ŠPANIJA, ALBACETE – julij 2017

POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE

Ime, priimek, letnik:

Martin Zaplotnik, 6. letnik, martin.zaplotnyk@hotmail.com

Čas izmenjave:

od 1. 7. do 31. 7. 2017

Kraj izmenjave

Albacete je del španske avtonomne regije Castilla-La Mancha, ki je znana po odličnem vinu (priporočam

Ayora-Lagrima Airen Verdejo in Capricho Di vino) in krajih, kjer naj bi se z mlini na veter borila Don Kihot

in Sančo Pansa. To mesto s približno 200.000 prebivalci ima pomembno tranzitno vlogo, saj njegova

lega, ravno nekje na sredi med Madridom in Valencio, omogoča povezavo severnega in jugovzhodnega

dela Španije. Albacete je obdan z ravno pokrajino, od koder izhaja tudi njegovo ime, ki je arabskega

izvora in v prevodu pomeni 'ravnina'. Mesto je znano po dolgoletni tradiciji izdelovanja nožev in mečev,

zato ni nobeno presenečenje, da so bili meči iz filmske trilogije Gospodar prstanov izdelani ravno tam.

Na splošno je Albacete zelo udobno mesto, čisto in urejeno, z živahnim nočnim življenjem, odličnimi

restavracijami in bari, v katerih strežejo najrazličnejše tapase.

Viza

Za obisk Španije viza ni potrebna.

Zdravje

V okviru prijave ni treba opraviti testov za TBC, hepatitis in HIV oziroma drugih testov. Pred odhodom

se ni treba dodatno cepiti. Za potovalno lekarno priporočam, da vzamete pripravke za rehidracijsko

raztopino. Španci so obsedeni z lekarnami, saj na vsaki ulici lahko najdete vsaj eno, zato vam ni treba

skrbeti, če kaj pozabite. Poleg tega potrebujete tudi evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja,

vendar priporočam, da si uredite tudi dodatno turistično zdravstveno zavarovanje.

Varnost

Varnost v državi je primerljiva s slovensko, tako da lahko hodiš naokrog v katerem koli delu dneva brez

večjih pomislekov. Albacete je dovolj majhno mesto, da ne potrebuješ javnih prevoznih sredstev in s

tem povezanih skrbi glede tatvin. Bodite pa posebej pozorni na osebne stvari na letališčih, metrojih in

avtobusih.

Denar

Denarna valuta v Španiji je evro. Denar se seveda splača dvigovati na bankomatih. S seboj vzemite

kreditno ali predplačniško kartico, saj ju potrebujete za spletne nakupe avtobusnih kart in rezervacijo

nastanitev v sklopu socialnega programa. Ob prihodu v nastanitev je treba položiti varščino v višini 100

EUR in plačati dodatnih 10 EUR za uporabo brezžičnega interneta.

Prevoz

Za prevoz na mojo destinacijo sem si izbral letalo pri letalski družbi Ryanair, in sicer sem letel iz letališča

Venice Treviso (TSF) do Valencie. Za enosmerno vozovnico, ki je vključevala še dodaten kos prtljage do

20 kg, sem plačal 99.95 EUR. Za prevoz do letališča sem si izbral prevozniško družbo GoOpti. Za

povratno vozovnico sem plačal 46 EUR. Na letališču v Valencii sem kupil enkratno vozovnico za metro

(2,5 EUR) in se odpeljal do glavne avtobusne postaje. Od Valencie do Albaceteja sem kupil avtobusno

karto pri prevozniku www.alsa.es/en/, za katero sem odštel 15 EUR. Priporočam, da si letalsko in

avtobusno karto rezervirate čim prej, saj se cene iz dneva v dan višajo. Za transport do Albaceteja si

lahko izberete tudi vlak, ki je nekoliko hitrejši, vendar občutno dražji. Za celoten transport do končne

destinacije sem potreboval 16 ur.

Komunikacija pred izmenjavo

Kontaktna oseba mi je pisala prek e-pošte in Facebooka, mi dala še vsa potrebna navodila in odgovorila

na vsa moja vprašanja. Komunikacija s kontaktno osebo je potekala odlično in zelo hitro. Vse kontaktne

osebe so nas vključile v skupine na Facebooku in WhatsAppu, kjer je nato potekala nadaljnja

komunikacija, tako da sem se z njihovo pomočjo počutil odlično pripravljenega pred odhodom.

Sprejem s strani tujih študentov

Tuji študenti so me prišli iskat na avtobusno postajo in mi navkljub poznim nočnim uram pripravili

prisrčen sprejem ter me nato pripeljali do moje nastanitve. Pomagali so mi tudi pri registraciji na

fakulteti, me spoznali z vsemi poslopji in mojim mentorjem. Kontaktne osebe sem videl vsak dan, saj so

tudi oni opravljali klinične vaje na podobnih oddelkih, z nami jedli kosilo in večerjo ter jih seveda srečeval

tudi v sklopu zelo pestrega socialnega programa.

