e na zaèetku. Iz najmlajegazbora vem, da bom èez pet, est let dobilven nekaj dobrih pevcev. Vem pa tudi,da jih bom èez sedem ali osem letizgubil. In vendar ostaja moj cilj: dativam osnovno glasbeno kulturo. Z njopa kulturo bivanja, zavedanja, da smoLjudje.

Krik: Èe bi se e enkrat rodili, bikaj spremenili v vaem ivljenju?

G. Silvan: Mislim, da ne bi nièspreminjal.

Krik: Hvala za pogovor.

G. Silvan: Hvala tudi vam.

Spraevale so pela Kran, MonikaBitenc in Urka Rihtariè iz 6. è

KRIK 2002

29

1. _____________ šola Franceta Prešerna2. _____________ ni šala.3. Ime najveèjega slovenskega pesnika (v rodilniku).4. ____________ se brani in ples odlašuje…5. Nadpomenka za penico, r, jeèmen6. Kdor pie za na olski èasopis (pomanjevalnica v mnoini).7. Glava naše šole.8. Kdor se uèi (mn.).9. Kdor uèi (mn.).10. olski èasopis na nai oli.

Èe ste pravilno reili krianko, ste v geslu dobili reitev, tj. ime in priimek glave nae ole.

R A Z V E D R I L O

30

POZOR! POZOR! OGROANJE 8.A RAZREDA!

Hvala, ker ste zaèeli brati to opozorilo.

8. A JE V NEVARNOSTI!

Ne, ne nameravam vam natevati statistiènih podatkov onajbolj priljubljenem (from the teachers point of view)razredu. Koliko nas je, koliko je vsota naih letpomnoeno s tevilom prebivalcev v matièni dravi SLO4, odteto tevilo padlih sivih las naih uèiteljev nafronti: NAUÈIMO 8. A VSAJ OSNOV!NE!!!

Nameravam se PRITOITI!-Na ivce mi gre (in nisem edina), da smo za vse******* (samocenzura prisotna) na oli krivi mi. Saj nasne zagovarjam, da smo angelèki, in tudi ne bom rekla, dakaknih stvari resnièno nismo naredili: SAMO - NISMOVSEGA KRIVI MI!-Ne bom rekla tudi, da ja naa krivulja ocen v skladu spredpisano? Gaussovo krivuljo. Pa kaj?! S tem, da naskar naprej primerjate z drugimi razredi in zbijate naomoralo (kar je sploh e je), niste naredili NIÈESAR vdobro narodu. Kmalu se nam bo vse zagabilo in bo e tapridne minilo veselje do ole. Monost velika.-Pa e to. Vsi veste, da se je v fiziki televizor nehote innevedoè sam prekucnil na tla. Tako je povedala prisotnain prisebna uèiteljica. Ampak ko je priel g. ravnateljstvar pogledat in dokumentirat za zavarovalnico in nasniè hudega sluteèe zagledal v uèilnici fizike na zasluenimalici, je najprej vpraal: Je bil 8. a?Ja, lepo prosim.

Saj ne zanikam njegovega upravièenega suma, samoNISMO MI KRIVI, da TV zaradi prevelike gravitacijein premajhne sile dveh na steno priraufanih roèic niustregel pogojem prvega Newtonovega zakona. Naesoalje!

Upam, da bo ta bridka pritoba zalegla in namomogoèila zdravo in uspeno bivanje do konca olskegaleta.

Za trajno ogroeni 8. a: Daa Vervega, predsednica OS

TEST TABLETA

Se ne marate uèiti?

Bi ta èas porabili za kaj drugega?

Kaj bi dali, da bi se vse te “bukle” zapisale v vašoglavo?

Odgovor je – TEST TABLETA.

Samo pojejte jo, vkljuèite program za doloèen predmet intableta bo delovala teden dni. Dobivali boste petice inuivali brez napetosti pa tudi veliko prihranili, sajkomplet test tablet stane le borih 119.999,99 SIT.

Èe pa poklièete v naslednjih petih minutah, vambrezplaèno podarimo e zvezek in svinènik!Neverjetna ponudba, kajne?Samo dvignite slualko in poklièite telefonsko tevilko:05040302010099 in paket test tablet bo na vaem domuv roku enega leta.

Nika Beton, 8. c

ÈUDENA KREMA

Budistièno drutvo Slovenije predstavlja: Lux perpetua,èudena krema za noht na desnem mezincu. Deluje naroki in na nogi in obarva va noht zeleno. Zaradidelovanja novih mikrobarvnih makroodsevnihkislobaziènih multidimenzionalnih barvil pa bo va nohtpopolnoma unièen. Neverjetno! Konec teav zlakiranjem nohtov! Poklièite zdaj in naroèite èudenokremo Lux perpetua za samo 999,9 burmanskihilingov.

Martin Ambroiè, 8. c

R E K L A M E