Sodræina

22 UUvvoodd33 BBoolleessttii nnaa rraassaadd55 BBoolleessttii nnaa ggrraaddiinnaarrsskkiittee kkuullttuurrii66 BBoolleessttii nnaa ppllooddoovvii kkuullttuurrii6 Plamenica na domati i kompiri (Phytophthora infestans)9 Crna damkavost (Alternaria solani)

11 Lisna muvla (Cladosporium fulvum) 13 Plamenica na piperkata (Phytophthora capsici)15 Sivo gniewe (Botrytis cinerea)18 Plamenica na krastavici (Pseudoperonospora cubescens)20 Pepelnica na krastavica (Erysiphe cichorachearum, Shaerotheca fuliginea)2222 BBoolleessttii nnaa zzeellkkoovvii kkuullttuurrii 22 Crna lisna damkavost na zelkovi kulturi (Alternaria brasicae) 23 Plamenica na zelkovi kulturi (Peronospora brassicae) 2244 BBoolleessttii nnaa lluukkoovviiËËeessttii kkuullttuurrii 24 Plamenica na kromid, luk i praz (Peronospora destructor) 25 Sivo gniewe (Botritys squamosa) 2277 BBoolleessttii nnaa lliisstteenn zzeelleennËËuukk 27 Plamenica na salata (Bremia lactucae) 28 Bela gnileæ (Sclerotinia sclerotariorum) 29 Sivo gniewe (Botritys cinerea) 3300 OOssttaannaattii bboolleessttii nnaa ggrraaddiinnaarrsskkiittee kkuullttuurrii 30 Lisna damkavost (Alternaria dauci) 31 Pepelnica (Erysiphe beraclei) 32 Belo gniewe (Sclerotinia sclerotiorum) 34 R|a na grav (Uromyces appendiculantus)3355 VViirroozzii nnaa ggrraaddiinnaarrsskkiittee kkuullttuurrii 35 Bronzena damkavost na domati i piperki 36 Æoltilo na krastavici3377 ©©tteettnniiccii nnaa ggrraaddiinnaarrsskkiittee kkuullttuurrii 38 Cveten trips (Frankliniella occidentalis)

Tutunov trips (Trips tabaci)41 Belokrilka (Trialeurodes vaporariarum, Bemisia tabaci)43 Koprivino pajaËe (Tetranichus urticae) 45 R|av pajak (Aculops vasates)46 Lisni voπki (Myzus periscae, Aphis gossypii, Aphis fabae, Macrosiphum

euphorbiae, Brevicoryne brassicae...)48 Listen miner (Liriomiza spp.) 50 Zelkovi bolvaËi (Phyllotreta nemorum, Ph. atra, Ph.nigripes, Ph. Undulate)5511 GGaasseenniiccii51 A - Zemjiπni sovici 52 B - Lisni sovici 53 Zelkar (Pieris brasicae)54 Zelkova sovica (Mamestra brasicae)55 Kromidova muva (Hylemia antique) 56 Zelkova stenica (Euridema spp.)5577 ZZeemmjjiiππnnii ππtteettnniiccii:: rraaËËkkaa,, ææiiËËeennii ccrrvvii,, ggrrËËiiccii,, ssoovviiccii59 Kompirova zlatica (Leptinotarsa decemlineata) 6600 IIzzbboorr nnaa pprreeppaarraattii zzaa zzaaππttiittaa nnaa ggrraaddiinnaarrsskkiittee kkuullttuurrii 80 Programi za zaπtita na gradinarskite kulturi

3

UVOD

Vo Makedonija odgleduvaweto na zelenËuk e znaËajna granka nazemjodelieto i pretstavuvuva izvor za egzistencija na golem brojfarmeri i vraboteni vo industrijata za prerabotka na zelenËuk.Najgolem znaËaj imaat gradinarskite kulturi koi se odgleduvaatvo zaπtiten prostor i se nameneti za izvoz (domati, krastavici,piperki, lubenica, zelka, kromid). Noviot svetski trend na inte-grirana zaπtita se poveke se primenuva i vo Makedonija, pred seporadi strogite kriteriumi za kvalitet pri izvoz na sveæi ikonzervirani gradinarski proizvodi vo Evropa. Pesticidite naSyngenta - ©vajcarija se originalni, so garantiran evropski eko-kvalitet i lesno se vklopuvaat vo programite na bioloπkazaπtita i korisni insekti opraπuvaËi. Od poseben znaËaj, zagradinarskoto proizvodstvo karakteristiËno so Ëesti berbi, senaπite pesticidi so izvonredno kratki karenci koj ovozmoæu-vaat berba samo 1-3 dena posle tretiraweto. PreporaËanite pro-grami za zaπtita se vklopuvaat vo perspektivnoto integriranoproizvodsvo na zdrava eko-hrana so dozvoleni minimalni nivoa narezidui. Poradi specifiËniot intenziven naËin na odgleduvawe,gradinarskite kulturi se podloæni na napad na golem brojbolesti, πtetnici i pleveli. Efikasnata zaπtita od bolesti iπtetnici bara struËno poznavawe na priËinitelot, samata poja-vata, nejziniot razvoj i simptomite. Naπa cel e da ve zapoznaeme so kluËnite bolesti i insekti, i Viovozmoæime da pravovremeno reagirate i primenite adekvatnazaπtita na Vaπeto skapo gradinarsko proizvodstvo. Seto ovamoæe da se postigne so integrirana preventivna programa zazaπtita i primena na pesticidite od paletata na Syngenta.Ovaa broπura ima namena da Vi gi pretstavi poblisku najvaænitebolesti i πtetnici, kako i da vi gi ponudi naπite pesticidi iprogrami za zaπtita na gradinarski kulturi. So dolgogodiπnoiskustvo na terenot firmata Syngenta steknala struËno znaeweza determinacija na problemite i primena na programata zazaπtita so cel najdobro da se iskoristat kvlitetite na naπitepesticidi. PoËituvani proizvoditeli sekogaπ ste dobredojdeniso praπawa na koi ¸e vi odgovorime i pomogneme vo ramkite nanaπite sposobnosti i moænosti.

