Dimitar Bitrakov OpenOffice.OrgDraw ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- --------------------------------------------------------------------------------------------------------- ------------- 1 - Vovedni informacii za programata OpenOffice orgDraw (strukturata na programata i koristewe) Uka`uvame na glavnite dejstva na programata : - Crtawe na grafi~ki objekti ( pravoagolnici, kvadrati, kru`nici,elipsi,otse~ki, mnoguagolnici i drugi); - izmenuvawe na dimenziite i formite na vnesenite objekti so razni transformacii. - izbirawe na razni stilovi na linii pri iscrtuvaweto na objektite ( koristewe na neprekinati linii, prekinati, oformeni so crti~ki, to~ki i nivni kombinacii); - dvi`ewe na objektite; - vrtewe (rotacija na objektite); - prika`uvawe na liniite na objektite vo razli~en stil, {irina i boja. - vnesuvawe boja vo objektite. - vnesuvawe prelivi, {rafuri i bit mapi vo objektite; i mnogu drugi dejstva. Programata se otvora (aktivira) so redosledno koristewe na komandite : Start > Programs > OpenOffice Org 3.2 > OpenOffice.org. Se izbira opcija Drawing. Na slikata e prika`an del od desktopot. Programata se otvora (aktivira) i so izbor na komandite: Start > All Programs > OpenOffice.org 32 > OpenOffice orgDraw Osnovnite prozorci vo site programi pretstavuvaat sredstvo za komuni- kacija me|u korisnikot i kompjuterot vo izvr{uvawe na grafi~ki prikazi. Poradi toa po~etnite informacii na programata OpenOffice org. Draw }e se odnesuvaat na orga- nizacija na osnovniot prozorec, komunikacija so osnovniot prozorec, osnovnite dejst- va i nivniot redosled vo vrska so realizacija na grafi~kite prikazi. -----------
Vovedni informacii za programata OpenOffice orgDraw (strukturata na programata i koristewe)
Uka`uvame na glavnite dejstva na programata : - Crtawe na grafi~ki objekti ( pravoagolnici, kvadrati, kru`nici,elipsi,otse~ki, mnoguagolnici i drugi); - izmenuvawe na dimenziite i formite na vnesenite objekti so razni transformacii. - izbirawe na razni stilovi na linii pri iscrtuvaweto na objektite ( koristewe na neprekinati linii, prekinati, oformeni so crti~ki, to~ki i nivni kombinacii); - dvi`ewe na objektite; - vrtewe (rotacija na objektite); - prika`uvawe na liniite na objektite vo razli~en stil, {irina i boja. - vnesuvawe boja vo objektite. - vnesuvawe prelivi, {rafuri i bit mapi vo objektite; i mnogu drugi dejstva. Programata se otvora (aktivira) so redosledno koristewe na komandite : Start > Programs > OpenOffice Org 3.2 > OpenOffice.org.
Se izbira opcija Drawing. Na slikata e prika`an del od desktopot.
Programata se otvora (aktivira) i so izbor na komandite:
Start > All Programs > OpenOffice.org 32 > OpenOffice orgDraw Osnovnite prozorci vo site programi pretstavuvaat sredstvo za komuni-kacija me|u korisnikot i kompjuterot vo izvr{uvawe na grafi~ki prikazi. Poradi toa po~etnite informacii na programata OpenOffice org. Draw }e se odnesuvaat na orga-nizacija na osnovniot prozorec, komunikacija so osnovniot prozorec, osnovnite dejst-va i nivniot redosled vo vrska so realizacija na grafi~kite prikazi. -----------
Po otvoraweto na programata na ekranot se javuva osnovniot (glavniot) prozorec
Osnovni elementi na prozorecot se komandite. Sekoja komanda izvr{uva odre-deno dejstvo. Poradi raspoznavawe na komandite na sekoja komanda e dodeleno ime. Komandite se rasporedeni vo menija. Isto i na menijata im se dodeleni imiwa . Menijata i oddelni komandi se grupirani vo lenti. Vo programata OpenOffice org.-Draw ima mnogu lenti, no vo osnovniot prozorec preddefinirano se sodr`at del od lentite a korisnicite na programata mo`at da gi koristat i drugite lenti. Na po~etok sledi kratok prikaz za lentite {to go formiraat preddefinirano osnovniot prozorec.
Vo osnovniot prozorec standardno se sodr`at slednive lenti : Lentata na naslovot. Vo ovaa lenta so informativen karakter se vnesuva imeto na programskiot paket Open Office.org.Draw i imeto na grafikot. So otvoraweto na gra-fikot mu se dodeluva privremeno ime Untitled 1. -------------
Lentata na glavnite menija (Menu Bar). Komandite {to se koristat vo programskiot paket se rasporedeni (grupirani) vo glavni menija, koi pod odredeni imiwa se koris-tat vo programata. Vo Open Office.org.Draw komandite se rasporedeni vo devet menija. Korisnicite na programata eden del od komandite gi izbiraat preku menijata. Standardnata lenta (Standard Bar). Standardnata lenta sodr`i komandi za izvr{u-vawe na ~esto koristenite dejstva. . Vsu{nost vo neja se vneseni eden del od koman-dite na glavnite menija, a so nivnoto obedinuvawe (grupirawe) vo lentata se postig-nuva pobrz pristap do komandite. Sekoja komanda e prika`ana vo forma na pravo-agolnik ili kvadrat so slikovit prikaz na dejstvoto poradi {to se narekuvaat ikoni. So komandite se vr{at dejstvata vo vrska so komunikacijata na korisnikot so kompju-terot vo realizacija na grafi~ki prikaz. Se koristat glavno za otvorawe na grafici, memorirawe, prenesuvawe na graficite, kopirawe i drugo. Lentata Line and Filling . Lentata sodr`i kratki menija za izvr{uvawe dejstva vrz grafi~kite prikazi so mo`nost na izbirawe na eden od pove}eto mo`nosti (opcii). Dejstvtvata se odnesuvaat na dodeluvawe boja na liniite na objektite, stil na lini-ite, {irina i vnesuvawe boja, prelivi, {rafuri i bit mapi vo objektite. Horizontalno postaven linear (Ruler). Od horizontalno postaveniot linear mo`e da se dobie informacija za polo`bata na prikazot i dimenzii. Edini~nata merka se izbira po `elba na korisnikot. Lentata Drawing . Vo lentata (od leva strana ).se sodr`at komandite (alatki) za crtawe na objektite.
Na slikata e samo eden del od komandite na lentata Drawing. Se sodr`at komandi so koi mo`eme da crtame pravoagolnici, kvadrati, kru`nici, elipsi, otse~-ki, pod zaedniiot termin objekti, i da ispi{uvame tekstovi. Pokraj komandite za crtawe na objektite, se sodr`at komandi i za izvr{uvawe na drugi dejstva. Vo lentata Drawing se sodr`at del od komandite .
Prostorot e namenet za prika`uvawe (crtawe) na grafi~kite realizacii. Mo`no e da se crta kade i da bilo vo ovoj prostor. Me|utoa, po pravilo grafi~kite prikazi treba da se sodr`at vo ramkata za crtawe. Samo prikaz vo ramkata mo`e da se otpe~ati ili prenese vo drug dokument. Od desnata strana se lentite za hori-zontalno i vertikalno pomestuvawe na ramkata za crtawe . Od dolnata strana e statusnata lenta
Statusnata lenta ima informativna uloga . Pri crtaweto na objektite vo ovaa lenta se vnesuva imeto na objektot {to e obele`an,se prika`uva polo`bata na objektot, dimenziite i se vnesuva redniot broj na slajdot. Polo`bata se odreduva vo odnos na koordinaten sistem so po~etok vo gornoto levo teme na ramkata.
Strukturata na osnovniot prozorec e mo`no da se menuva. Izmenite se odnesuvaat vo toa {to e mo`no da se otstrani lenta, linear, odnosno da se dovedu-vaat drugi lenti vo strukturata na prozorecot. Mo`no e da se preureduvaat koman-dite vo lentite, postavuvaat vo razni polo`bi i izmenuvawe na komandite vo sostav na oddelnite lenti.
Na~in na koristewe na programata Vo izvr{uvawe na dejstvata povrzani so upravuvaweto na programata se koristi gluv~eto. So gluv~eto se prezemaat (izbiraat) komandite od osnovniot prozo-rec koj postojano e prisaten na ekranot. Dejstvata se vr{at so poka`uva~ot ~ie dvi-`ewe po ekranot se vr{i so gluv~eto. Poka`uva~ot se poka`uva na ekranot koga }e se pojavi osnovniot prozorec. Toj e vo forma na strelka navednata nalevo ( ). Naso-kata na dvi`eweto na poka`uva~ot se sovpa|a so nasokata vo koja se dvi`i gluv~eto. Mnogu lesno se odreduva nasokata na dvi`eweto na gluv~eto da se dovede poka`uva-~ot nad komanda. Vo komunikacijata so kompjuterot se izbiraat oddelni komandi i tie se akti-viraat soodvetno so dejstvoto {to sakame da go izvr{ime. Mnogukratno e koris-teweto na gluv~eto vo realizacija na eden grafi~ki prikaz. Pokraj izborite na komandite i aktiviraweto, toa se koristi i vo mnogu drugi dejstva. Vo ovoj naslov }e se zadr`ime samo na izborot i aktiviraweto na komanda. ----------
Izbor na komanda od lentata Drawing Izbor na komanda se izvr{uva so doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto na komandata. Po doveduvaweto na poka`uva~ot vo poleto , na primer na komandata Rectangle za prikaz na pravoagolnici, neposredno do poleto se ispi{uva imeto na komandata (slikata od levo) .
So kliknuvawe na kop~eto od gluv~eto se aktivira komandata.. Poleto na koman-data se prika`uva inverzno (osnovata pobeluva). Po aktiviraweto na komanda se sproveduva sootvetna postapkata za prikaz na objekt. Na slednava slika e prika`ana komandata Lines and Arrows.
Za razlika od prethodnata komanda , komandata Lines and Arrows se koristi za crtawe na otse~ki so mo`no izbirawe na znacite na krajnite to~ki (strelki, kru`-nici i kvadrati). Za komandata velime deka e so pove}e opcii. Na komandite so pove}e opcii po aktiviraweto se pridru`uva opciona ramka.
Vo opcionata ramka so slika se prika`ani mo`nite izbori. So doveduvawe na poka`uva~ot nad eden od mo`nite izbori se ispi{uva imeto na opcijata a so klik-nuvawe se izbira. Na slikata od desno e prika`an zapisot na opcijata Line with Square / Arrow . Zapisot na opcijata po kratko vreme se otstranuva. Izbor na komanda od menijata Za izvr{uvawe na najgolem broj dejstvata, komandite se prezemaat preku len-tite na glavnite menija. Za izbor na komanda {to e vo sostav na meni se aktivira (iz-bira) menito so kliknuvawe so gluv~eto nad imeto na menito . Na ekranot se javuva listata so komandite. Prika`ana e listata so komandite na menito File.
] e naglasime deka aktiviraweto na glavno meni ne treba da se tretira kako izbor na komanda. So izborot na glavno meni se prika`uva na ekranot lista so komandite od menito. Izborot na glavno meni ni dava mo`nost od prika`anata lista da se izbere komanda.
Vo slednata faza se izbira edna od komandite. Po doveduvawe na poka`uva~ot nad koja i da bilo od komadite najziniot prikaz se zatemnuva. Se izbira komandata nad koja }e se pritisne so kop~eto. Po izborot na komandata listata se otstranuva od ekranot. Dokolku e dejstvoto ednozna~no izvodlivo bez da e potrebno vnesuvawe na dopolnitelni informacii komandata }e se izvr{i. Za vnesuvawe na dopolnitelni informacii na komandata se pridru`uva dija-logen prozorec. Za primer se prika`uva prozorecot na komandata za pe~atewe.
Dijalognite prozorci sodr`at menija za izvr{uvawe na odredeni dejstva. Menito ovozmo`uva izvr{uvawe izbor na eden od pove}eto mo`ni. Poradi ova e pot-rebno poznavawe na dijalognite prozorci vo smisla {to so niv se izvr{uva i po koja postapka. Dijalognite prozorci imaat zadol`itelno poliwa ( Ok ili naziv na komanda) i Cancel. Otkako }e se izberat edno ili pove}e dejstva so prozorecot sleduva potvr-duvawe na izborite so aktivirawe na poleto Ok . Izbranite dejstva }e se izvr{at vrz grafi~kiot prikaz na koi se odnesuvaat i prozorecot se otstranuva od ekranot. So kliknuvawe nad poleto Cancel se otka`uva od izvr{uvawe na izbranite dejstva. I vo ovoj slu~aj dijalogniot prozorec se otstranuva od ekranot. Prozorecot se otstra-nuva i so kliknuvawe vo poleto vo gorniot desen agol od ramkata so oznaka ( ). Mnogu dejstva mo`e da se izvr{uvaat i so tasterite, koristejki kombinacii so ednovremeno pritiskawe na dva ili tri tasteri. Vo listite na komandite, samo za komandite {to mo`at da se izvr{uvaat so tasteri e navedena i kombinacijata na tasterite.