Nastanitev

Naša nastanitev se je nahajala v bližini velikega parka, oddaljena 5 min hoje do najbližje trgovine, 15

min hoje do centra mesta ter 15 min hoje do bolnišnice. Vsi študenti na izmenjavi smo bili nastanjeni v

dveh stanovanjih v isti stavbi, kjer je vsak imel svojo sobo z nočno omarico, veliko omaro za oblačila in

pisalno mizo. V vsakem stanovanju sta bili po dve kopalnici, kuhinja s pralnim strojem in hladilnikom,

velika dnevna soba in balkon. Celotno stanovanje je malce zastarelo in obrabljeno, vendar so bile sobe

vseeno dovolj udobne in urejene. Vsak je imel svoje ključe stanovanja in ključe svoje sobe, tako da se

lahko počutiš povsem varnega. Najslabše je bilo stanje kopalnice, kuhinje in terase, saj ob prihodu niso

bile povsem čiste. Všeč mi je bilo, da je stanovanje imelo odlično izhodiščno lego za vse aktivnosti v

mestu, da je ponujalo dovolj zasebnosti ter je bilo prostorno in funkcionalno. Najbolj pa me je motil nivo

čistoče, nemogoče uravnavanje temperature vode pod tušem, saj si lahko izbiral le med ledeno mrzlo

in skoraj vrelo vodo. Pred odhodom lastnik stanovanja pride zelo natančno preverit čistost in splošno

stanje stanovanja ter oceni, ali ti pripada povračilo varščine (100 EUR). Tako stanovanje zapustiš z

občutkom, da je veliko bolj čisto kot ob prihodu, in se sprašuješ, ali je bilo predhodnikom vseeno za

povračilo varščine.

Prehrana

Prehrana je bila organizirana v bolnišnični menzi, in sicer sta vsakemu pripadala kosilo in večerja. Vsakič

si lahko izbiral med tremi različnimi meniji, ki so bili sestavljeni iz predjedi, glavne jedi in sladice. Hrana

je bila okusna in dovolj raznolika. Obroki so dovolj veliki, tako da potrebuješ v lastni režiji le zajtrk. Meni

ni vključeval le pijače, to smo si morali plačati sami. Za prehrano tako lahko zapraviš zelo malo denarja,

vendar kljub temu priporočam, da si kdaj namesto obroka v menzi privoščite odlične tapase v centru

mesta.

Delo v bolnišnici oz. na inštitutu

Moja praksa je potekala na oddelku za nevrokirurgijo. Vsak dan sem ob 8.00 začel z vizito na

nevrokirurškem oddelku. Nato sem z mentorjem vizito nadaljeval tudi na pediatričnem oddelku in

intenzivni enoti. Po viziti je vsak dan sledil polurni premor v bolnišnični menzi v družbi ostalih

nevrokirurgov in specializantov. Mentor časti malico! Delo sva nato nadaljevala v operacijski dvorani,

na oddelku ali pa v nevrokirurški ambulanti. Ker imajo v času poletja skrajšan operativni program, sem

večino časa preživel v ambulanti, kjer sem dobro utrdil nevrološki status in anamnezo, interpretacijo

slikovne diagnostike, imel tudi priložnost sam diagnosticirati in spoznati nekaj eksotičnih primerov ter

se naučiti španščine. V operacijski sem bil v povprečju približno dvakrat tedensko. Naučil sem se zelo

veliko novih stvari, predvsem v sklopu slikovne diagnostike, predoperativne priprave nevrokirurških

bolnikov ter imel možnost asistirati in opazovati enega najboljših nevrokirurgov v svetovnem merilu.

Vsekakor mi bodo najbolj ostale v spominu globoka možganska stimulacija v sklopu Parkinsonove

bolezni, transsfenoidalna odstranitev adenoma hipofize in evakuacija subakutnega subduralnega

hematoma, pri kateri so mi zaupali, da ob navodilih sam naredim pristop do hematoma in ga dreniram.

Poleg tega sem dobil vpogled tudi v njihov način komuniciranja s pacienti, ki je po moji presoji na veliko

boljšem nivoju kot pri nas. Zaradi zahtevnosti operacij sem pri večini sodeloval kot opazovalec. Prakso

sem vsak dan zaključil približno ob 15.00.