2

BOLESTI NA RASAD

Bolestite na rasad se predizvikani od golem broj na fitopato-geni gabi od koj najznaËajni i najπtetni se: Pythium debarianum,Phytophthora sp, Botrytis cinerea, Sclerotinia sclerotiorum, Rhozoctonia solani,Verticilim sp., Fusarium sp., i dr. Simptomite na ovie paraziti Ëesto sesliËni i za toËna determinacija na predizvikuvaËot potrebna elabaratorijska analiza so mikroskopirawe. NajπtetnipredzvikuvaËi na propaÛawe na rasadot preku stvarawe gnileæna korenot i osnovata na stebloto se od familijata Phycomyceteae:

1. Pythium debarianum2. Phytophthora parasitica

Ovie fitopatogenite gabi prvite infekcii gi izvrπuvaat uπtepri rteweto i nikneweto na rastenijata i nanesuvaat znaËajniπteti vo celiot tek na odgleduvawe na rasadot. Dokolku sekoristi inficiran rasad ili se rasaduva na nedizinficiranapoËva ovie paraziti moæat da predizvikuvaat πteti i vo tek naceliot period na odgleduvawe na stalno mesto.

1. Pythium debarianumOvaa patogena gaba gi napaÛa skoro site gradinarski rastenijakoi se odgleduvaat preku rasad, a poretko kulturi pri direktnasetva na niva. Najosetlivi se mladite rastenija vo tek na rtewe-to i nikneweto, πto doveduva do proredeno niknuvawe ilipokasno paÛawe-polegawe na πtotuku izniknatite rastenija. Kajnapadnatite rastenija na hipotelot na nivo na poËvata se zapazu-va vodenesta æolta do kafeava nekroza koja brzo se πiri nizceloto rastenie. TipiËna pojava kaj napad na gust rasad od Pythiumdebarianum e sozdavawe na beliËesti konËiwa od splet namicelija koi se πirat po poËvata i gi zafa¸aat sosednite ras-tenija. Gabata se odræuva vo poËvata vo rastitelnite ostatoci vooblik na oospori koi vo uslovi na optimalna vlaga i temperatu-ra rtat vo brojni zoospori koi vrπat infekcii. Kaj krastavicitekoi vo zaπtiten prostor se odgleduvaat vo uslovi na Ëesto oro-suvawe i navodnuvawe, moæe da dojde do inficirawe i napostari rastenija vo tek na celiot period na odgleduvawe.Infekciite se ostvaruvaat na nivo na supstratot kade doaÛa dona osnovniot del na stebloto, poradi obilno prisustvo na voda ipovisoki temperaturi. Simptomite se izrazuvaat so povrπinskavlaæna gnileæ poËetno æolta, a pokasno po nekrotiraweto isvetlo kafeava boja. Ovaa vlaæna gnileæ se πiri kako vo stebloto, taka i nadolu vo korenot. Poradi prekinuvawe na

5

sproveduvawe na voda doaÛa do postepeno venewe na vrvniot delna rastenieto, a nabrzo i do celosno venewe i propaÛawe.

2.Phytophthora parasiticaBolesta se manifestira so naglo venewe i brzo suπewe ipropaÛawe na rastenijata, koe e pointenzivno kaj pomladite rastenija. Parazitira na golem broj rastenija, a od odgleduvanitekulturi najgolemi πteti nanesuva na domatite i krastavicite,posebno pri proizvodstvo na rasad. Vo osnovata na stebloto sepojavuva karakteristiËna vodenesta temno zelena damka kojabrzo preminuva vo kafeavo-siva nekroza. Ovaa nekroza goopfa¸a steblenceto prstenesto i toa se stesnuva i splosnuvastraniËno, po πto doaÛa do propaÛawe na rastenieto nad mestotona infekcija. Ovoj simptom e poznat kako "presmukuvawe" ili"topewe" na rasadot, πto najËesto se pojavuva vo lokalniæariπta, a potoa brzo gi zafa¸a site rastenija vo leata od gustrasad. Kaj postarite rastenija (pikirani ili rasadeni) razvojotna bolesta e po baven i parazitot se spuπta vo korenot i πirinagore po stebloto, no krajniot efekt e propaÛawe na rastenija-ta. Parazitot se odræuva i do nekolku godini vo rastitelniteostatoci vo poËvata i prestavuva opasen potrencijal za zaraziposle setva, pikirawe i rasaduvawe vo nedizinficirani sup-strati. Vednaπ po setvata, pri povolni uslovi na zagrevawe inavodnuvawe, organite za odræuvawe: micelijata i hlami-dosporite se aktiviraat i sozdavaat konidii. Vo kapka vodakonidiite rtat vo zoospori koi lesno se raznesuvaat niz poËva-ta i vrπat brojni infekcii na steblenceto na nivo na poËvata.©ireweto na parazitot od rastenie do rastenie e obiËno prinavodnuvawe preku konidii ili zoospori koi plivaat vo voda.

Suzbivawe: Polivawe na substratot pred ili posle setva, pikirawe irasaduvawe so Ridomil Gold combi 45 WG 0,2-0,25% so koliËina od 3-6l/m2 lea, 50-100 ml/rasad vo saksija ili 200-300 ml/ rastenie na stalnomesto. Prskawe so sistemiËni fungicidi Ridomil gold MZ 68 WG iRidomil Gold combi 45 WG 0,3-0,35% na 7-10 dena, koi preku lisnatamasa se spuπtaat bazipetalno vo stebloto i korenot kade obezbedu-vaat zaπtita od infekcii i razvoj na Pythium debarianum i Phytophthoraparasitica. Vo programot na preventiva i suzbivawe na bolestite narasad se preporaËuva da se vkluËi i kontaktniot fungicid Bravo sonaizmeniËni prskawa posle primena na sistemiËnite fungicidi.Fungicidot Bravo i kontaktnite komponenti od sistemicitefolpet i mankozeb go proπiruvaat spektarot na deluvawe i na drugifitoparazitni gabi predizvikuvaËi na bolesti na rasadot: Botrytis,Sclerotinia, Rhizoctonia, Alternaria i dr.