I . Osnovni dejstva i nivniot redosled vo vrska so
kreirawe na grafi~kite prikazi. Vo naslovot }e gi razgledame dejstvata i redosledot na dejstvata, {to treba da se izvr{uvaat vo realizacijata na grafi~kite prikazi. Se po~nuva so anga`irawe na memoriski prostor vo koi }e se realiziraat gra--fi~kite prikazi. Sekoj korisnik si obezbeduva prostor za svoite prikazi. Se koristi za toj prostor terminot grafik a za postapkata za obezbeduvawe na prostorot se ko-ristat terminite otvorawe ili kreirawe na grafik. Otvoreniot grafik se iden-ti-fikuva po imeto {to }e go dobie po negovoto otvorawe. Po pravilo grafikot se otvora (formira) pri otpo~nuvawe na odredena rabota samo edna{ i vo nego }e se ~uvaat si-te kreirani prikazi, dodeka }e se otvora (povikuva) pove}epati za dorabotka i drugi dejstva vo vrska so podgotvuvaweto na prikazite. Otvorawe na nov grafik So startovawe na programata e preddefinirano otvorawe na grafik.
i mu se dodeluva ime Untitled 1 – OpenOffice.Org Draw .Tova e privremeno ime na gra-fikot koe se zabele`uva i vo naslovnata lenta. Rabotnata povr{ina vo dokumentot e organizirana po slajdovi ( stranici). So kreiraweto na grafikot e doveden na ekranot prviot slajd (prvata stranica ). Prikazite se crtaat po pravilo vo ramkata za crtawe . No mo`e za crtawe da se ko-risti i prostorot von ramkata Prikazite podgotveni nadvor od ramkata mo`at na ed-nostaven na~in da se vnesat vo ramkata po nivnoto formirawe . Prikazite {to }e se crtaat vo grafikot }e se rasporeduvaat vo pove}e slaj-dovi. So otvoraweto na grafikot na ekranot e preddefinirano doveden prviot slajd. Za upravuvawe so slajdovite preddefinirano na ekranot e vneseno menito Page Pane..
Vo menito Page Pane e vnesena informacijata Pages 1. So sekoj slajd korespondira ramka vo menito Page Pane . Se {to se prika`uva vo ramkata za crtawe se vnesuva vo minijatura i vo menito Page Pane . Po vnesenuvaweto na objekt ili pove}e objekti vo ramkata za crtawe vo prviot slajd, mo`e da se premine na crtawe objekti na sleden slajd. Doveduvawe na sleden slajd na ekranot se vr{i so komandata Slide vo menito Insert. Se izbira menito Insert, se doveduva listata so komandite i od listata se izbira komandata Slide. Na ekranot se doveduva sleden slajd.
Po vnesuvawe na vtoriot slajd vo menito Page Pane se vnesuva ramka kon koja se pridru`uva zapisot Slide 2. Na slikata e prika`ana sostojba vo menito Page Pane (od- levo). So sleden izbor na komandata Slide vo menito Page Pane se vnesuva nova ramka i zapisot Slide 3 (od desno) . Vo vidnoto pole na menito Page Pane ce prika`uva samo edna ramka. Doveduvawe na ramka so broj na slajdot vo vidnoto pole se vr{i so lentata za vertikalno pomes-tuvawe. Ako e potrebno eden od porano koristenite slajdovi da se vrati na ekranot se doveduva vo vidnoto pole na menito ramkata na menito Page Pane,{to korespondira so toj slajd i kliknuva vo ramkata. Na ekranot se vra}a predhodno doveden slajd na ekran. Da se sozdade pove}e prostor na ekranot za crtawe , korisno e menito Page Pane da se povlekuva od ekranot. Se povlekuva i doveduva so komanda od menito Edit. Memorirawe na grafik Da se so~uvaat prikazite potrebno e da se izvr{i memorirawe na vnesenite prikazi. So memoriraweto se ~uvaat site prikazi za natamo{na dorabotka, izmenu-vawa, pe~atewe, prenesuvawe vo Text dokumenti i drugi dejstva. Za memorirawe se ko-risti komandata Save As od menito File. Komandata Save As go doveduva dijalogniot prozorec Save As
So dijalogniot prozorec voedno so memoriraweto na grafikot mu se dodeluva postojanoto ime. Imeto go izbira korisnikot po svoja `elba. Imeto se vnesuva so tas-taturata vo poleto File Name ( vo primerot , imeto PRV PRIKAZ) i potoa potvrduva so kliknuvawe vo poleto Save. Ednovremeno so potvrduvaweto privremenoto ime vo naslovnata lenta }e se zameni so postojanoto ime . Isklu~uvawe na programata Isklu~uvawe na programata se sproveduva po pravilo po memorirawe na grafikot. Pred se treba da se deaktivira (prekine) vrskata so programata {to se vr-{i so kliknuvawe na komandata Exit od menito File. Mo`no e prekinot so programata i preku komandata Close ( )vo naslovnata lenta. Dokolku ne e izvr{eno memorirawe na grafikot, na ekranot se prika`uva ramkata.
So kliknuvawe na Save se memorira novata sostojba vo dokumentot, so Discard ne se memoriraat izmenite vo dokumentot. So opcijata Cancel se otka`uva isklu~uva-we na programata. Po doveduvawe na desktopot se isklu~uva kompjuterot po odredena postapka. Otvorawe na kreiran grafik Sledniot kontakt so kompjuterot za prodol`uvawe so rabotata vrz prikazite od grafikot, }e se ostvari so otvorawe na porano kreiraniot grafik. ] e ja izbereme ko-mandata Open od glavno meni File . Po ova na ekranot se doveduva dijalogniot prozorec Open .
Vo prozorecot e spisokot so memorirani grafici. Me|u drugite vo spisokot se nao|a i imeto na grafikot {to go otvorime (vo konkretniov primer PRV PRIKAZ ). ] e go dovedeme poka`uva~ot nad imeto na grafikot i }e klikneme nad nego. ] e se zatemni prostorot nad imeto. Sledniot poteg }e bide kliknuvawe nad poleto so zapisot Open od desnata strana na prozorecot za da se potvrdi izborot. Na ekranot }e se dovede grafikot PRV PRIKAZ . ). Po otvorawe na grafikot PRV PRIKAZ na ekranot e prviot slajd. Vo menito Page Pane e zapisot Slide 1 i vo ramkata prikazot {to e na ovoj slajd.Treba da se dove-de na ekran slajdot vo koj se nao|a prikazot vrz koj treba da se prodol`i so negovo ob-likuvawe . Doveduvawe na slajd }e se izvr{i so menito Page Pane .Vo poleto na me-nito so lentata za vertikalno pomestuvawe se doveduva sootvetnata ramka ( se doveduva spored brojot, olesneto so prikazot vo ramkata) i kliknuvawe vo ramkata. Preddefinirano dovedeniot prv slajd na ekranot se zamenuva so izbraniot slajd. Po izbor na slajd menito Page Pane mo`e da se otstrani od ekranot . Se otstra-nuva preku menito View.
Pred zapisot Page Pane e vnesen znakot . Vnesen znakot vo listata pred zapisot Page Pane e informacija deka e menito na ekran. So izborot na koman-
data Page Pane se otstranuva znakot i povlekuva menito od ekranot. Naizme-ni~no ,eden izbor go vnesuva znakot ( Page Pane e na ekran) a sleden izbor go otstra-nuva znakot ( Page Pane e povle~eno od ekran). Po izvr{eni izmeni, dopolnenija ili drugi dejstva vo slajdot,se memorira novata sostojba sega so komandata Save. So komandata New se otvora tekst dokument, grafik, tabela i drugi aplikacii.
Doveduvawe na drugite komandi od lentata Drawing vo vidnoto pole od ekranot se vr{i so kliknuvawe na znakot . Prikazite se :
II . Prika`uvawe na osnovni objekti Prvite ~ekori vo ostvaruvaweto na grafi~kite prikazi }e gi zapo~neme so prika`uvaweto na objektite (pravoagolnici, kvadrati, kru`nici,elipsi,otse~ki, mno-guagolnici i drugi geometriski objekti) . Za ovie prikazi }e se oristime so komandite vo sostav na lentata so alatkite (Draw ToolBar / Graphics) Prika`uvawe na pravoagolnici i kvadrati Za prika`uvawe na pravoagolnici i kvadrati se koristi komandata Rectangle .
So doveduvaweto na poka`uva~ot vo poleto na komandata se vnesuva imeto na komandata. Imeto ostanuva kratko vreme. Za aktivirawe na komandata treba po dove-duvawe na poka`uva~ot vo poleto da se pritisne na levoto kop~e. Po aktiviraweto poleto na komandata se osvetluva a poka`uva~ot dobiva forma na krst kon koj se
pridru`uva pravoagolnik ( ).Po ova e mo`no da se pristapi kon crtawe na pra-voagolnici. Za crtawe na pravoagolnicite se sproveduva slednava postapka: Go doveduvame poka`uva~ot vo polo`ba kade {to treba da se prika`e (da se nacrta) pravoagolnikot, pa }e se pritisneme i }e se dr`i pritisnato levoto kop~e. Pomestuvawe na gluv~eto doveduva do prikaz na pravoagolnik pri {to ednoto teme se sovpa|a so to~kata vo koja se nao|a{e poka`uva~ot koga e pritisnato kop~eto. Di-menziite na pravoagolnikot se menuvaat so sekoja promena na polo`bata na gluv~eto pri {tolesno mo`e da se zabele`i zavisnosta me|u dvi`eweto na gluv~eto so izmeni-te na dimenziite na pravoagolnikot. Vo momentot na osloboduvawe (otpu{tawe) na kop~eto na ekranot }e se zabele`i (registrira) pravoagolnikot {to se prika`uva vo toj moment.
Potencirame deka vo postapkata za prikaz na pravoagolnik se sproveduvaat ~etiri dejstva i toa: - izbor (odreduvawe)na polo`bata na pravoagolnikot (doveduvawe na poka`uva~ot vo odredena po~etna pozicija); - registrirawe na polo`bata na poka`uva~ot (pritiskawe na kop~eto od gluv~eto); - izbor na dimenziite na pravoagolnikot vo odnos na registriranata po~etna to~ka (dvi`ewe na gluv~eto so pritisnato kop~e); - registrirawe (zabele`uvawe) na izbraniot pravoagolnik( otpu{tawe na kop~eto od gluv~eto). So registriraweto (zabele`uvaweto) na pravoagolnikot okolu nego se prika`u-vaat osum pravoagolnici vo mnogu mali dimenzii. Usvoeno e pri ova da se ka`e deka pravoagolnikot so registriraweto e selektiran, izbran ili obele`an. ] e go koristime terminot obele`an. ----------
Pojavuvaweto na objektot obele`an uka`uva deka negoviot prikaz ne e kone~en i }e bide potrebno da se vr{at i drugi dejstva, {to se izvr{uvaat samo koga e objekt obele-`an. Dokolku registriraniot pravoagolnik ja zadovoluva na{ata zamisla za polo`-bata i dimenziite, obele`uvaweto }e go otstranime so pritiskawe na kop~eto od gluv~eto vo koja i da bilo polo`ba na poka`uva~ot nadvor od prostorot kade {to e ob-jektot, so {to procesot na vnesuvawe na pravoagolnikot e zavr{en . Po prika`uvawe na objektot komandata se deaktivira. Za prika`uvawe na sleden objekt povtorno se aktivira komandata Rectangle Za prikaz na kvadrat postapkata se sproveduva so pritisnat tasterot Shift. Na slikata e prika`ani pravoagolnik i kvadrat po otstanuvawe na obele`uvaweto.
Objektite predefinirano se prika`uvaat ispolneti so sina boja (Blue 8 ). Da se otstrani bojata ili da se promeni e mo`no da se postapi po postapkata prika`ana vo ramkata . Na po~etok nema potreba da se menuva bojata. Sepak, za zainteresovanite ja navedu-vame postapkata.
Obele`uvaweto na objektite e edno od osnovnite dejstva {to mnogukratno }e se koristi vo rabotata so programata. Pred sekoe dejstvo {to treba da se izvr{i nad odreden objekt toj treba da se obele`i. So obele`uvaweto se nazna~uva nad koj objekt }e se izvr{i odredeno dejstvo. Obele`uvaweto (selektiraweto) se vr{i so komandata Select ( ).
Po aktiviraweto na komandata se doveduva poka`uva~ot vo edna od rabnite linii od objektot {to treba da se obele`i i se kliknuva so gluv~eto. Okolu objektott po ova se prika`uvaat osumte sitni pravoagolnici {to predstavuva informacija deka e obele-`an objektot. Po pravilo, obele`uvaweto na eden objekt povlekuva otstranuvawe na obele`uvaweto na prethodno obele`an drug objekt. Ako odredeno dejstvo se odnesuva na pove}e objekti e potrebno grupno obele`u-vawe na objektite. Dva ili pove}e objekti mo`at da se obele`at ednovremeno dokolku vo tekot na obele`uvaweto na oddelnite objekti se dr`i pritisnat tasterot Shift. Obe-le`uvaweto se otstranuva i vo vakov slu~aj so kliknuvawe na gluv~eto nadvor od koj i da e od objektite. Za grupno obele`uvawe na pove}e objekti se koristi i komanda koja }e ja razgledame vo eden od slednite naslovi. --------
Na kraj }e soop{time deka vnesenite objekti se bri{at po obele`uvawe so tas-terot Delete. Za pomestuvawe na objekt po obele`uvaweto se vnesuva poka`uva~ot vo
vnatre{nosta na objektot. Se prika`uva znakot . Se dr`i pritis-nato kop~eto i se vle~e znakot vo sakana nasoka. So osloboduvawe na kop~eto se registrira objektot na nova pozicija..