Mentorstvo

Moj mentor je bil dr. Hernan Sandoval, ki je vložil veliko truda, da je bila moja praksa kar se da zanimiva

in interaktivna. Dr. Sandoval je svoj znanstveni doktorat pridobil na UCLA, zato komunikacija v odlični

angleščini z njim ni bila vprašljiva, medtem ko so ostali zaposleni na oddelku, z izjemo mlajše

specializantke, večinoma samo špansko govoreči. Vedno si je vzel čas zame in odgovoril na katero koli

moje vprašanje. Ko si pri nas na praksi, včasih dobiš občutek, kot da si ves čas na izpitu, medtem ko sem

pod mentorstvom dr. Sandovala imel občutek, kot da sem na predavanju. Posledično je praksa potekala

v zelo sproščenem vzdušju. Mentor mi je dal proste roke glede urnika, česar pa nisem zlorabljal. Zadnji

teden prakse sem preživel pod mentorstvom dr. Klein Zampane, saj je dr. Sandoval odšel na dopust. Dr.

Klein Zampane je bil ravno tako odličen mentor, s katerim je delo potekalo na podoben način. Z njim

sva se dogovorila, da me v sklopu svojih dežurstev, torej izven okvirov prakse, pokliče, če bo kakšen

zanimiv urgenten primer in bo potreboval ob tem mojo asistenco. Nekaj časa na oddelku sem preživel

tudi s specializantkami in medicinskimi tehniki, ki so bili zelo prijazni, vendar malo bolj zadržani zaradi

jezikovnih preprek.

Socialni program

Socialni program je vseboval štiri izlete ob koncu tedna, in sicer: v Granado, Valencio, Cuenco in Las

Chorreras ter v Madrid. Sam sem se udeležil le prvega in tretjega izleta, saj sem Valencio obiskal po

zaključku izmenjave. Najbolje je bil organiziran izlet v Granado, kjer smo imeli možnost spoznati tudi

tuje študente iz ostalih mest v Španiji. V lastni režiji smo si morali rezervirati le hostel in prevoz do

Granade. Drugi konec tedna sem se odločil preživeti v Albaceteju, da bolje spoznam utrip mesta in

tamkajšnje prebivalce. Izlet v Madrid je bil na koncu prepuščen organizaciji vsakega posameznika, saj

naši odhodi niso bili povsem usklajeni. Prosti čas so kontaktne osebe odlično zapolnile z vsakodnevnimi

aktivnostmi v mestu, obiskom manjših mest in znamenitosti v bližini Albaceteja, druženjem ob

privatnem bazenu ter spoznavanjem tradicionalne hrane in nočnega življenja v centru mesta. Na

splošno so kontaktne osebe vložile veliko truda in časa v izvedbo socialnega programa, posledično je

bil vsak dan zapolnjen z nekim dogajanjem, vendar kljub temu priporočam, da ob tem niste povsem

pasivni in preživite nekaj prostega časa tudi izven okvirov programa.

Splošna ocena izmenjave

V splošnem bi izmenjavo ocenil z odlično oceno, čeprav ni bila uresničena moja želja niti glede mesta

izmenjave niti glede strokovnega področja. Vsem priporočam, da izberete Albacete, saj je logistično

enostavno, ponuja dobro izhodišče za obisk drugih delov Španije in je zelo udobno mesto. Poleg tega

ponuja odličnega mentorja na področju nevrokirurgije in izjemno gostoljubne kontaktne osebe.

Potrebnik

Na vajah nujno potrebuješ stetoskop in zdravniško haljo. Poleg tega je obvezno, da s seboj prineseš

svojo posteljnino. Priporočam tudi, da s seboj vzameš nekaj kosov toplih oblačil, saj te v večernih urah

lahko presenetijo nepričakovano nizke temperature. Če želiš izmenjavo kar se da izkoristiti, priporočam,

da se naučiš tudi osnov španščine, saj znani stereotip o Špancih in angleščini še vedno drži.

Približna razdelitev stroškov

Letalska karta: 100 EUR (enosmerna).

Prehrana: Stroški za hrano so lahko zelo nizki, če ješ le v bolnišnični menzi. V povprečju sem za prehrano

porabil 5–10 EUR/dan.

Družabni program: Izleta v Granado in Valencio sta stala 100–200 EUR, Cuenca in Las Chorreras pa sta

me stala še približno 20 EUR.

V splošnem bi izmenjavo ocenil kot cenovno zelo ugodno.

Slika 1: Priprave na vaje iz nevrokirurgije v parku Abelardo Sanchez

Slika 2: Bolnišnica, v kateri sem opravljal prakso

Slika 3: Nočno življenje v Albaceteju

Slika 4: Granada

Slika 5: Privatni bazen

Slika 6: Tradicionalna jed, značilna za regijo Castilla-La Mancha

Slika 7: Slava ti v Albaceteju ne uide

Slika 8: Naravni park Las Chorreras

Slika 9: Ena izmed sob

Slika 10: National food and drink party

Slika 11: Kopanje v Alcali

Slika 12: Adrenalin po prvi nevrokirurški operaciji