4

Phytophthora infestans

simptomi na list

Phytophthora infestans

simptomi na plod

infekcioni usluvi vo klimatskit region naMakedonija se ostvaruvaat vo periodotapril-maj i oktomvri-noemvri koga imazgolemena vlaænost i optimalna temper-atura.TipiËnite poËetni simptomi se man-ifestiraat so krupni maslinesto-vodenidamki so nepravilen oblik na site nadzem-ni delovi od rastenijata. Po nekolku denase sozdavaat jaki dlaboki nekrotiËnidamki kade gabata fruktificira vo oblikna beliËesta prevlaka od konidii naplodot, stebloto ili na opaËinata na lis-tot. So pomoπ na veter konidiite brzo jaπirat plamenicata vo samiot posev, kako ivo sosednite folii i nivi na pogolemorastojanie. Na otvoreno prvite simptomitena plamenica se javuvaat po rabot na dol-nite listovi, poradi zgolemenatavlaænost pokraj poËvata i blizinata naizvorot na zaraza. Kaj kompirot konidiiteod lisnata masa se ispiraat vo poËvatakade gi zarazuvaat krtolite. Pri ranizarazi i zgolemena poËvena vlaænost doaÛado propaÛawe na krtolite pred berbata, aposlabo zarazenite krtoli gniat pokasnoza vreme na Ëuvaweto. Fitpatogenata gabaPhytophthora infestans se odræuva kako miceli-ja vo krtolite na kompirot i zarazeniterastitelni ostatoci vo poËvata, a konidi-ite lesno se prenesuvaat so veter na gole-mi rastojanija.

Suzbivawe: Poradi nenadejnite napadi i brzo-to propaÛawe na rastenijata, suzbivaweto na plamenicata posle nejzinata pojava e izvonredno teπko i mnogu skapo. Zatoa se pre-poraËuvaat kompleksni i pravovremeni preven-tivni merki koi ¸e spreËat pojava i razvoj naovaa πtetna bolest. So preventivni prskawatreba da se poËne uπte vo tekot na odgledu-vawe na rasadot i da se prodolæi so treti-rawe i po rasaduvawe na stalno mesto. Pri

Plamenica na domati i kompir Phytophthora infestans

Phytophthora infestans e opasna fito-parazit-na gaba koja predizvikuva plamenica -najπtetnata bolest na domatite i kom-pirot. SpecifiËnite simptomi na "brzplamenest prigor" se javuvaat na listot,plodot i stebloto, pri πto doaÛa do nivnobrzo propaÛawe, a pokasno odumira i celo-to rastenie. Vo zaπtiten prostor poËetnisimptomi se javuvaat na mladite listovi iplodovi na vrvnite delovi od rastenijatakade se kondenzira rosa i kape voda odtavanot na foliite. Simptomite se izrazu-vaat poËesto na mladite delovi na raste-nieto koi se poosetlivi zatoa πtoinfekciite se ostvaruvaat prekuaktivnite stomini otvori ili direktno nizpotenkata kutikulata. Kapka voda ilivozduπna vlaga nad 90% i optimalna tem-peratura od 17-230S, se osnovni uslovi zartewe na konidiite i ostvaruvawe nainfekcija vo tek na 6-12 Ëasa. Ovie

6 7

BOLESTI NAPLODOVIKULTURI

Crna damkavostAlternaria solani

Crnata damkavost se manifestira na nasite nadzemni organi na rastenijata ste-blo, list i plod, a najπtetna e na cvetnitei plodovi drπki.Glaven izvor na infekcijata se zarazeniterastitelnite ostatoci vo poËvata, a sekun-darno se prenesuva so konidii preku veter.Prvite infekcii nastanuvaat na mladiterastenija uπte vo rasadot i po rasadu-vaweto, koga parazitot go napaÛa koren-oviot vrat i osnovata na stebloto. Oviedamki se golemi i ovalno izdolæeni, ibrzo go prstenuvaat mladoto rastenie koezaostanuva vo porast, a pokasno vene i sesuπi. TipiËen simptom na gabata Alternariasolani se sivo-crni damki so nepravilenoblik, so specifiËni koncentriËno ras-poredeni potemni zoni. Pri povlaæno vreme vo centarot na oviedamki se formira rastresita temno siva

9

uslovi nepovolni za pojava i razvoj na plameni-ca se preporaËuvaat preventivni prskawa sokontaktni fungicidi Bravo 0,3% na 10-14dena. Pri buen porast i uslovi na visoka rela-tivna vozduπna vlaænost i zadræuvawe narosa na rastenijata, neophodno e koristewe nasistemiËniot fungicid Ridomil gold 0,30% sopreventivni prskawa na 10 dena. Pri pojava naprvi simptomi se preporaËuvaat 2-3 udarniprskawa na 5-7 dena so maksimalna koncen-tracija 0,35% za da se spreËi ponatamoπnoπirewe. Vo periodot na zreewe i berbi najdo-bro se iskoristuvaat kvalitetenite svojstvana fungicidot Quadris, koj ima dolgotrajnodeluvawe no kratka karenca od 1-3 dena.