Prikaz na elipsi i kru`nici Za prika`uvawe na elipsi i kru`nici se koristi komandata Ellipse.
Postapkata za prikaz na elipsa e analogna so postapkata na prika`uvawe na pravoagolnik. So aktivirawe na komandata poka`uva~ot dobiva isto forma na krst, no sega kon nego se pridru`uva kru`nica ( ).Povtoruvajki ja postapkata za prikaz na pravoagolnik sega }e se zabele`i elipsata. Elipsata se prika`uva so tenka linija i e obele`ana.
Po prikazot na elipsata se deaktivira komandata. Za sleden prikaz na elipsa treba da se aktivira povtorno komandata Ellipse. Kru`nica se crta ako vo tekot na postap-kata se dr`i pritisnat tasterot Shift . Prikaz na otse~ki Za prika`uvawe na otse~ki se koristat komandite Line i Lines and Arrows . Na slikata se prika`uva komandata Line .
So komandata Line se crtaat otse~ki. So izbor na ovaa komanda poka`uva~ot
dobiva forma na krst kon koj se pridru`uva kratka koso postavena otse~ka. ( ). Crtaweto na otse~kite se vr{i po slednava postapka. Se doveduva poka`uva~ot vo polo`ba na po~etnata to~ka na otse~kata i se kliknuva na levoto kop~e. So pritisnato kop~e se pomestuva poka`uva~ot vo polo`ba na slednata to~ka. Za seto vreme po~etnata to~ka se povrzuva so polo`bata na poka`uva~ot. Slednata to~ka od otse~kata se registrira so otpu{tawe na kop~eto. Otse~kata }e bide obele`ena. Povrzuvawe na po~etnata to~ka so polo`bata na poka`uva~ot vo tekot na crtaweto -----------
go olesnuva izboot na pozicijata na slednata to~ka i agolot (pribli`no) pod koja taa treba da se postavi. Po prikazot na otse~kata komandata se deaktivira. Ako vo tekot na crtaweto se dr`i pritisnat tasterot Shift se crta horizontalna , vertikalna otse~ka i agol od 450 {to zavisi vo koja nasoka se pomestuva poka`uva~ot. Na slednava slika e prika`ana komandata Lines and Arrows.
Za razlika od prethodnata , ovaa komanda se koristi za crtawe na otse~ki so mo`no izbirawe na znacite na krajnite to~ki. Za komandata velime deka e so pove}e opcii (mo`nosti). Na komandite so pove}e opcii po aktiviraweto se pridru`uva ramka so opciite. (od levo).
Se kliknuva vrz ozna~enata to~ka na opcionata ramka (1). Se vnesuva sina boja vo prostorot na lentata (2). So pritisnato kop~e se povlekuva ramkata na koja bilo po-zicija. Po osloboduvawe na kop~eto se dobiva prikazot (3). Toa e opcionata ramka koja }e se koristi pri crtaweto na otse~ki so mo`nite izbori na kraevite. Vo opcionata ramka so slika se prika`ani mo`nite izbori. So doveduvawe na poka-`uva~ot nad edna od mo`nite izbori se ispi{uva imeto na opcijata, a so kliknuvawe se izbira . Na opcionata ramka na slikata e izbrana opcijata Line with Square/ Arrow.
Zapisot na izbranata opcija po kratko vreme se otstranuva od ekranot. Prikaz na edna od mo`nite opcii se sveduva na slednava postapka: - izbor na komandata; - izbor na opcija . Se crta otse~kata na na~in prika`an vo prethodnot slu~ai. Na slikata se nekolku prikazi so komandata Lines and Arrows
Ramkata se otstranuva so kliknuvawe vrz komandata Close ( ).. --------
Ramkata so opciite mo`e da se pomestuva . Se kliknuva vo sivo oboenoto pole i bez da se otpu{ta kop~eto se povlekuva ramkata vo druga pozicija. Po ova kop~eto se osloboduva. So kliknuvawe na znakot ( ), se doveduva lista so komandi. So izbor na ko-mandata Visible Buttons se prika`uva lista so nazivite na opciite .
So kliknuvawe na komandata Close Toolbar se otstranuva listata . Prikaz na mnoguagolnici i crtawe so slobodna raka Prikaz na mnoguagolnici / crtawe so slobodna raka se obedineti vo komandata Curve.
So aktivirawe na komandata preku znakot ( ) se prika`uva ramkata so opciite . Na slikata e prika`ana listata so dejstvata na oddelnite opcii.
Primeri na grafi~ki realizacii so site opcii se vneseni vo ramkata za crtawe.
Prikaz na geometriski objekti Golem e izborot na objektite {to se crtaat so komandata Basic Shapes. So komandata se crtaat pravoagolnici i kvadrati, so ramni i zakriveni temiwa, elipsi i kru`nici, kru`ni segmenti pod razli~en centralen agol,triagolnici, trapezi, peto-agolnici, {estoagolnici, mnoguagolnici , cilindri, kocki i drugi. So izbor na komandata se pridru`uva opcionata ramka.
Dejstvata na opciite se dobija po istata postapka prika`ana pogore preku koman-data Visible Buttons..
Poka`uva~ot po izbor na opcija dobiva forma na krst ( ) kon koj se prid-ru`uva vertikalna crti~ka. Da se crtaat pravilni figuri ,mnoguagolnici i drugi vo tekot na crtaweto e potrebno da bide pritisnat tasterot Shift . Vo opcionata ramka se sodr`at objekti kon koi po prikazot se pridru`uvaat samo znacite od obele`uvaweto, ima i objekti kon koi se pridru`uva i `olto svetlata kru`nica ( ) . Objektite kon koi se pridru`uva `oltata kru`nica mo`e prikazot na objektot da se izmenuva. Razni se izmenuvawata kaj objektite. ] e soop{time deka izmenuvawata se izvr{uvaat so promena na polo`bata na kru`nicata. Dvi`eweto na kru`nicata i na-sokata na dvi`eweto e ograni~eno na oddelen segment vo nasoka zavisna od objektot. Po prikaz na objektot kon koi se pridru`uva kru`nicata, se doveduva poka`u-va~ot nad kru`nicata po koe toj dobiva forma na {aka. Se kliknuva vrz kop~eto i so pritisnato kop~e se vle~e poka`uva~ot kon preddefinirana nasoka. Vo tekot na vle~eweto se otkriva promenata {to mo`e da se vr{i vrz objektot . Primeri na mo`ni promeni se prika`ani vo prodol`enie.
promena na zakrivenosta na temiwata na pravoagolnik ------------
III. Osnovni dejstva i transformacii na objektite.
Po zapoznavaweto so na~inot na prika`uvaweto na osnovnite objekti {to pretstavuvaat baza za koja i da bilo grafi~ka prezentacija, }e se zapoznaeme so u{te nekoi dejstva so pomo{ na koi se vr{i rasporeduvawe na objektite, postavuvawe na eden objekt nasproti drug objekt po polo`ba i rastojanie, namaluvawe ili nagolemu-vawe na dimenziite na objektite poradi usoglasuvawe so dimenziite na drugite, izmenuvawe na oblikot na objektite i drugi dejstva. ] e gi razgledame slednive : - odreduvawe polo`bata na objektite, - odreduvawe dimenzii na objektite, - prenesuvawe na objektite, - zavrtuvawe na objektite, - razvlekuvawe na objektite, - iskosuvawe na objektite - vle~ewe na temiwata na objektite. Odreduvawe polo`ba na objektite Polo`bata na objekt se odreduva vo odnos na sredi{nata to~ka na objektot ili vo odnos na koja bilo od to~kite {to go obele`uvaat objektot. Se odreduvaat rastoja-nijata na izbrana to~ka od levata vertikalna linija od ramkata za crtawe i od gor-nata horizontalna linija. Rastojanijata se ~itaat od linearite. So doveduvawe na po-ka`uva~ot nad to~kata, na linearite se prika`uvaat kratki crti~ki {to ni ovozmo-`uvaat ~itawe.
Od linearite mo`e da se pro~ita deka prese~nata to~ka na dvete linii od ramkata vo odnos na koi se odreduva polo`bata im soodvetstvuva vrednost nula. Smetajki ja ovaa to~ka za koordinaten po~etok na Dekartov koordinaten sistem, hori-zontalnata gorna linija za apscisna oska, a levata linija na ramkata za crtawe za or-dinatna oska, mo`e da se ka`e deka rastojanijata do liniite od ramkata se koordi-nati na izbranata to~ka od objektot vo odnos na koordinatniot sistem . Vo statusnata lenta
e zapis na pozicijata na objektot. Koordinatite na pravoagolnikot se (3.08, 5.06). Se odreduvaat so doveduvawe na poka`uva~ot nad to~kata spored koja se odreduva po-lo`bata na objektot .( vo primerov e vo odnos na to~kata ozna~ena so zvezdi~ka). Odreduvawe dimenzii na objektite Dimenziite na objektite se definiraat so rastojanieto na dvete najodale~eni to~ki od objektot vo horizontalna nasoka i sootvetno rastojanieto na dve naj-odale-~eni to~ki vo vertikalna nasoka. Uslovno za ovie rastojanie gi koristime terminite dol`inata i {irina na objektot. Dol`inata i {irinata na objektot se dvata podatka vrz koi se odreduvaat dimenziite . ----------
Vrednostite na dvata parametri se odreduvaat (~itaat) na horizontalniot i vertikalniopt linear. So obele`uvaweto na vnesen objekt na horizontalno posta-ve-
niot linear se registriraat so znakot ( ) polo`bata na krajnata leva to~ka od objektot i krajnata desna to~ka. Na vertikalno postaveniot linear so znakot( ) se registriraat polo`bata na krajnata dolna to~ka i krajnata gorna to~ka od objektot . Na slikata
e vnesen objekt za koi na linearite se prika`uvaat polo`bite na karakteristi~nite to~ki vrz koi se odreduvaat dol`inata i {irinata.. Dol`inata ( 8.03 cm ) i {irinata ( 2.83 cm ) se vnesuvaat i vo statusnata lenta.
Prenesuvawe na objekti Prenesuvawe na objektite ovozmo`uva postavuvawe na objekt na odredena polo`-ba spored prikazot i usoglasuvawe na polo`bata na objektot soodvetno spored dru-gite objekti vo prikazot. Vo vrska so ova }e razgledame dve mo`nosti: - prenesuvawe objekt Za da se prenese objekt od edna polo`ba vo druga treba da se obele`i. Se dove-duva poka`uva~ot vo vnatre{nosta na objektot i po prika`uvawe na znakot ( ) so pritisnato kop~e se pomestuva poka`uva~ot vo nasoka kade {to treba da se prenese objektot. Na ekranot se sledi polo`bata vo sekoj moment pri prenesuvawe na objektot so prikaz vo svetla nijansa. Novata polo`ba na objektot se pozicionira vo polo`ba kade }e se oslobodi kop~eto.
Ovoj na~in na prenesuvawe na objektite e dosta brz i se odviva glavno po slo-bodna procenka na polo`bata. Me|utoa, vo tekot na prenesuvaweto na objektot e mo`-no da se sledat informaciite za polo`bata na objektot na linearite za poprecizno postavuvawe na objektot. - dvi`ewe na objektot Dvi`ewe na objekt se vr{i so ~etirite tasteri so strelkite, po negovoto obele`uvawe. So pritiskawe na eden od ovie tasteri,obele`aniot objekt se pomes-tuva za odredeno rastojanie i toa horizontalno (nalevo ili nadesno), odnosno ver-tikalno (nagore ili nadolu). Kolku }e se pomesti objektot so edno pritiskawe na eden od ovie tasteri e preddefinirano. So pove}ekratno pritiskawe na eden od tasterite se dvi`i objektot po ekranot vo eden od mo`nite pravci ~ekor po ~ekor. Zaedno so ova se sledi vo sekoj moment polo`bata na objektot na linearite i e mo`no da se postavi objektot na sakanoto mesto. ----------
Na slikata e prika`ano dvi`ewe vo horizontalna nasoka ( odlevo) i dvi`ewe vo dvete nasoki ( oddesno).
Zavrtuvawe (rotirawe) na objektite Zavrtuvaweto na objektite e dosta ~esto dejstvo {to se koristi vo grafi~-kite realizacii. Vo vrska so vrteweto na objektite potrebno e prvo objektot da se podgotvi ( da se dovede vo sostojba vo koja mo`e da se vr{i vrteweto) a potoa da se izvr{i postapkata po koja se vr{i vrteweto. [ to se odnesuva do podgotov-kata taa se vr{i so koristeweto na komandata Rotate od menito Modify. ] e go obele`ime objektot kaj koj treba da se izvr{i vrtewe i ja aktivirame ovaa komanda. Vo rezultat na ova na ekranot }e se prika`e objektot vrz koj mo`e da se vr{i vrtewe.