8

simptomi na list

Phytophthora infestans

simptomi na list

Lisna muvlaCladosporium fulvum

Bolesta najËesto se javuva na poosetlivisorti domati odgleduvani pri vlaæniuslovi vo slabo provetreni folii.Se manifestira samo na lisnata masa sobrojni okrugli poËetno svetlo zeleni do æolto-kafeavi damki koi pokasnonekrotiraat. Pri vlaæni uslovi brzo doaÛado sporulacija na gabata vo oblik na sivaprevlaka od micelija i konidii na opaËi-nata na listot. Na eden list moæe da serazvijat golem broj na damki koi brzo sespojuvaat i nekrotiraat, a listovite sesvitkuvaat, suπat i opaÛaat. Pri visokavlaænost i rani zarazi brzo propaÛa lis-nata masa i se namaluva asimilativnatapovrπina, po πto znaËajno opaÛa prinosoti kvalitetot na plodovite. Bez ogled πtone gi parazitira direktno plodovite,πtetite od ovaa bolest moæat da bidatgolemi, poradi teπkoto suzbivawe pri rana

11

barπunesta prevlaka od konidiofori ikonidii na ovaa gaba koj se raznesuvaat soveter i sekundarno ja πirat zarazata. Priizrazito jak napad se javuvaat golem brojdamki na listovite koj brzo se spojuvaat, alistovite nekrotiraat i opaÛaat.Plodovite najËesto se zarazuvaat pokrajdrπkata kade se zadræuva rosa, i po pojavata na karakteristiËniot simptomostanuvaat sitni, predvreme sozrevaat,gnijat i opaÛaat.Optimalna temperatura za infekcija e 18-250S i koga bolesta e ve¸e prisutna vo posevot ne e direktno zavisna odvlaænosta. Zatoa Alternaria solani e parazitna suvi topli godini, so povremenidoædlivi periodi i obilni rosi.

Suzbivawe: Za zaπtita od fitopatogenatagaba Alternaria solani se prska preventivno soBravo uπte vo rasadot i ponatamu poslerasaduvaweto vo tekot na celata vegetacijana 10-14 dena. Pri pojava na prvite simptomina crna damkavost se koristi sistemikotScore koj moæe da ja zaleËi bolesta ako se pri-meni vo koncentracija od 0,05-0,07% so 2-3prskawa. Vo faza na zreewe i berba seprodolæuva so prskawa so Quadris.

10

simptomi na plod simptomi na list

Plamenica na piperkataPhytophthora capsici

Najπtetna bolest na piperkata, poradi kojavo nekolku regioni vo Makedonija(Strumica, Demir Kapija, Tetovo) nejzinotoodgleduvawe e ograniËeno i ekonomskineisplativo. Prvite infekcii se ostvaru-vaat uπte na rasadot vo leite, kade poradigustiot sklop i zgolemenata vlaænost,bolesta brzo se πiri i doaÛa do celosnopropaÛawe na mladite rastenija.Kaj piperkata infekciite od Phytophthoracapsici nastanuvaat preku osnovata na ste-bloto i preku pazuvata na letorastite ililisnata drπka kade se zadrzuva voda odrosa ili doæd. Na mestoto na infekcija sesozdava temno-crvena do kafeava lokalnanekrotiËna damka koja se πiri i spreËuvasproveduvawe na voda po πto doaÛa dovenewe i propaÛawe na delot nad infekci-jata. Pri vlaæno vreme doaÛa do gniewe nanapadnatoto tkivo na rastenieto i soz-

13

pojava i visoka vlaænost vo zaπtitenprostor kade ne se zatopluva.Gabata Cladosporium fulvum brzo se πiri prekukonidiite na, koi lesno se prenesuvaat so veter i kontakt pri rabota. Konidiite ja zadræuvaat rtlivosta i do 9 meseci, πtoe dovolno parazitot da se prenese na rastenijata od slednoto proizvodstvo.Za rtewe na konidiite potrebna e kapkavoda ili relativna vozduπna vlaænost nad85%, taka da namaluvaweto na vlagata vo zaπtiteniot prostor znaËitelno goolesnuva suzbivaweto na ovaa parazitnagaba.

Suzbivawe: Bolesta ima spor razvoj i poste-peno πirewe, no koga ednaπ ke se proπiri,mnogu e teπka za suzbivawe. Poradi ovapotrebna e primena na kompleksna i orga-nizirana integralna zaπtita, koja vkluËuvapreventivni agrotehniËki merki i hemiskosuzbivawe. Preventivni prskawa so kontaktifungicidi Bravo 0,3-0,35% na 10-14 dena. Pripojava na prvi simptomi na Cladosporium fulvum sepreporaËuva prskawe so sistemiËni fungicidikako Switch 0,1% 2-3 pati na 7-10 dena.

12

©teti od Phytophthora

capsici

Sivo gnieweBotrytis cinerea

Ovaa fitopatogena gaba e mnogu πtetna.Zatoa πto e πiroko rasprostraneta voprirodata i preæivuva na mrtvi tkiva odkade gi napaÛa i parazitira skoro siterastitelni vidovi. Botrytis cinerea e parazitna rani, mrtvi tkiva i zaslabeni rastenija,a ne moæe direktno da inficira zdravi, jaki i vitalni organizmi.Rastenijata moæat da bidat napadnati votekot na celata vegetacija dokolku se ostvarat povolni uslovi za prodor iinfekcija. Dokolku rasadot ili posevot seodgleduvaat vo loπi uslovi na niski temperaturi, pregolema vlaænost, namale-na osvetlenost i zgolemenia nagubrenost soazot, rastenijata zaslabuvaat i direktno sepodlæni na infekcija. NajËesto infekci-jata se ostvaruva indirektno preku rani imrtvo tkivo nastanati od napad na insekti,

davawe na beliËasta prevlaka od konidii. So navodnuvawe po brazdi konidiite imicelijata linijski se πirat nizvodno poredovite i niz celiot posev. Bolesta prvose javuva lokalno vo æariπta, a pokasnocelosno se proπiruva na site rastenija koibrzo venat i propaÛaat. Pri lokalno -ograniËeni infekcii na listovite iplodovite se javuvaat nekrotiËni damki i gniewe, rastenijata ne propaÛaat, nokvalitetot i prinosot znaËajno se namalu-vaat. Parazitot se odræuva vo inficiran-ite rastitelni ostatoci vo poËvata ilesno se prenesuva so navodnuvawe pobrazdi, a so veter na pogolemi rastojanija.

Suzbivawe: So suzbivaweto na ovoj parazittreba da se poËne uπte od odgleduvaweto narasad so naizmeniËni polivawa so sistemiËenfungicid Ridomil gold combi i prskawa soRidomil gold ili Bravo. Po rasaduvawe na nivase preporaËuvaat 2-3 prskawa na 10-14 dena sosistemiËni fungicidi koj sistemiËno seπirat niz celoto rastenie i gi spreËuvaatranite infekcii na korenoviot vrat koi senaj πtetni.

14

©teti od Botritys cinarea

15

©teti od Phytophthora

capsici

bolesti, grad i veter ili oπtetuvawa odnekoi redovni agrotehniËki merki: berba,filizewe, krπewe list, nepravilnonavodnuvawe i dr. Gabata Botrytis cinerearasadot moæe da go napadne preku ranitena mestoto kade se otpadnati kotiledon-skite livËiwa, a plodovite preku mrtvototkivo od tolËnikot i cvetnite livËiwaostanati posle oploduvaweto. Pri prodorvo zdravo tkivo na plodot na domatiinfekcijata e stopirana i lokalizirana odstrana na odbrambeniot sistem vo oblik nasrebrenest prsten. Bez ogled πto ne doaÛado ostvaruvawe na infekcija i gniewe,poradi prstenestite damki koi ostanuvaatæolti i na zrelite plodovi, nivnatapazarna vrednost e znaËajno namalena.NajËesti i najπteni infekcii se na steblo-to, plodot i listot.TipiËen simptom na listot e izdolæenasivo-kafeava damka vo oblik na "plamenna sve¸a" koja nastanuva po infekcijapreku kapka voda niz hidatodata naglavniot nerv na listot i se πiri konosnovata na listot. Infekciite na lis-tovite ne nanesuvat golemi πteti, no pofruktifikacijata na Botritys cynerea na lisna-ta masa se sozdava znaËaen inokulacionenpotencijal od konidii za ostvaruvawezarazi na plodovite i stebloto.Na stebloto infekciite se ostvaruvaatpreku rani od filizewe, krπewe list i berba ili povreda od insekti.NekrotiËnata damka brzo se πiri i koga ¸ego opfati stebloto prstenesto, doaÛa dovenewe i celosno propaÛawe na delot odrasteneto nad mestoto na infekcija.Najgolemi direktni πteti nastanuvaat naplodovite kade prvo se javuva tipiËnavodenesta damka koja po fruktifikacijatanekrotira i se prepokriva so sivo-kafea-

16

va prevlaka od konidii so koncentriËnikrugovi. Micelijata brzo razrastuva nizcelot plod koj gnie i golem broj odplodovite opaÛaat so πto direktno senamaluva prinosot. Vo uslovi na zgolemenarelativna vlaænost gabata izobilno fruk-tificira i sozdava prevlaka od konidii,koi so veter brzo se raznesuvaat i ja πiratzarazata na golemi rastojanija.Na krastavicite i piperkite sivotogniewe nanesuva neπto pomali πteti, kadepredizvikuva gniewe na vrvniot del naplodot ili gniewe na stebloto pri πto sesuπi rastenieto nad mestoto na infekcija.

Suzbivawe: osven agrotehniËki merki koispreËuvaat sozdavawe rani i mrtvo tkivo i jazgolemuvaat vitalnosta na rastenijata,neophodno e i primena na hemisko suzbivawe sopreventivni prskawa so Bravo i Chorus. Prinepovolni vremenski uslovi i pojava na prvisimptomi treba da se koristi Switch 2- 3 pativo intervali od 7 dena. Se preporaËuva da iposle mehaniËki oπtetuvawa od vremenskinepogodi ili filizewe i krπewe list se izvrπi edno prskawe so Switch za dezinfekcija naranite.Vo uslovi na zaπtiten prostor i na otvorenovo Makedonija zarazite od sivoto gniewe sejavuvaat vo periodot april-juni i septemvri-noemvri koga i bi trebalo da se primenatgorepreporaËanite merki na zaπtita.

17

Simptomi na list Simptomi na plod

rani, a prinosot i kvalitetot znatno senamaluvaat. Ako ne se prevzemat preven-tivni i efikasni merki za zaπtita, celiotposev na krastavici kompletno propa|a zakratko vreme od samo 7 do 10 dena.

Suzbivawe: Poradi specifiËni uslovi naodgleduvawe na krastavicite pri zgolemenavozduπna vlaga i orosuvawe, neophodni seredovni preventivni naizmeniËni prskawa sokontaktni Bravo i sistemiËni fungicidiRidomil gold na sekoj 10-14 dena. Pri prva poja-va na bolesta potrebni se nekolku udarni tre-tirawa na 5-7 dena so sistemiËni fungicidiRidomil gold koristeni vo maksimalna doza ikoncentracija.Vo vtoriot del na vegetacija ipri poËesti berbi se preporaËuva Quadris kojima dolgo dejstvo i kratka karenca.

19

Plamenica na krastaviciPseudoperonospora cubescens

Simptomite na plamenicata na kras-tavicite se manifestira samo na lis-tovite so krupni mozaiËno rasporedeniaglesti æolti damki ograniËeni so lisna-ta nervatura. Vo uslovi na povisoka relativna vlaga naopaËinata na listot vo ramkite na oviedamki se sozdava retka sivkasta prevlakaod konidiofori i konidii koi lesno seraznesuvaat so veter. Pri jak napad na pla-menica, vo povolni uslovi na visokavozduπna vlaga i rosa, doaÛa do pojava nagolem broj damki na listovite, koi brzo sespojuvaat i ja nekrotiraat lisnata masa zakratok period. Bolesta moæe da se javiuπte vo rasadot vednaπ po nikneweto, priπto napadnatite listovi brzo propaÛaat, arastenijata zakrlælavuvaat i odumirat.Kaj rasadenite rastenija poradi znaËajnogubewe na asimilativnata lisna povrπina,plodovite ostanuvaat sitni i deformi-

18

Simptomi na list

se razviva na povrπinata na listot, a vomezofilot na listot navleguvaat haus-torii so koj se izvlekuvaat asimilati zaishrana na gabata. Pepelnicite brzo iobilno fruktificiraat formirajki brojnioiidii otporni na visoki temperaturi isuv vozduh, so koj pararzitot so veter seraznesuva na golemi rastojanija i pove¸e odnekolku kilometri. Kaj domatite ipiperkata poËesto se javuva specifiËenendogen tip na pepelnica Leveilula tauricakoja se razviva vo mezofilot na listot. Taa sozdava karakteristiËni okruglo-ovalni æolti damki, a beliËastata prevlaka tipiËna za pepelnica se javuvapokasno samo na opaËinata na listot. Pri jaki napadi golemiot broj na damki sespojuvaat i predizvikuvaat nekrotirawe ipropaÛawe na lisnata masa. Pogolemiπteti predizvikuva pri esensko proizvod-stvo, koga gi napaÛa πtotuku rasadenitemladi rastenija i moæe kompletno da gokompromitira prinosot.