Znacite za obele`uvawe sega se zameneti so sitno prika`ani kvadrati (na temiwata) i {estoagolnici (na stranite) vo crvena boja. Obele`ena e i sredi{nata to~ka na objektot. Ovaa sostojba uka`uva deka e objektot podgotven za zavrtuvawe. Zavrtuvaweto mo`e da se izvr{i okolu sredi{nata to~ka za proizvolen agol, odnos-no toa mo`e da se izvr{i i vo odnos na koja i da bilo izbrana to~ka vo ili nadvor od objektot. ] e gi razgledame dvata slu~ai. Vo prviot slu~aj se doveduva poka`uva~ot kon edna od dijagonalno postavenite to~ki i se ~eka dodeka na ekranot ne se prika`e znakot ( ). Po pojavuva-weto na ovoj znak, se pritisnato kop~e se vr{i dvi`ewe na poka`uva~ot po pribli`no kru`na pateka), a voedno so tova se vrti i objektot. Prekin na vrteweto nastanuva koga }e se otpu{ti kop~eto. Po izvr{enoto zavrtuvawe se otstranuva obele`uvaweto. Na sli-kata se prika`uva sostojbata na objektot podgotven za zavrtuvawe (levo) i objektot pred i po izvr{enoto zavrtuvawe (desno).
Vo vtoriot slu~aj, pred da se zapo~ne so prika`anata postapka, treba da se pomesti (prenese) sredi{nata to~ka vo nova polo`ba. Se doveduva poka`uva~ot nad sredi{nata to~ka, se prika`uva znak vo forma na {aka. Po ova se kliknuva vo to~kata i poka`uva~ot se vodi so pritisnato kop~e vo novata polo`ba vo koja se otpu{ta kop-~eto. Objektot sega }e se zavrti okolu to~kata do levata strana od pravoagolnikot
Neposredno po komandata za zavrtuvaweto vo listata na menito Modify sledi komandata Flip so koja se vr{i prevrtuvawe na objektite. Prevrtuvawe na prikaz e mo`no da se izvr{i vo horizontalna nasoka i vo vertikalna nasoka . Za prevrtuvawe se koristi komandata Flip . Po izbor na Modify > Flip sleduva opcionata ramka so zapisite Horizontally i Vertically .
Za prevrtuvawe vo horizontalnata nasoka se kliknuva na zapisot Horizontally. Za prevrtuvawe vo vertikalna nasoka se kliknuva so poka`uva~ot vo zapisot Vertically . Na slikata e prikazan ( od levo) prikazot pred prevrtuvawe a (od desno) nego-voto zavrtuvawe vo dvete nasoki.
Pred prevrtuvaweto horizintalno vertikalno Razvlekuvawe na objektite Dimenziite na vnesenite objekti mo`at da se promenat poradi usoglasuvawe so drugite objekti {to u~estvuvaat vo eden grafi~ki prikaz. Edna od metodite e raz-vlekuvawe na objektot, metoda vo koja se raboti za promeni od oko vo slobodna krea-cija na grafi~ki prikaz, vo smisla na izmenuvawe (namaluvawe ili nagolemuvawe) na negovite dimenzii vo horizontalen, vertikalen ili ednovremeno vo dvata pravci. Me-todata e edna od ~esto koristenite kaj mnogute objekti i vo mnogu drugi priliki. Metodata na razvlekuvawe }e ja objasnime na primer na pravoagolnicite. Se obele`uva pravoagolnikot. Se doveduva poka`uva~ot nad znakot od odbele`uva- weto koj se nao|a na sredina od stranata na pravoagolnikot.
Po kratko vreme na mestoto na znakot od obele`uvaweto se prika`uva kratka, horizontalno postavena otse~ka so strelki od dvete strani ( ). Dr`ejki go pri-tisnato kop~eto ja vle~eme strelkata nadesno ili nalevo , pri {to promenite na pra-voagolnikot se prika`uvaat so posvetla sina boja. Osloboduvaweto na kop~eto ja re-gistrira sostojbata vo toj moment. Vo prodol`enie na slikata se prika`uva odlevo po~etnata polo`ba, vo sredinata izmenata vo tekot na razvlekuvaweto a oddesno razvle~eniot objekt.
Na slednava slika e daden prikazot na razvlekuvawe vo vertikalen pravec vo trite fazi .
Ednovremeno razvlekuvawe vo dvata pravci se prika`uva na slednata slika.. Vo ovoj slu~aj poka`uva~ot se postavuva na znak od obele`uvawe na edno od temiwata na pravoagolnikot. Kratkata otse~ka so strelkite sega e nakloneta pod agol od 450 .
Iskosuvawe na objektite Iskosuvaweto na objektite e vo tesna vrska so vrteweto na objektite. Po obele-`uvawe na objektot i aktivirawe na komandata Rotate od menito Modify se dobiva istata sostojba na objektot kako pri podgotovkata na objekt za zavrtuvawe .
Za iskosuvawe na objekt poka`uva~ot se doveduva nad edna od to~kite nasproti stranata na pravoagolnikot. Na mestoto na to~kata }e se prika`e znakot ( ).
So pomestuvawe na poka`uva~ot paralelno so stranata so pritisnato kop~e na gluv~eto se vr{i iskosuvawe na objektot. Iskosuvaweto mo`e da bide vo horizontal-na nasoka ako se koristi ovoj znak nad gornata ili dolnata strana na pravoagolnikot, a vertikalno ako se dovede poka`uva~ot vrz to~ka od levata ili desnata strana . Pri ova se pomestuva samo stranata od koja e postaven poka`uva~ot, dodeka drugata strana ne ja menuva polo`bata Na slikata se prika`uva pravoagolnik i iskoseniot pravoagolnik {to nastana po iskosuvawe od gornata strana ( vo site fazi ).
Iskosen pravoagolnik so doveduvawe na poka`uva~ot od desnata strana. Vle~ewe temina na objekti Vle~ewe na temiwa na objekti se vr{i so komandata Points .
Vrz prika`an objekt po aktivirawe na komandata Points znacite na obele`uvaweto se rasporeduvaat neposredno do temiwata na objektot.
Za komparacija e prika`an objektot (od levo) za neaktivirana komandata Points a od desno po aktiviraweto ( od desno). Izbor na komandata Points na ekranot doveduva lenta Edit Points vo koja se sodr`at opciite na komandata Points .
Dejstvata na opciite vo lentata Edit Points se sodr`at vo listata
Komandata e korisna pri izmenuvawa vo tekot na formiraweto na objekti i koga e potrebna korekcija nad objekt. Po izvr{uvawe na potrebnite dejstva nad objektot i po otstranuvawe na obele`uvaweto, komandata Points se deaktivira so sledno klik-nuvawe. . Vo prodol`enie }e gi razgledame slednive dejstva: - premestuvawe to~ki - vmetnuvawe to~ki - bri{ewe to~ki i - razdeluvawe na kriva ] e gi razgledame ovie dejstva vrz primeri na objekti formirani so komandata Curve. Vle~eweto na temiwa se vr{i so doveduvawe na poka`uva~ot vo temeto i po prid- ru`uvawe na znakot ( ) so pritisnato kop~e se vle~e temeto vo odredena nasoka. Pomestuvaweto na temeto se prekinuva so osloboduvawe na kop~eto.
Od levo e vneseniot objekt pred aktivirawe na komandata Points. Vo sredina obele`an objektot po aktivirawe na komandata. Na desno pomesteno temeto ( pomes-tenoto teme e ozna~eno so strelka nagore ). Po izvr{enoto dejstvo komandata se deaktivira . Opcijata Insert Points se koristi za dopolnitelno vnesuvawe na temiwa vo objekt. Se sproveduva slednava postapka. - izbor na opcijata Insert Points ; - se doveduva znakot ( ) nad to~ka na otse~kata kade treba da se vnese teme ;
Prikazite na slikata se formirani so vnesuvawe na dve to~ki vo gornata linija na pravoagolnikot (to~kite se ozna~eni)
i po edna to~ka vo gornata i dolnata linija na pravoagolnikot
Opcijata Delete Points se koristi za otstranuvawe na temiwa kaj objektite . Otstranuvaweto se sproveduva so slednive dejstva: - se doveduva poka`uva~ot nad temeto i se kliknuva so gluv~eto, bojata na temeto po- temnuva ), - se izbira opcijata Delete Points Temeto se otstranuva i od dvete otse~ki {to se spojuvaa vo toa teme nastanuva samo edna otse~ka. Na slikata se prika`uvaat tri realizacii . Od levo se prika`uva petagolnik, vo sredina prikaz so vneseno edno teme na petoagolnikot a na desno otstraneto edno teme od petoagolnikot.
So opcijata Split kurve . se razdeluvaat otse~kite {to se spoeni vo temeto . Se kliknuva vo temeto i izbira opcijata
Na kraj }e spomenime i za menuvawe na radiusot na zakrivenosta kaj pravoagol-nicite i kvadratite so komandata Points. Po vnesuvawe na pravoagolnik so komandata Rectangle i izbor na komandata Points. vo gorniot lev agol se pridru`uva znak vo forma na kvadrat ( ).Dvi`eweto na ovoj znak e ograni~eno nad delot od polo`bata vo koja se nao|a do sredinata na stranata od pravoagolnikot. Za dvi`ewe na znakot se doveduva poka`uva~ot nad nego i se ~eka da se prika`e skica na {aka. Od ovoj moment se kliknuva nad znakot i se dvi`i znakot so pritisnato kop~e do sledna polo`ba. Vo tekot na dvi`eweto se izmenuva radiusot na zakrivenosta na temiwata na pravoagolnikot. Vo momentot koga }e se prenese znakot vo krajnata mo`na polo`ba pravoagolnikot preminuva vo elipsa
Po~etna polo`ba znakot pomesten nadesno znakot na sredina --------
Kopirawe na objektite Mo`nosta za kopirawe na objektite zna~itelno ja uprostuva rabotata vo realizacija na grafi~kite prikzi. Kopiraweto na objektite se vr{i so komandite Copy i Paste .] e gi koristime ovie komandi od funkcionalnata lenta. Na slikata e prika`an delot od lentata vo koja se sodr`at komandite.
Za kopirawe na objektite se izvr{uvaat slednive dejstva: - obele`uvawe na objektot, - aktivirawe na komandata Copy, - aktivirawe na komandata Paste ; Vsu{nost, so aktiviraweto na komandata Copy kopiraniot objekt se prenesuva privremeno vo odredena memoriska lokacija. .Aktiviraweto na komandata Paste go prenesuva objektot od lokacijata kade {to e privremeno memoriran i go vodi na istata pozicija kade {to e objektot {to se kopira. Kopiraniot objekt se registrira na ekranot obele`an i podgotven za izvr{uva-we na sledni dejstva, naj~esto prenesuvawe na druga pozicija, zavrtuvaweto na objek-tot, ili nekoe drugo dejstvo. Kopiraweto na objektite se koristi koga treba da se prika`at barem dva ili pove}e objekti so isti dimenzii vo edna grafi~ka reali-zacija. Mo`e ova da se koristi za nivno prika`uvawe vo razni {irini na liniite , razni formi i vo razni boi. Se koristi i koga treba da se prika`e objektot i objektot {to se dobiva od nego po negovo pomestuvawe, rotirawe, razvlekuvawe, iskosuvawe i drugi dejstva. Vo prilog se prika`ani dve realizacii po kopirawe. Na slikata se prika`uvaat: Zadaden objekt i objektot {to se dobiva od nego so iskosuvawe i objekt {to se dobiva so negovo zavrtuvawe
Vnesuvawe tekstovi Vnesuvaweto na tekstovi e neposredno povrzano so kone~noto oblikuvawe na grafi~kite prikazi. Tekstovite se od vtor prioritet vo odnos na grafi~kite prikazi, no sepak se neobhodni vo kone~noto oblikuvawe na prikazite. Stanuva zbor glavno za vnesuvawe na kratki tekstovi so cel da se dade informacija za nekoj detal od prikaz ili ozna~uvawe na temiwata, stranite i aglite na razni geometriski likovi. Za prika`uvawe na tekstovite mo`at da se koristat razni fontovi, vo razli~ni golemini, vo razli~en zapis (standardno ili zatemnet, iskoseno ili potcrtan) so mo`-no horizontalno poramnuvawe (odlevo, oddesno ili centri~no). Izborot na fontot, go-leminata i drugite dejstva se vr{at napolno identi~no kako vo programata Open-Office. Org Writer . Za vnesuvawe na tekstovi se koristi komandata Text.
Vnesuvawe tekst zapo~nuva so prikaz na tekstualna ramka prika`ana na slikata.
Za aktivirana komandata Text poka`uva~ot e vo forma na krst kon koj e pridru-`ena kratka vertikalna otse~ka ( ). Tekstualnata ramka se vnesuva spored pos-tapkata za prika`uvawe na pravoagolnici. Mestopolo`bata na ramkata se izbira proizvolno, dodeka dimenziite na ramkata treba da bidat ne{to pogolemi so cel da ima dovolen prostor za tekstot {to se planira da se vnese vo ramkata. Vo leviot goren del od ramkata e kursorot. Mo`no e spored ova da se vnese tekstot vo tekstualnata ramka, po prethoden izbor na font, golemina i ispis na bukvite.