Suzbivawe: Vo poËetokot na vegetacijata ipri buen porast potrebni se redovni preven-tivni prskawa so Topas 0,30% 10-12 dena, a pripojava na pepelnica na sekoj 7 dena. Vo faza nazreewe i berbi se preporaËuva koristewe naQuadris.Suzbivaweto na pepelnicite osven so neophod-nite prethodno navedeni hemiski tretmani,se potpomaga i preku odræuvawe visoka opti-malna vozduπna vlaænost nad 80% so redovnonavodnuvawe i orosuvawe i namaleno provetru-vawe.

21

Pepelnica na krastavicaErysiphe cichorachearum, Shaerotheca fuliginea

Pepelnicite se bolesti na suvo i toplo

vreme poradi πto se javuvaaat i razvivaatvo periodot od april do noemvri. Ovaa e moæno poradi toa πto za ostvaru-vawe na infekcija ne e potrebna kapkavoda ili visoka relativna vlaænost kakokaj drugite fitopatogeni gabi. Konidiite -oidii rtat i na relativna vlaænostponiska od 20%, a suviot vozduh i visokitetemperaturi ja zaslabuvaat otpornosta narastenijata. Po zasnovawe na infekcijata na liceto nalistovite se obrazuvaat beli, praπkasti iokrugli epifitni kolonii na gabata, kojpokasno se spojuvaat i ja prepokrivaatcelata lisna povrπina. Nabrzo napad-natite listovi brzo æolteat, nekrotiraat,se suπat i opaÛaat. Najgolemi πteti nane-suva na krastavicite, kade lisnata masabrzo propaÛa so πto i direktno se namalu-va prinosot i kvalitetot na plodovite.Pepelnicite se ektoparaziti Ëija micelija

20

Simptomi na list

Plamenica na zelkovi kulturiPeronospora brassicae

Ovaa plamenica najËesto se javuva vo poladni i vlaæni uslovi na odgleduvawe nazelkovi kulturi na rano prolet ili voesen. Se πiri pri poniski temperaturi oddrugite plamenici, zatoa πto optimalnatemperatura na rtewe na konidiite e 10-150S, a za razvoj na bolesta 15-190S. Prvitesimptomi se bledozeleni damki na listovite na Ëija opaËina pokasno se javuva pepelasto-sivkast rastresitsporonosen nalep. Damkite nekrotiraat,listovite pregoruvaat, a rastenijatazakræluvaat i davaat poniski prinosi iloπ kvalitet. NajËesto stradaat nad-voreπnite stari listovi, no bolesta moæeda ja zafati i glavicata, koja pokasno gnie.Moæe da se javi mnogu rano uπte vo rasadoti dokolku postojat povolni uslovi (vlaga iponiski temperaturi) gi sledi zelkovitekulturi vo tekot na celata vegetacija.

Suzbivawe: Se preporaËuva preventivnaupotreba na preparatot Bravo vo intervaliod 8-12 denovi. Po pojava na plamenica se prskaso sistemik Ridomil Gold MZ ili Ridomil GoldCombi. Vo period pred berba se koristiQuadris.

Crna lisna damkavost nazelkovi kulturiAlternaria brasicae

NajËesto se javuva na zelka, karfiol ibrokola kade na nadvoreπnite stari listovi predizvikuva sivo-crni koncen-triËni krugovi. Pri jak napad damkite sespojuvaat, listovite nekrotiraat i opaÛaatso πto znaËajno se namaluva kvalitetot iprinosot. Golemi πteti ovaa bolestpredizvikuva pri proizvodstvo na semens-ki materijal, poradi napadod i upropastu-vawe na cvetnite drπki, cvetovite isemenskite Ëauri na brokolite i karfi-olot.

Suzbivawe: Se preporaËuvaat naizmeniËni pre-ventivni prskawa so Bravo i Score

22

BOLESTI NAZELKOVI KULTURI

23

Simptomi na plod Simptomi na list

Plamenica na kromid, luk iprazPeronospora destructor

Izvonredno opasna bolest koja pri nepvol-ni vremenski uslovi na obilni i Ëestivrneæi moæe potpolno da go uniπtiposevot. Naprolet pri zgolemuvawe natemperaturata doaga do rtewe na zimskiteoospori i infekcija na vrvniot del na listovite. Prvite simptomi se manife-stiraat so sitni ovalno-izdolæeni bledoæolti damki koi pokasno se zgolemuvaat ispojuvaat. Zarazenite listovi æolteat,omeknuvaat, gubat turgor i se prekrπuvaat.Vo uslovi na zgolemena vozduπna vlagagabata fruktificira i se sozdava retkavioletova prevlaka od konidii i konidio-fori. Podocna listovite nekrotiraat, gnijat i senaseluvaat od saprofitni gabi Alternaria iStemphylium po πto listot dobiva crna boja.Slednite sekundarni letni infekcii seostvaruvaat so konidii koi se raznesuvaat

24

so veter na pogolemi rastojanija i zakratko vreme od 1-2 nedeli propaÛa celiotposev. Osven zimskite oospori koj seodræuvaat vo rastitelnite ostatoci vopoËvata, znaËaen izvor na zaraza moæe dabidet i zarazenite glavici zaostanati odprethodnata vegetacija. Poretko se javu-vaat i sistemiËni infekcii so celosnohlorotiËni, poveneti i krælavi rastenijazarazeni direktno od inficiran rasad iliarpaxik.