Za vnesuvawe na tekst se izbrani :
• font na bukvite : Mac C. Swiss ; • golemina na bukvite : 22 ; • zapis : standarden ; Vo primerov }e go vneseme tekstot: “ Slika 10 “. Po vnesuvaweto tekstot }e bide na kratko rastojanie od levata i gornata strana
Potrebno e so razvlekuvawe da gi dovedeme dolnata i desnata strana od ramkata na pribli`no isto rastojanie kakvo {to ima odgore i odlevo. Razvlekuvame (oddolu na gore), pri {to ja pribli`uvame dolnata linija od ramkata do tekstot, prika`ano na slikata.( vo sredina). Vo slednoto razvlekuvawe, no sega (oddesno nalevo) so cel da se pribli`i linijata do tekstot, se dobiva kone~nata sostojba ( od desno). Razvlekuvaweto go sprovedovme so cel da se otstrani prazniot prostor vo ramkta {to }e go olesni prenesuvawe na tekstot precizno na odredena pozicija. Po otstanu-vawe na obele`uvaweto na ekranot ostanuva vneseniot tekst.
Slika 10 Vo natamo{nata postapka tekstot se tretira za objekt. Za prenesuvawe teks-tot se obele`uva so prethoden izbor na komandata Select .
Obele`aniot tekst e podgotven da se prenese na soodvetno mesto. Vo primerov toj e doveden i poramnat od dolnata strana na elipsata.
Vo prilog se u{te dva prikazi .
Mo`ni sledni dejstva vo vrska so oblikuvaweto na tekst se vr{at so vnesuvawe na lentata Text Formatting {to od paletata se prezema preku komandata Toolbars od menito View.
Lentata i prikazite na dejstvata se vo prodol`enie.
Dovedena lentata Text Formatting vo osnovniot prozorec se registrira i vo paletata pred zapisot Text Formatting se vnesuva znakot ( ). So sekoe sledno izbirawe na komandata Text se doveduva na ekranot . Dejstvata {to }e gi razgledame se odnesuvaat na komandite vo vtoriot del. Se odneuvaat na: - Zgolemi prored ,Namali prored
Poramnuvawe na tekst Oblikuvaniot tekst mo`e da se poramnuva so lentata Align
prezemena od paletata isto preku komzndata Toolbars od menito View .
Mo`ni se slednite poramnuvawa :
Sprovedeni se slednive dejstva: 1. Otvorawe na tekstualna ramka. Vnesuvawe na tekst. 2. Otstanuvawe na obele`uvaweto . 3. Grupno obele`uvawe na objektot ( elipsata) i tekstot.
IV. Dodeluvawe stil, {irina , boja na liniite i dodatni znaci na otse~kite
Prikazite na osnovnite objekti se registriraat so tenki neprekinati linii. Me|utoa, vnesenite objekti prika`ani so tenki neprekinati linii ne se kone~no oblikuvani i skoro sekoga{ im se odreduva dopolnitelno {irina , stil i bojata na liniite. Navedeni dejstva se izvr{uvaat so menijata od lentata Line and Filling .
Vo lentata se menijata podredeni vo sledniot redosled: - Line izbor na svojstvata na liniite. - Arrow Style izbor zavr{ni znaci na otse~kite , - Line Style izbor stil na liniite na objektite. - Line Width odreduvawe {irina na liniite. - Line Color izbor boja na liniite . Vo prodol`enie }e gi razgledame dejstvata na navedenite menija i na~inot na koristeweto. Dodeluvawe stil na liniite na objektite Dodeluvawe stil na liniite na objektite se vr{i so menito Line Style.
Od levata strana e prozorecot na menito vo koj se prika`uva preddefinirana stil na linijata. Po aktiviraweto na menito na ekranot se doveduva opcionat ramka od desno. Vo ramkata se vneseni site stilovi na linii (neprekinati, formirani od niza crti~ki, od niza to~ki i kombinacii od to~ki i crti~ki. Od desnata strana e tekstualen opis na stilot na linijata. -------------
Postapkata za deluvawe na stil na liniite se sveduva na slednive dejstva: - vnesuvawe na objektot ( objektot e obele`an) - aktivirawe na menito ( se doveduva opcionata ramka na ekranot). - izbor na eden od stilovite. ( Izbraniot stil se vnesuva vo prozorecot na meni- to). Izbranata stil se dodeluva na liniite od obele`aniot objekt. Vo prodol`enie davame nekolku primeri na objekti so razni stil na linii .
Dodeluvawe {irina na liniite na objektite Dodeluvawe {irina na liniite se vr{i so menito Line Width .
Od levo e prozorecot od menito vo koe preddefinirano e vnesena vrednost 0.00, a od desno se strelkite so koi se vnesuva vo prozorecot podatok za {irinata na linijata. So sekoe kliknuvawe na gornata strelka se nagolemuva vrednosta vo prozorecot za 0.10 sm. Obratno pak, so kliknuvawe na dolnata strelka se namaluva za ista vrednost. So pove}ekratni kliknuvawa na strelkite mo`e da sevnese podatok za {irinata. Po-datok vo poleto mo`e da se vnesuva i so tastaturata . Dodeluvawe na {irina na liniite na objekt se vr{i po prethod-no obele`uvawe na objektot. Vo tekot na vnesuvaweto na podatok vo poleto na menito, liniite na objek-tot se izmenuvaat soglasno vnesenata vrednost. Promenite vo tekot na vnesuvaweto na podatocite vo poleto se sledat na liniite od objektot. Dokolku vo tekot na vnesuvawe-to na podatokot liniite dobijat pregolema {irina od planiranata, so namaluva i {iri-nata na liniite. Koga na ekranot se prika`e objektot so posakuvana {irina na liniite poka`uva~ot se povlekuva od poleto na menito i otstranuva obele`uvaweto. Na slikata e prikaz na objekti so linii so razli~na {irina.
Po~etna vrednost po pravilo vo prozorecot e 0.00; koga nad obele`aniot objekt ne e vr{eno izmenuvawe na {irinata. Nasproti ova, do kolku se obele`i objekt vrz koj e vr{ena promena na {irina na liniite, vo prozorecot od menito }e se prika`e poda-tok za izmenetata {irina. Dodeluvawe boja na liniite na objektite. Brojot na boite {to mo`at da se dodelat na liniite na objektite e zna~itelno golem. Na raspolagawe se boi vo svetli i temni nijansi na osnovnite boi i sivata boja od najsvetlata nijansa (ozna~ena kako boja so 1o% , potoa sivata so 20% itn. do najtem-nata nijansa siva od 90 % ). Dodeluvawe na boja se vr{i so menito Line Color.
Vo prozorecot na menito se prika`uva preddefinirano crnata boja. Po akti-viraweto se prika`uva ramka vo koja se prika`uvaat eden del od boite. Boja na liniite se dodeluva redosledno: - obele`uvawe na objektot, - doveduvawe na bojata vo vidnoto pole i izbor. Izbranata boja se vnesuva vo prozorecot na menito , se dodeluva na liniite na objektot a ramkata so boite se otstranuva od ekranot.. Preddefinirano po aktivirawe na menito vo poleto se poka`uva crnata boja, Ova se slu~uva koga na objektot vo prethodna postapka ne e dodelena boja. Ako stanuva zbor za objekt na koj e prethodno dodelena boja a sega se vr{i drug izbor na boja, vo poleto na menito }e se prika`e bojata na liniite na objektot. Dodeluvawe znaci na otse~kite Znaci na otse~kite se dodeluvaat so menito Arrow Style .
Vo ramkata se vneseni vidovite znaci {to mo`at da se koristat vo ova meni. Po prethodno obele`uvawe na otse~kata izbor i dodeluvawe na znak se vr{i so kliknu-vawe vo poleto na znakot {to se izbira. So kliknuvawe vo pole od levata strana se izbira znak za po~etnata to~ka od otse~kata a so kliknuvawe od desnata strana znak za krajnata to~ka. Aktivirawe treba da se sprovede dva pati zatoa {to po izbor na eden znak ram-kata se povlekuva od ekranot. Dokolku se otstapi od izbor na znak ramkata mo`e da se otstrani od ekranot so komandata Close. Na otse~kite so tenka linija ne mo`e da se dodeli znak. Vo primerot se dadeni nekolku izbori na objekti dobieni so komandite Line Color i Arrow Style.
Komandata Line Dejstvata na ovaa komanda se odnesuvaat na svojstvata na liniite na objektite ({irina, stil na liniite, boja , prozra~nost) a za otse~kite i zavr{nite znaci) , vsu{-nost na dejstvata {to gi vr{evme so komandite vo prethodnite naslovi. Me|utoa, tie se ovde obedineti vo edna komanda so koja se vr{at i dopolnitelni dejstva. ----------------
Komandata Line se aktivira preku lentata Line and Filling ili preku lentata na glavnite menija. Kako i drugite pove}enamenski komandi taka i ovaa po aktiviraweto doveduva na ekranot dijalogen prozorec. Od opciite na prozorecot }e gi razgledame Line i Line Styles. Na slikata e prika`an dijalogniot prozorec (izbor na opcijata Line) .
Vo prozorecot od levata strana pod naslovot Line Properties se slednive menija : • menito Style za izbor na stil na liniite (1),
• menito Color za izbor na boja na liniite (2),
• menito Width za izbor na {irina na liniite (3),
• menito Transparency za izbor na prozra~nost na liniite (4).
Vo prozorecot na menito e preddefinirana po~etna vrednost nula procenti. Dejstvoto na ova meni se odnesuva na boite. So nagolemuvaweto na procentite se osvet-luva bojata. Stepenot na osvetlenost za izbran procent kako i drugete promeni na linijata se sledat vo ramkata (6) vo dolniot del od prozorecot. Procentot vo poleto na ova meni se menuva me|u 0% do 100%. Za vrednost od 100 % bojata stanuva bela. Za izborot :
se dobiva sledniov prikaz .
Vo dijalogniov prozorec od desnata strana pod naslovot Arrow Styles e menito Style za izbor na zavr{ni znaci na otse~kite (5).
Po aktivrawe na menito se prika`uva lista so mo`nite izbori na strelki. Od levo se izborite na strelki {to se dodeluvaat na po~etnata to~ka od otse~kata a oddesno na krajnata to~ka. Site mo`ni izbori ne se vo vidnoto pole.
Na slikata e prikazot na eden izbor od strelkite.
Predimstvo vo koristeweto na komandata Line e vo toa {to koga se izvr-{uvaat pove}e dejstva vrz liniite na objektite site izbori se vr{at so dovedeniot prozorec. Po sprovedenite dejstva vrz liniite na objektite {to se sledat vo pravo-agolnoto pole zaedno se potvrduvaat . ------------
Na slikata e prika`an prozorec (izbor na opcijata Line Styles) .
Vo dijalogniov prozorec (opcija Line Styles) od levata strana pod naslovot Properties se slednive menija : • Menito Line style za izbor na preddefiniran stil na linija(1)
• Menito Type za izbor stil po `elba na korisnikot (2).
Mo`ni se izborite Dash (crti~ka) i Dot (to~ka)
• Menito Number za izbor na brojot na crti~kite i to~kite (3).
• Menito Length za odreduvawe na {irinata na crti~kite (4).
• Menito Spacing za odreduvawe na rastojanieto me|u crti~kite ( 5).
{rafuri i bit mapi Objektite po prika`uvaweto na ekranot se ispolneti preddefinirano so sina boja . Po registrirawe na objekt, pokraj drugite izmeni e mo`no po izbor na korisnikot da se objektite popolnuvaat so razni boi, prelivi,{rafuri i bit mapi. Navedenite dejstva se izvr{uvaat so menijata od lentata Line and Filling. ] e gi razgledame komandite Area Style / Filling i Area.
Komandata Area Style / Filling Na slikata e prika`ana preddefiniranata sostojba na komandata Area Style / Filling
Komandata ja formiraat dve menija. - menito (1). So menito se izbira so {to }e se popolnuva eden objekt, vo smisla dali }e se popolnuva so boja ,preliv, {rafura, bit mapa ili }e ostane objektot prozra~en. -menito (2). So menito od koga e odredeno {to se vnesuva, se izbiraat soodvetno bojata,prelivot, {rafurata ili bit mapa.. So aktivirawe na menito (1) se otvora ramkata za ispolnuvawe na objektite
: Ispolnuvawe objektite so boja Kako po~etna opcija ja izbravme opcijata za izbor i vnesuvawe boja vo objekt. Postapkata za izbor na boja e slednava: - aktivirawe na menito (1). Izbor na opcijata Color.
- aktivirawe na menito (2). Po aktivirawe na menito od desnata strana se prika`u-va opcionata ramka vo koja se vneseni del od mo`nite boi. Se izbira boja. Ednovreme-no so izbiraweto ,bojata se vnesuva i vo objektot. Na postapkata prethodi obele`u-vaweto na objektot. -----------
Menito se doveduva na preddefiniranata sostojba so izbor na opcijata Invisible. Ako objekt e vo toj moment obele`an se otstranuva vnesenata boja. Na slikata se prika`uvaat primeri na objekti popolneti so boja.
Ispolnuvawe na objekti so {rafura Ispolnuvawe na objektite so {rafura se vr{i analogno na ispolnuvaweto na objektite so boi. Konkretno, pri popolnuvaweto na objekt so {rafura se izbira opcija-ta Hatching vo menito (1) , se prika`uva zapisot vo prozorecot vo menito (2).