Suzbivawe: preventiven program za zaπtitavkluËuva koristewe na kontakten fungicidBravo vo poËetniot period po rasaduvawe. Vouslovi na buen porast i obilni doædovi se pre-poraËuvaat sistemiËniot fungicid RidomilGold 2-3 pati. Vo poslednata fenofaza na smalen porast nalisnata masa i goewe na glavicata se iskoris-tuvaat kvalitetnite svojstva na Quadris kojima izvonredno dolgo deluvawe. Intervalitemegu prskawata se odreduvaat spored vremen-skite uslovi i ne treba da bidat podolgi od10-14 dena.

Sivo gnieweBotritys squamosa

Na prolet vo vlaæni uslovi prvi simptomise mnogubrojni sitni vdlabnati damki navrvniot del na lisjata so vodenest delokolu mestoto na infekcijata. Ovie simp-tomi se sliËni so oπtetuvawa od ubodi odinsekti, oæegotini od herbicidi ilimehaniËki povredi. Pokasno damkite sezdruæuvaat, nekrotiraat i pokrivaat sogust siv nalep. Pri vlaæni periodi infekcijata se πiri i

25

BOLESTI NALUKOVI»ESI

KULTURI

Simptomi na botritis

na glavica

Simptomi na plamenica

na kromid

Plamenica na salataBremia lactucae

Naj πtetno zaboluvawe na salatata, poseb-no odgleduvana vo zaπtiten prostor, poradi redovnata pojava i πirokatarasprostranetost. Plamenica na salata ebolest na ladno i vlaæno vreme od esen doprolet, πto se sovpaÛa i so periodot naodgleduvawe na salatata. Prvite simptomise javuvaat rano uπte vo gustiot rasad, kogahlorotiËnite damki brzo se spojuvaat, amladite rastenija poæoltuvaat i naglopropaÛaat. Na starite rasadeni rastenija,se javuvaat brojni svetlo æolti okruglo-ovalni damki oiviËeni so sekundarninervi. Pri vlaæno vreme na opaËinata, aËesto i na liceto na listot vo ramkite nadamkite gabata fruktificira vo beliËes-ta prevlaka od spori. Pri jak napaddamkite se spojuvaat, nekrotiraat i lisna-ta masa gnie i brzo rastenieto celosnopropaÛa. Parazitot Bremia lactucae se odræuvavo oblik na oospori vo zarazeniterastitelni ostatoci vo poËvata od kade sevrπat primarnite infekcii, a pokasno votekot na vegetacijata sekundarniteinfekcii se ostvaruvaat preku konidiiraznesuvani so veter.

Suzbivawe: NaizmeniËno polivawe na rasad soRidomil Gold kombi 45 WG i prskawe so Bravo.Po rasaduvawe potrebni se redovni preven-tivni prskawa so Bravo i Ridomil gold.Vo tekna berba se preporaËuva koristewe na Quadris.

27

vo bazalniot del na lisjata od kade sezarazuva na lukovicata. Infekciite navratot na lukovicata se vrπat i preku raniili mrtvo tkivo nastanati od plamenica,"gazewe na lisna masa" i pri vadewe naglavicite. Truleæot na osnovniot del nastebloto i lukovicata najmasoven e vo vtoriot del na vegetacijata vo fenofazana goewe i zreewe, a najπteten pokasno priËuvawe vo skladiπte. Infekcijata se πiriprema bazalniot del na lukovicata pri πtotruli mesnatiot del, a ostanuvaat samosuvite luspi. Pri Ëuvawe vo vlaæni itopli skladiπta gabata brzo i obilnosporulira vo siv nalep i sklerocii podnadvoreπnite luπpi. Pod vnatreπen pritisok na obilniot nalep od micelija ispori doaÛa do pukawe na luπpite i iπirewe na infekcijata na okolnite zdraviglavici. Gnileæot na lukovicite predberba i pri Ëuvawe vo skladiπte osven odBotrytis squamosa moæe da bide predizvikan iod drugi fitopatogeni gabi i bakterii.Simptomite se sliËni, a predizvikuvaËitemoæe da se razlikuvaat po bojata na prevlakata od micelija i spori na mestotood gniewe : 1. Fusarium oxysporum - rozovo- bela gnileæ2. Sclerotinia cepivorum - bela gnileæ so skle-

rocii3. Penicilium expansum - sino-zelena gnileæ4. Aspergilus niger - crna gnileæ5. Erwinia carotovora, - bakterijska vlaæna

gnileæ

Suzbivawe: Se preporaËuva upotreba na speci-fiËen botriticid Switch, ili Chorus, apotrebni se i preventivni tretirawa soBravo.

26

BOLESTI NALISTENZELEN»UK

Simptomi na list

Simptomi na list

Simptomi na list

Sivo gnieweBotritys cinerea

©iroko rasprostraneto zaboluvawe koe enaj πtetno vo rasado-proizvodstvoto i vofenofazata na tehnoloπka zrelost predberba. Na starite nadvoreπni listovi seobrazuvaat prvo æolti koj pokasnonekrotiraat vo kafeavi damki prekrieniso siva prevlaka. Prvite damki se javuvaatperiferno po ivicite kade listot se dopira do poËvata, a po propaÛawe na listot parazitot se πiri na stebloto i vnatreπnite mladi listovi. Ovaafitopatogena gaba se odræuva kako skle-rocii i micelija vo rastitelni ostatoci vopoËvata, od kade posle obilno sporonosewemasovno se prenesuva so kapki voda oddoæd i navodnuvawe ili aerogeno soveter. Kako bolest na rani i slabost Botrityscinerea polesno gi napaÛa oπtetenite odinsekti i zaslabeni rastenija odgleduvanivo nepovolni agrotehniËki uslovi.

Suzbivawe: Sclerotinia sclerotiorum i Botritys cinerea predizvikuvaËi na belo i sivo gniewe na salatata pripaÛaat na ista famil-ija fitopatogeni gabi i zatoa se suzbi-vaat so isti fungicidi botriticidi.PreporaËuvame redovni preventivni prskawaso Bravo, a po poja na prvi simptomi koristewena sistemicite Chorus i Switch.