[ rafurite {to se sodr`at vo ovaa opcija se baziraat na tri osnovni vidovi prika`ani na slikata.
Prviot vid od {rafurite e formiran so povlekuvawe na niza horizontalni linii (se koristi terminot Single, edinstveno), drugiot vid e formiran so povlekuvawe nor-malno na niv niza vertikalni linii (se koristi terminot Crossed,vkrsteni) i tretiot vid so u{te edna niza linii pod agol od 450 (se koristi terminot Triplex). Vo ovaa opcija preddefinirano liniite vo {rafurite se postavuvani pod agli od 0 0,450 i 900 .Se koristeni samo dve boi za liniite i toa crvenata boja i sina boja na bela osnova. Mo`no e kreirawe {rafuri od korisnikot so mnogu mo`nosti (izbor na rastojanie me|u liniite, proizvolen agol, boja na liniite i boja na osnovata ). Na slikata se nekolku prikazi .
Ispolnuvawe na objekti so opcijata Gradient Za Ispolnuvawe na objekti se sproveduva analogna postapka. Na slikata se prika`uva zapisot vo menito (2) so prikazi na del od slikite ( izgled na slikite i na~inot na prelevawe na boite ). ------------
Se izbira opcija. Karakteristi~no za slikite od ovaa opcija e toa {to tie se formiraat od prelevawe na dve boi na razli~ni na~ini ( linearno, koso , kru`no pravoagolno i drugi). Vo prilog se tri primeri od koi mo`e da se dobie vpe~atok za slikite.
Ispolnuvawe na objekti so opcijata Bitmat Na slikata se prika`uva zapisot vo ramkata po aktivirawe na menito (2) so prikazi na del od slikite .
Ovaa opcija sodr`i golem izbor na izvonredni sliki. Se odnesuvaat na prikazi na voda, metal, kamen, zid, cve}iwa , listovi od ukrasni cve}iwa, trendafil i drugi). Boite na slikite ne e mo`no da se menuvaat. Na slikata se prika`ani nekolku sliki od ovaa opcija .
Komanda Area Komandata Area se aktivira preku lentata Line and Filling.
So aktiviraweto, komandata Area na ekranot doveduva dijalogen prozorec. ---------------
Na slikata e del od dijalogniot prozorec na komandata Area.
Dejstvata na ovaa komanda se odnesuvaat na ispolnuvaweto na objekti so boi, prelivi,{rafuri i bit mapi. So ovaa komandata se realizirat mnogu dopolnitel-ni dejstva .Dijalogniot prozorec sodr`i sedum opcii. Prozorecot se doveduva so izb-rana (aktivirana) opcijatata Area. Po otvoraweto na menito pod zapisot Fill se otvora listata Spored listata pod zapisot Fill e jasno deka se istite dejstva {to gi razgledav-me so menito Area Style / Filling . Za razlika od menito Area Style/ Filling, koga izborot na boja, {rafura ili bit mapa zna~e{e i dodeluvawe na objektot, pri koristeweto na dijalognite prozorci e potrebno da se izvr{uva potvrduvawe na izborot. Komandata Area sodr`i mnogu mo`nosti vo kreirawe na {rafurite ,prelivite i bit mapite. Vo prodol`enie }e gi razgledame mo`nostite na opciite. - opcija Hatshing . Vo opcijata Hatching se sodr`at menijata .
So menijata se vr{at dopolnitelni izbori {to se mo`ni vo formirawe vidovi {rafuri po izbor na korisnikot. Menijata se od levata strana na prozorecot i se odnesuvaat na slednive dejstva : - menito Spacing (1) za odreduvawe na rastojanieto pome|u liniite vo {rafurata
Izbor na rastojanieto me|u pravite se vr{i so gluv~eto ili so tastaturata. Pred-definirana vrednost na menito 0.10 cm. So kliknuvawe so gluv~eto vrz strelkite se nagolemuva ili namaluva vrednosta za 0.10 cm. So tastaturata se vnesuva podatok so to~nost do 0.01 sm. Vo pravoagolniot prostor vo prozorecot se sledat site promeni vrz {rafurite vo tekot na nivnoto oformuvawe. Korisno e da se sledi objektot po sekoe dejstvo .
- menito Angle (2) za odreduvawe na agolot pod koj }e se prika`at liniite . Pred-definirana vrednost na agolot e nula.
Izbor na agolot na naklonot na pravite se izbira so gluv~eto pri {to sekoe kliknuvawe ja nagolemuva vrednosta vo poleto za 15 0 , a so tastaturata se vnesuvaat vrednosti so to~nost do 10 . Me|utoa za izbor na aglite od 45o , 90 0 ,135 0 180 0 , 225 0 , 270 0 i 315 0 e mo`no pobrzo da se vr{i so prikazot oddesno . Naklonot se izbira so klinuvawe vo krug-~iwata. So izbor na naklon prethodniot izbor se odstranuva. Na dva primeri se prika`uva izbor na agolot i dobieniot prikaz .na liniite
- menito Line Type (3) za izbor na formata na {rafurata .
Edna od mo`nite formi {rafuri se izbiraat so aktivirawe na menito Line Type od desno ( Single, Crossed i Triple ). - menito Line Color (4) za izbor boja na liniite.
Menito za izbor na bojata na pozadinata na {arkata se prezema preku opcijata Area , podopcijata Hatching . Se kliknuva vo kvadrat~eto pred zapisot Background-color. Po kliknuvawe se vnesuva vo kvadrat~eto znakot ( ). Se izbira boja za osnovata i izborot se potvrduva. Na slikata se ~etiri prikazi . kreirani so poslednite dve menija.
- opcija gradient. Po aktivirawe na opcijata gradient,. }e se otvori dijalogniot prozorec za prikaz i za dodeluvawe prelivi na objektite. Tova se istite prelivi razgledani vo menito Area Style/ Filling . Me|utoa, so koristeweto na dijalogniot prozorec e mo`no da se izbiraat razni varijanti na prelivite. Se {to e ka`ano vo prethpodniot naslov vo vrska so koristeweto na prozorcite se odnesuva i na prozorecot na opcijata Gradient. .
Vo dijalogniot prozorec se sodr`at : - menito Type za odreduvawe na na~inot na prelevawe (1). Po aktivirawe na ova meni se otvora ramkata so mo`nite izbori ( od desno).
Se odnesuva na izborot na na~inot na prelevaweto na boite. Mo`ni se izborite (Linear, Axial, Radial, Elipsoid, Square i Rectangular) Prika`ani se na slikata ~etiri od mo`nite {est opcii.
-menito za odreduvawe na polo`bata na centarot (2)
Prikazite se za vrednosti na centarot zabele`ani pod slikite
- menito Angle za odreduvawe na agolot na prelivot ( 3 ).
Slikite se prika`ani za agol od 400.
- menito Border za odreduvawe na rabnite linii na izbrana forma na prelivot (4)
Slikata od levo e za preddefiniranata vrednost a slikata od desno za vredost 30%.
So ova meni se izbiraat dve boi. Voedno so izborot na boite mo`e da se izbranata boja osvetli. Boite se prelevaat . Na slikata se prika`uvaat ~etiri realizacii.
Vo tekot na vnesuvaweto forma, polo`bata na centarot, agolot na liniite i boite se sledat po sekoj izbor na preliv vo pravoagolniot prostor. Za sekoj preliv po izborot mo`e da se izbere odredena varijanta. Varijan-tite se izbiraat so komandata Area ( opcijata Gradient). Po izbor Area > Gradient vo prozorecot obrnuvame vnimanie na menito Increments.
Menito mo`e da se koristi po otstranuvawe na znakot pred zapisot Automatic. Varijanta na vnesenata slika so izbira so vnesuvawe na eden broj vo poleto od des-nata strana pod zapisot Increments oddesno . Najmala vrednost na vneseniot broj e tri. Granicite me|u nijansite se vidlivi za pomali broevi. . Prika`uvame nekolku prelivi za vneseni vrednosti od 3 do 6.
Opcijata Shadow Na slikata e prozorecot po aktivirawe na komandata Area > Shadow
So opcijata Shadow se dodavaat senki na objektite. Mo`en e pogolem izbor na postavuvawe na senki vrz objektite( od edna strana, odnosno na dve strani.) Senki-te mo`at da se postavuvaat vo razli~ni boi, so razli~na rastojanie od objektot i raz-li~na prozra~nost. Dijalogniot prozorec }e se aktivira za izvr{uvawe na mo`nite dejstva po akti-virawe na opcijata. Use shadow. Tova se vr{i na po~etokot so kliknuvawe vo pole-to neposredno pred zapisot Use shadow . Po ova e mo`no da se sproveduvaat dejstvata so ovaa opcija. Menijata se odnesuvaat na slednive dejstva : -menito Position za odreduvawe na polo`bata na senkata .
Izbor se vr{i so kliknuvawe vrz to~kite od menito. Dokolku se vnese to~ka vo krug~e vo edno od temiwata ,se izbira senka vo dve strani {to se spojuvaat vo temeto, dodeka izbor na to~ka na edna od stranite odreduva senka samo na stranata na koja e vneseno krug~eto. Na slikata se dva prikazi .Od levo se menijata so prikaz na aktivirata to~ka od desno prikazite na senkite.
- Menito Distance za opredeluvawe rastojanie na senkata od objektot .
Preddefinirana vrednost e 0.30 cm, {to predstavuva optimalno rastojanie na senkata. Podatok za rastojanieto se vnesuva vo poleto na opcijata so gluv~eto ili so tastaturata.
-Menito Color za boja na senkata .Opcijata doveduva meni za izbor. .
- menito Transparency za odreduvawe nijansa na bojata na senkata .
Na slikata se nekolku prikazi na senki.
Pred da se premine na izvr{uvawe na drugo dejstvo e potrebno vo opcijata Distance da se vnese vrednost 0.0 . Za otstranuvawe na senka, se povtoruva postapkata so izbor na prozorecot za opcijata.
VI .Koristewe na glavnite menija. Dosega iznesenite dejstva na programata se odnesuvaa na koristewe na koman-dite od lentata Draw Toolbar Graphic za prika`uvawe na objektite i na komandite na lentata Line and Filling za vnesuvawe stil, {irina i boja na liniite na objektite i vne-suvawe vo objektite preliv,{rafura i bit mapa. Razgledani se komandite na glavnoto meni File kako neobhodni za rabota so programata. Vo ovoj naslov }e razgledame del od komandite na menijata Edit, View, Tools , Modify i Format a se odnesuvaat na dejstva {to pretstavuvaat nadgradba na iznesenata materija i na korista od nivnoto pozna-vawe za efikasno kreirawe na grafi~ki prikazi. Komandi na menito Edit Na slikata e listata so komandite na menito Edit.
] e gi razgledame slednive komandi: • komandata Undo • komandata Cut • komandata Copy • komandata Paste • komandata Select All • komandata Duplicate. Komandata Undo go poni{tuva ( go anulira ) poslednoto dejstvo so koja i da bilo od komandite. Vo sekoj moment vo komandata se vnesuva informacija za izvr{eno dejstvo.. Se koristi za da se poni{ti dejstvoto izvr{eno glavno po nevnimanie. Se kliknuva Edit > Undo za da se vrati sostojbata pred izvr{enoto dejstvo. Sprove-denite dejstva vo tekot na raboteweto se memoriraat. Korisno e i ako se zabele`i pokasno pogre{no sprovedeno dejstvo da se ispravi so sledni kliknuvawa na koman-data za vra}awe nanazad. Rizi~ni komandi na koi treba da se vnimava najve}e se komandite Cut i Select All. Komandata Cut se koristi za otstranuvawe (bri{ewe) prikaz so toa {to ednovre-meno toj prikaz se memorira vo pomo{na memorija nare~ena Clipboart ( me|umemorija). Ova ovozmo`uva izbri{aniot prikaz da se prenese vo drug slajd ili vo drug doku-ment. Prikazot treba da bide obele`an, vo sprotivno ovaa komanda ne mo`e da se aktivira Komandata Copy obele`aniot objekt go prenesuva vo Clipboard no toj i ponatamu ostanuva na svoeto mesto. O~igledno, toj prikaz }e mo`e da se prenese na drug slajd ili drug dokument. Komandata Paste vr{i prenos na prikaz od Clipboard vo odredena pozicija vo slajd ili dokument. ----------
So ovie tri komandi se ostvaruvaat dve ~esto koristeni dejstva - prenesuvawe na objekti od edna pozicija na druga , - kopirawe na objekti ; Prenesuvawe na objekt se vr{i po slednava postapka: - obele`uvawe na objektot ; - komandite: Edit > Cut (go otstranuvaat objektot i prenesuvaat vo pomo{nata me- morija) - komandite: Edit > Paste (objektot od pomo{nata memorija go prenesuvaat vo polo`- ba na kursorot). Za kopirawe analogno se izvr{uvaat slednive dejstva. - obele`uvawe na objektot: - komandite Edit > Copy ( go kopiraat objektot i go prenesuvaat vo pomo{nata me- morija) - komandite Edit > Paste. (objektot od pomo{nata memorija go prenesuvaat na
pozicija kade e objektot). Trite komandi ( Cut, Copy i Paste) pri doveduvawe na listata so komandite na ekranot se prika`uvaat so slab otpe~atok. Toa e najava deka se tie vo pasivna sos-tojba i ne e mo`no da se izberat za izvr{uvawe na odredeno dejstvo. Komandite Cut i Copy go menuvaat zapisot otkoga }e se obele`i eden objekt, pa e mo`no da se izberat. Komandata Paste go menuva zapisot otkoga }e se prenese objektot. Komandata Select All se koristi za obele`uvawe na site prikazi na eden slajd. Komandata Duplicate Dejstvata na ovaa komanda se odnesuvaat na kopirawe na objekti so mo`en izbor na brojot na kopiite, na~inot na rasporeduvawe na kopiranite objekti, izmenuvawe na dimenziite na objektite {to se kopiraat vo odnos na objektot - original i boja na objektite . Na slikata e dijalogniot prozorec na komandata Duplicate
Dejstvata na komandata vo dijalogniot prozorec se realiziraat so pet menija. - Menito Number of Copies (1) So menito se odreduva brojot na kopijata.
Podatokot se vnesuva so strelkite ili so tastaturata. Preddefinirano e objek-tite da se vnesuvaat vo prostorot kade e postaven objektot {to se kopira. So najvisok prioritet e posledniot kopiran objekt i toj najprvo }e mo`e da se prezeme od grupata kopirani objekti i prenese na druga pozicija. Prika`ani se na slikata ~etirite kopi-ja preneseni oddesno,
- Menito Placement So menito se rasporeduvataat kopiranite objekti pomesteni vo odnos na polo`-bata na objektot {to se kopira.
Mo`no e sekoj kopiran objekt da bide pomesten vo odnos na prethodniot vo nasoka na oskata X, vo nasokata Y ili ednovremeno kopiranite objekti da se pomestuvaat vo dve nasoki. Podatoci za rasporeduvawe se vnesuvaat so strelkite ili so tastaturata. Na slikata se prika`uva kako izgledaat trite mo`ni rasporeduvawa na ekranot.
. - Menito Angle
So menito kopiranite objekti se prika`uvaat zavrteni eden spored drug za odreden agol. Promena na agolot nastanuva na site rotirani objekti. Sekoi sleden objekt se zavrtuva vo odnos na prethodniot za vnesenata vrednost na agolot. Ako vred-nostite vo poliwata na menito Placement se nuli( (preddefinirana polo`ba) rotira-weto na objektite se vr{i spored sredi{nata to~ka. Na slikata od levo e objektot {to se rotira okolu sredi{nata to~ka a od desno prikazot na kopiranite objekti. Ago-lot na zavrtuvaweto e 300 .
- Menito Enlagement . So menito voedno so kopiraweto se izmenuvaat dimenziite na kopiranite objekti
So kopirane na objektot se nagolemuva ili namaluva {irinata za odnapred zadadena vrednost vo odnos na prethodniot objekt. Analogno na ova e mo`no da se iz-menuva visinata na sleden kopiran objekt za odredena vrednost. Se razbira e mo`no da se menuvaaat i visinata i {irinata. Na slikata se prika`ani trite rasporeduvawa na kopiranite objekti so menito.
- Menito Colors
So menito se dodeluva boja na kopiranite objekti. Se izbira boja za prviot kopiran objekt (po~etna boja) od ramkata za prikaz na boi {to }e se dovede po aktivirawe na menito Bojata se vnesuva vo poleto po zapisot Start Vo vtoroto meni se izbira boja za posledniot kopiran objekt (krajna boja), i taa se vnesuva vo poleto End. Na prviot kopiran objekt se dodeluva po~etnata boja. Vo tekot na kopiraweto bojata se preleva od po~etnata kon krajnata boja . Nijansata na bojata na sekoj sleden objekt e pobliska kon krajnata boja. Izbranata krajna boja }e se dodeli na posledniot kopiran objekt. Na kraj prilo`uvame primer na rasporeduvawe na bojata vo {est kopirani pravo-agolnici . Za po~etna e izbrana `oltata a za krajna crvenata.
Vo prodol`enie se prikazi na nekolku ostvaruvawa so razgledanite dejstva .
Menito View Na slikata se prika`uva listata so komandite na menito View.
] e gi razgledame komandite Page Pane, Status Bar, Ruler i Toolbars. So izbor, komandite Page Pane, Status Bar i Ruler se vnesuvaat odnosno otstranuvaat od osnovniot prozorec sootvetno menito Page Pane, statusnata lenta i linijarot. Pred komandite vo listata e vnesen znakot( ). Toa e informacija deka lentite na tie komandi se vneseni vo osnovniot prozorec. So kliknuvawe nad komanda znakot se bri{e a voedno so tova lentata se otstranuva od osnovniot prozorec. Nas-proti ova dokolku se klikne nad komanda pred koja go nema ovoj znak ,toga{ lentata se vnesuva vo osnovniot prozorec a ednovremeno pred imeto na komandata vo listata se vnesuva znakot.( ) . Komandata Toolbar Posebno e korisna vo koristeweto na programata komandata Toolbars. So komandata Toolbars se doveduva na ekranot paletata vo koja se sodr`at golem izbor lenti za dopolnitelni dejstva.
Zna~itelen e brojot na lentite vo ovaa paleta.
Pred lentite vo paletata {to se sodr`at vo osnovniot prozorec e vnesen znakot ( ). Lentite od paletata se prezemaat vo slu~aevite koga edno dejstvo se vr{i pove}ekratno. Dovedenta lenta od paletata ne se otstranuca po izvr{eno dejst-vo, {to e slu~aj so drugite komandi. Po zavr{uvawe taa se otstranuva od ekranot so povtoruvawe na postapkata za doveduvawe. Preddefinirano vo konfiguracijata na osnovniot prozorec se lentite navedeni vo vovedniot del. ] e gi razgledame lentite : Lentata Rectangles ( pravoagolnici). So komandata Toolbars ( izbor Rectangles ),se doveduva lentata
Lentata se koristi za prika`uvawe na pravoagolnici i kvadrati so zaobleni temiwa ( ispolneti so boja ili prozra~ni) . ---------
So kliknuvawe vrz znakot ( ) se doveduva opcionata ramka
Izborot Visible Buttons doveduva lista so opciite na lentata Rectangles so nazna-~eni dejstvata na sekoja opcija.
Se crta pravoagolnik, kvadrat,pravoagolnik so zaobleni temiwa,kvadrat so za-obleni temiwa, ispolnet pravoazgolnik, ispolnet kvadrat, ispolnet pravoagolmnik so zaobleni temina i ispolnet kvadtat so zaobleni temiwa . Rasporedot na opciite vo lentata mo`e da se izmenuva. Se doveduva poka`u-va~ot na rabna linija. Po prikaz na znakot ( ) spored rabnata linija na koja e postaven poka`uva~ot se pritiska na kop~eto i povlekuva znakot. Na slikata se prika`ani promenite vo rasporedot na znacite vo lentata Rectangles.
- Lentata Mode So lentata Mode
se izvr{uvaat razli~ni dejstva vrz osnovnite objekti. Dejstvata na komandite se vneseni preku komandata Visible Buttons .
Komandite se odnesuvaat na slednive dejstva; - zavrti (1) , - postavi vo krug ( navednato) (5 ) , - prevrti (2),, - iskrivi (6), - vo 3D rotacionen objekt (3), - providnost (7), - postavi vo krug( perspektiva) (4), - prelev (8) . Prika`ani se dejstvata na primer ,na pravoagolnik.
Lentata 3D- Objects So lentata 3D- Objects se crtaat prostornite objekti. Od desnata strana e prikaz na dejstvata prezemeni so komandata Visible Buttons
Lentata 3D - Settings So ovaa lenta za vnesena osnova ( objekt prezemen od komandata Osnovni oblici) se formira prizma, cilinder ,piramida, konus. Za prostorniot prikaz mo`e da se iz-bere nakrivenost, dlabo~ina, nasoka, osvetluvawe i boja .Objektot mo`e da se for-mira paralelno ili vo perspektiva. -izbran , obele`an objekt i dovedena lentata 3D –Settings .
- kliknuvawe vo opcijata Extrusion ON / OFF
Lista na dejstvata
- Postavenost na objektot ( nadolu,nagore,nalevo, nadesno )
- Dlabo~ina na objektot za preddefinirani vrednosti
Prika`uvawe na ukrasni tekstovi Izbor na komandata Fontwork od lentata Drawing go doveduva prozorecot Fontwork Gallery
Mo`en e izbor na 40 stilovi. Vo vidnoto pole se prika`uvaat samo 16 stilovi. Karakteristi~no za sekoi stil e oblikot na bukvite, na~inot na zapi{uvawe na teks-tot vo odnos na nasokata na pi{uvaweto, razli~ni visini na bukvite vo sredina od-nosno na krajot i bojata . Izbor na eden od stilovite se vr{i so kliknuvawe vo prikaz na stilot po {to toj se vramuva (1) . Izbraniot stil treba da se potvrdi.
@oltoto krug~e za izbor na varijanta ( 2) mo`e a i nemora da go dovede prikazot so ednakva visina na bukvite vo zapisot (3).Se doveduva kursorot vo zapisot (3) dvo-en klik) .Prvata vnesena bukva vo poleto na prikazot otvora pole (4)( FONTWORK.).Se bri{e zapisot i vo poleto se vnesuva drug zapis.( konkretno ovde,tekstot Moj dizajn
Tova e vo vsu{nost prvata verzija na tekstot vrz koj mo`at da se vr{at dosta dopolnitelni izmeni. Me|utoa, za pogolem broj korisnici bi mo`elo da se prifati i kako kone~no sreden ukrasen tekst.. Pozicioniraweto se vr{i so tastaturata .Za pomestuvawe na ukrasniot tekst nalevo ili nadesno se doveduva kursorot od levata strana vo redot od dolnata st-rana i se vnesuvaat sootveten broj na znacite blanko za pomestuvawe nadesno, odnos-no se pritisnuva soodveten broj pati na tasterot Delete. Za pomesuvawe nagore ili nadolu se doveduva kursorot na po~etok vo redot od gornata strana na ukrasniot tekst. Pomestuvawata se vr{at so tasterot Enter nadolu, odnosno so tasterot Backspase ( ) nagore. Polo`bata na kursorot vo dvata slu~ai se prika`uva na slikata. Mo`ni se mnogu promeni vrz ukrasniot tekst. Po obele`uvaweto na tekstot menuvawata vrz ukrasniot tekst }e gi vr{ime : - so razvlekuvawe, iskosuvawe, zavrtuvawe .
-so komandite na lentata Linii i ispolnuvawa bojata, gradient i bit mapa.
Menito Format Na slikata e listata so komandite na menito Format
So menito Format se vr{at zna~itelno golem broj dejstva. Del od dejstvata na menito se razgledani vo prethodnite naslovi. ] e gi razgledame komandite Position and Size i komandata Page. Predmet na ovie komadi se : - prikaz na pozicijata na odreden objekt i prenesuvawe na objekt, - odreduvawe dimenzii na objekt, - vrtewe ( rotacija) na objekt za odreden agol. - odreduvawe radiusot na zakrivenosta na objektite.. Komandata Position and Size Na slikata se prika`uva dijalogniot prozorec na komandata Pozition and Size.
Se koristi za prikaz na pozicijata na odreden objekt i prenesuvawe od polo`bata kade se nao|a objektot vo druga polo`ba ( delot od dijalogniot prozorec so zapisot Position)(1). Opcijata Position ovozmo`uva objektite da se pozicioniraat spored sredi{nata to~ka na objektot ili spored to~kite od obele`uvaweto na objektot. Od desnata st-rana na dijalogniot prozorec pod tekstot Base point e prikaz na to~kite spored koi mo-`e da se registrira objektot. Preddefinirana so doveduvaweto na prozorecot e to~-kata vo levoto gorno teme. To~kata vo krug~eto uka`uva na nejziniot izbor spored koja }e se pozicionira objektot. Izbor na pozicionirawe spored druga to~ka se vr{i so doveduvawe na poka-`uva~ot nad edna od to~kite od obele`uvaweto so kliknuvawe so gluv~eto. Dokolku se izbere to~kata vo sredina pozicioniraweto }e se vr{i spored sredi{nata to~ka. ---------------
Po doveduvawe na dijalogniot prozorec vo poliwata po Position X i po Position Y se vnesuvaat koordinatite na sredi{nata to~ka na obele`aniot objekt. Za prenesesuvawe objekt od polo`bata kade se nao|a vo druga polo`ba treba : - da se izbere to~kata spored koja }e se pozicionira objektot ; - vo poliwata se vnesat koordinatite na to~kata vo koja treba da se prenese objektot; Pred potvrduvaweto treba da se vr{i za~uvuvawe na podatocite vo drugoto meni. So kliknuvawe vo poleto pred nazivot Size (se vnesuva znakot ).
Znakot se otstranuva so sledno kliknuvawe . Na slikata
e prikaz na pravoagolnik spored to~ka od obele`uvaweto (Levo / gore). Na slednata slika e prikaz na pravoagolnikot doveden vo koordinatniot po~etok spored sredi{nata to~ka .
- opcijata Size (2)
Opcijata se koristi za odreduvawe na dimenzii na objektite. Podatocite se vnesuvaat vo poliwata po zapisot Width za {irinata i zapisot Height za visina. Dimenziite mu se dodeluvaat na obele`an objekt koga soop{tenite podatoci ( toa se dimenziite na obele`aniot objekt) }e se zamenat so onie {to treba da gi dobie objek-tot. Pred potvrduvaweto i sega treba da se vr{i za~uvuvawe na podatocite.
Se kliknuva vo poleto pred nazivot Position. Vo aktiviraweto i ovde se vnesuva znakot ( ) {to }e se otstrani ( deaktivira ) so sledno kliknuvawe . -----------
- Opcijata Rotation. So opcijata Rotation se vr{i zavrtuvawe (rotacija) na objekt za odreden agol. Na opcijata se pridru`uva dijalogniot prozorec.
Vo polinata (1) Position X i Positon Y – se vnesuvaat koordinatite na to~kata okolu koja se vrti objektot. Od desno e menito Default Settings (2) za izbor na to~ka okolu koja }e se vrti objektot. Preddefiniran izbor e rotacija na objektot okolku sredi{-nata to~ka Vo poleto Angle (3) se vnesuva agolot na zavrtuvawe na objektot. Po~etna vrednost na agolot e 0.0, dokolku objektot na koj }e se primeni ovaa opcija ne e vo prethodna pos-tapka rotiran. So sekoe kliknuvawe vo kop~eto so gornata strelka vrednosta na ago-lot se zgolemuva za 50 odnosno namaluva ako se koristi dolnoto kop~e. Od desno e menito (4) za brzo vnesuvawe na agli od 450, 900 ,1350 , 1800 ,2250 , 2700 , 3150
Vrednosta na agolot na rotacijata mo`e da se vnese i so tastaturata so to~nost od 10.
Rotacija okolu to~kite od obele`uvaweto }e se izvr{i po izbirawe na edna od mo`nite osum to~ki od obele`uvaweto, na na~in koristen vo prethodnite naslovi. Po vnesuvawe na agolot i izbrana to~ka po potvrduvawe }e se izvr{i sootvetno vrtewe na objektot. Na slikata se prika`uva rotacija na pravoagolnik so polo`ba vo koordinatniot po~etok okolu sredi{nata to~ka ( gore) .
i pravoagolnik so ista polo`ba okolu to~ka na obele`uvaweto (levo/ gore)
- Opcija Slant & Corner Radius. Na slikata e dijalogniot prozorec ( izbor na Slant & Corner Radius)
So izborot na Corner radius (1) se odreduva radiusot na zakrivenosta na objektite . Radiusite na objektite so zakriveni temiwa e standardna i iznesuva 0.50 sm. So ovaa opcija e mo`no da se izmeni radiusot na zakrivenosta za vnesena vrednost vo soodvetnoto meni. Na slikata
se prika`ani izmenite na zakrivenosta na temiwata so ovaa opcija. So opcijata Slant (2) se vr{i iskosuvawe na objektite. Iskosenosta se izra-zuva vo agli. Po vnesena vrednosta na agolot i potvrduvaweto objektot se iskosuva soodvetno. Na slikata. se prika`ani dva primeri na iskosuvawe na pravoagolnik soodvetno za agli od 300 i - 300 .
Komandata Page Komandata Page go doveduva prozorerot Page Setup .
. Na slikata e prozorecot za aktivna opcijata Background. Pri koristewe ne e potrebno obele`uvawe. Dejstvata se odnesuvaaat na ramkata za crtawe. ---------
Primeri na nekolku realizacii so dejstvata na prozorecot.
Menito Modify Na slikata se prika`uva del od listata so komandite na menito Modify .
Komandata Convert Izbor na komandata Convert go doveduva prozorecot.
Se koristi za konvertirawe ( pretvorawe) na objekt od edna forma vo druga na pove}e na~ini.Formata na objekt se pretvora vo druga forma vo zavisnost vrz koj objekt se koristi opcija od ramkata. Mnogu mo`nosti , mnogu prikazi. ] e prika`eme samo nekolku od mnogute mo`ni izbori. ] e prika`eme primeri na konvertirawe vrz osnovni objekti (pravoagolnik., elipsa, ~etiriagolnik i pravilen {estoagolmnik). Nekolku prikazi so ovaa komanda se prika`ani na slikite -Opcija To 3 - D.
-izbor Picture > Colour Izbor na komandata Colour od lentata Picture dodedudva dopolnitelna opciona ramka Colour za izbor na boi na dobieniot objekt vo razni soodnosi od tri osnovni boi ( crvena, zelena i sina, izrazeni vo procenti), ostrina i kontrast na slikata.
- izbori Transparency, Line, Shadow i Crop
Komandata Arrange So komandata Arrange se odreduva nivo na preklopuvawe na objektite. Po aktivi-rawe na komandata desno od listata so komandite se pridru`uva opcionata ramka. --------------
Vo ramkata se vneseni site mo`ni opcii na ovaa komanda so zapisite: • Bring To Front (na obele`aniot objekt mu se dodeluva najvisok prioritet ). Po ova obele`aniot objekt }e gi preklopuva site objekti vo slu~aj na doveduvawe nad ist prostor; • Send To Back (na obele`aniot objekt mu se dodeluva najnizok prioritet). So ova toj objekt }e go preklopuvaat site drugi objekti vo slu~aj na doveduvawe nad ist prostor. • Bring ForWard (go podignuva prioritetot na obele`aniot objekt za eden ); • Send To back (go namaluva prioritetot na obele`aniot objekt za eden) Promena na prioritetot na objekt se vr{i na sledniov na~in: - se obele`uva objektot; - se doveduva listata so komandite na menito Modify ; - se aktivira komandata Arrange; - se kliknuva nad edna od opciite. Prioritetot na objektot }e se promeni, a listata so komandite na menito Modify se otstranuva od ekranot. Vnesuvame tri objekti vo redosled elipsa, kvadrat i petoagol-nik. Spored preddefiniranata opcija prioritetite im so soodvetno 3, 2, i 1.
Na slikata e prika`ano vlijanieto na izmenuvawe na priorite-tite vrz objekti {to se prekrivaat.
Komandata Alignment Komandata Alignment se koristi za poramnuvawe na objekti spored stranite na ramkata za crtawe i poramnuvawe me|u objektite. Po izbor na komandata kon listata so komandite se pridru`uva ramka, prika`ana na slikata
Spored zapisite vo opciite i simboli~nite prikazi za poramnuvawe mo`no e toa da se vr{i spored levata strana (opciata Left), sredinata (opcija Centered) i desnata strana (opcijata Right), odnosno spored gornata strana (opcijata Top), sredina (opcijata Center ) i dolnata strana (opcijata Bottom). - poramnuvawe spored stranite na ramkata. So komandata obele`an objekt se vnesuva vo ramkata i se poramnuva spored stranite na ramkata i simetri~no spored horizontalnata i vertikalna linija {to minuvaat niz sredi{nata to~ka od ramkata. Objektot pred poramnuvaweto mo`e da bi-de vo koja bilo polo`ba na ekranot a so ovie opcii toj se vnesuva vo vnatre{nosta na ramkata i poramnuva spored koristenite opcii. Vo zavisnost od `elbata na koris-nikot poramnuvaweto mo`e da se izvr{i samo spored edna strana , no naj~esto treba dva pati da se koristi ovaa komanda za poramnuvawe spored dve strani. Na slikata se prika`uvaat objekti poramnati vo ramkata za crtawe.
- poramnuvawe me|u objektite. Poramnuvawe me|u objektite se vr{i koga komandata Alignment se primeni na dva ili pove}e obele`ani objekti. Poramnuvawata mo`e da se vr{at vo hori-zontalna nasoka, vo vertikalna nasoka ili ednovremeno vo dvete nasoki. - Poramnuvawata vo horizontalna nasoka se vr{at so koristewe na opciite Left, Centered i Right. Poramnuvaweto se vr{i so obele`uvawe na objektite i izbor na edna od opciite. Na slikata se prika`uvaat dvata objekta pred poramnuvaweto, a na slednite sliki sostojbite po poramnuvawata redosledno od levo, simetri~no i od desno.
Spored koj objekt }e se vr{i poramnuvawe zavisi od me|usebnata polo`ba na objektite. Od prikazite jasno sledi zaklu~okot. - poramnuvawa vo vertikalna nasoka se vr{at so opciite Top, Center i Bottom. Se primenuva istata postapka kako i za horizontalnoto poramnuvawe. Na slikata se prika`uvaat odlevo dva objekta pred poramnuvawe a vo prodol-enie objektite poramnati odgore, centri~no i oddolu.
Za poramnuvawe vo dvete nasoki se vr{i poramnuvawe dva pati. Na slikata se prika`ani centri~no poramneti dva objekti.
Komandata Group Komandata Group ovozmo`uva grupirawe na dva ili pove}e objekti vo edna celina so cel odredena transformacija (pomestuvawe, rotirawe, iskosuvawe ili drugo ) da se izvr{I ednovremeno nad site objekti. So ova se postignuva pove}ekratna korist. Prvo, namesto edna transformacija da se izvr{uva poedine~no nad oddelni objekti, sega transformacijata }e se izvr{i odedna{ nad site objekti vo sostav na grupata, so {to se skratuva vremetraeweto na izvr{vaweto na transformacijata. Vtoro, isto e zna~ajno i korisno toa {to edna transformacija }e se izvr-{i ednakvo za site objekti. Taka, site objekti }e se rotiraat, na primer za eden ist agol, podednakvo }e bide iskosuvaweto na site objekti, razvlekuvaweto ili koja i da bilo druga transformaci-ja. Treto, obele`uvaweto na elementite vo grupata se vr{i samo so edno kliknuvawe, koga }e se dovede poka`uva~ot nad eden od objektite od grupata. Definiraweto na grupata se vr{i na sledniov na~in: · po obele`uvaweto na prviot objekt se pritisnuva na tasterot Shift i se prodol`uva so obele`uvaweto na slednite objekti; · se doveduva listata so komandite na menito Modify ; · se izbira komandata Group. Po ova grupata e definirana i ostanuva se dodeka ne se rasturi so komandata Ungroup so sprotivno dejstvo. Dotoga{, vo natamo{nata rabota vrz prikazot, sekoe dejstvo }e se odnesuva na site objekti od formiranata grupa. Za objektite nadvor od grupata dejstvata se odvivaat poedine~no. Na slikata e daden prikaz na grupen objekt (odlevo) i negovoto razvlekuvawe, iskosuvawe i zavrtuvawe za odreden agol.
Komandata Shapes Komandata Shapes se koristi za oblikuvawe (sozdavawe) na novi objekti. So komandata se sozdavaat novi objekti formirani od dva ili pove}e osnovni objekti na pove}e na~ini. Nov objekt mo`e da se sozdade samo ako se prekrivaat (se se~at) me|usebno osnovnite objekti. Pri formirawe na nov objekt treba da se obele`at site osnovni objekti koi }e u~estvuvaat vo sozdavaweto na noviot objekt. Brojot na objek-tite so koi se formira nov objekt ne e ograni~en. Sozdadenite objekti so komanda se odnesuvaat isto kako i osnovnite objekti {to pretstavuva golemo olesnuvawe vo realizacija na grafi~kite prikazi. --------
Po aktivirawe na komandata Shapes kon listata so komandite na menito Modufy od desnata strana se prika`uva opciona ramka vo koja se vneseni tri opcii.
Vo prodol`enie }e gi razgledame trite opcii. - opcijata Merge . Noviot objekt so opcijata Merge pretstavuva unija na povr{inite na objektite koi u~estvuvaat vo negovoto formirawe. Na slikata se objektite od levata strana vo ramkata za crtawe kako primer za sozdavawe na nov objekt so ovaa opcija.
Postapkata e mnogu ednostavna. Se obele`uvaat dvata objekti. Se izbira Verify > Shapes > Merge. Dobieniot objekt se odnesuva kako osnovnite objekti. Na slikata se prikazi na tri dejstva izvr{eni nad novoformiraniot objekt( promena na debelinata i boja na linijata na objektot, popolnuvawe so boja i vnesuvawe na slika).
- opcijata Intersect Noviot objekt so opcijata Intersect pretstavuva presek na povr{inite na objektite koi u~estvuvaat vo negovoto formirawe
Menito Tools Od menito Tools }e ja razgledame samo komandata Options so cel da ja objasnime postapkata za izbor na merna edinica.. So izborot na komandata se prika`uva dijalogniot prozorec Options OpenOffice Org – User Data .
Del od prozorecot e na slikata. Vo prozorecot se izbira opcijata OpenOffice-Org Draw. (ozna~ena so crti~ka). Znakot ( + ) pred zapisot se zamenuva so znakot ( - ) a neposredno po toa se dopi{uvaat vo listata ~etiri opcii ( General ,View,Grid, Print ) Sledno kliknuvawe e na zapisot General, po {to se otvora dijalogen prozorec Options OpenOffice Org – General.
Od desno e menito za izbor na edini~na merka ------------
![Podpis - zsjiraskova.cz...Illustrator , Corel Draw , Zoner Callisto . 10 Snímek 11 Seznam literatury - Roubal Pavel: A 3RþtWDþRYiJUDILNDSUR~SOQp]DþiWHþQtN\ Computer Press 2003](https://static.dokumenty.site/doc/80x56/60e4098921916230cd3d380d/podpis-illustrator-corel-draw-zoner-callisto-10-snmek-11-seznam-literatury.jpg)