29

Bela gnileæSclerotinia sclerotariorum

Najosetliva gradinarska kultura od siterastenija doma¸ini na belo sklerocinijskognieewe e salatata, pred se poradi peri-odot na odgleduvawe vo ladno i vlaænovreme i neænite listovi. Simptomite sejavuvaat vo tekot na celata vegetacija, nonajgolemi πteti parazitot nanesuva voperiodot na odgleduvawe na rasad, poformirawe na glavici, kako i vo seme-proizvodstvo. Patogenot se odræuva dolgovreme vo poËvata vo oblik na sklerociikoi fruktificiirat vo askospori koj giinficiraat korenoviot vrat i korenot narasadot ili starite listovi pokraj samatapoËva. Na listovite se javuvaat svetlivodenesti damki, koi se spojuvaat i listotcelosno se suπi. Preku listovite zarazatase prenesuva na stebloto i korenot kade seobrazuva bela prevlaka, a vo sræta nazabolenoto steblo se stvaraat krupni crnisklerocii. Delot na rastenieto nad infi-ciranoto steblo brzo vene i se suπi, priπto nastanuvaat golemi πteti, posebno priseme proizvodstvoto. Bolesta pobrzo serazviva pri povisoki temperaturi 24 - 270Si preobilno poËvena i vozduπna vlaga i zarazlika od plamenicata pogolemi πtetinanesuva pri rana esen i kasno na prolet.

Suzbivawe: Se preporaËuvaat 3 preventivniprskawa so Switch ili Chorus: posle niknewe,fenofaza 4-5 listovi i pred zatvarawe naglavicata.

28

Simptomi na list Simptomi na list

PepelnicaErysiphe beraclei

Plamenicata se javuva na podzemnitedelovi od rastenieto. ObiËno se javuva vo

uslovi na topla i suva klima. ObiËnoprvite simptomi se javuvaat vo topla prolet koga na postarite listovi se javuvabela prevlaka. Od tamu zarazata pominuvai na novite listovi i korenot so πtoznaËajno go namaluva kvalitetot na prinosot.

Suzbivawe: Posle pojava na prvite simptomida se tretira so Topas ili Score, a akouslovite za razvoj na bolesta se pogodni togaπtreba da se povtori tretmanot.

31

Lisna damkavostAlternaria dauci

Bolesta se javuva skoro sekoja godina i eglaven priËinitel na suπeweto na lis-

tovite na korenoviot zelenËuk. Najgolemiπteti pravi vo docnite letni ili raniesenski denovi koga relativnata vlaænostna vozduhot e pogolema. Najgolemi πtetipravi na postarite listovi no gi zafa¸a imladite. Na listovite se javuvaat prvomali svetlo crveni damki koi postepeno sezdruæuvaat i dobivaat reËisi crna boja, pase dobiva vpeËatok na "paleæ".

Suzbivawe: Otkako ¸e se pojavi bolesta suzbi-vaweto e teπko, pa se preporaËuva preven-tivno tretirawe so fungicidot Bravo. Akoprvite simptomi se ve¸e pojaveni se preporaËu-va tretirawe so Score ili Topas, a ako vremen-skite uslovi pogoduvaat za razvoj na bolestatreba da se povtori prskaweto.

30

Pepelnica na morkovSimptomi na list

OSTANATIBOLESTI NA

GRADINARSKIKULTURI

vata. Prethodno opiπanite simptomi na stebloto se javuvaat na domatite,piperkite i krastavicite, kade infekci-ite na postarite rastenija se ostvaruvaatpreku rani naneseni so filizewe, krπewelist, berba i oπtetuvawa od insekti.Beloto gniewe kaj salatata i zelka sejavuva na korenoviot vrat i na dolnitestari listovi. TipiËni simptomi se vodenesti damki, gniewe i sozdavawesneæno bela micelija so crni sklerocii.

Suzbivawe: Se preporaËuvaat 3 preventivniprskawa so Switch ili Chorus : posle niknewe,fenofaza 4-5 listovi i pred zatvarawe naglavicata. Za salata i zelka se preporaËuvaatpreventivni prskawa so Bravo. Kaj plodoviterastenija (domati, piperki i krastavici) sepreporaËuvaat redovni preventivni prskawa,osobeno pri agrotehniËki merki pri koi se soz-davaat rani (filizewe, krπewe list iliberba) i pri vlaæno i ladno vreme.

Simptomi na steblo

33

Belo gnieweSclerotinia sclerotiorum

Fitoparazitna gaba so mnogu πirok spektarna doma¸ini, a najgolemi πteti nanesuva nasalata, krastavici, domati i zelka.PripaÛa na ist red gabi kako i Botrytis cinereai polesno gi napaÛa zaslabenite rastenijaodgleduvani vo nepovolni uslovi i prodira niz rani i mrtvo tkivo. Gabata se odræuva vo poËvata vo oblik na sklerociii micelija vo rastitelnite ostatoci odkade gi vrπi prvite infekcii na korenoviot vrat na rasadot ili tekrasadenite rastenija. Prvo se javuvavodenesta damka koja se πiri i prstenestogo opfa¸a stebloto, po πto delot na rastenieto nad mestoto na zaraza vene ibrzo propaÛa. Damkata nekrotira i gnie, avo vlaæni uslovi se sozdava sneæno belamicelija ispolneta so crni sklerocii.Sklerociite se organi za konzervacija idolgogodiπno odræuvawe na gabata vo poË-

32

Simptomi na list

Bronzena damkavost na domatii piperki

TipiËni simptomi se sitni plitki bronza-vi damki na liceto na gornite mladi listovi.Inficiranite listovi se bledo æolti ipovieni nagore, a vrvniot del na rasteni-eto zakræluva i prestanuva da raste.Bronzestite damki se πirat i spojuvaat,listovite venat, se suπat i propaÛaat.Mladite rastenija inficirani vo rasadotpropaÛaat, postarite pokasno zarazenipreæivuvaat no prinosot e minimalen inekvaliteten. Na mladite plodovi se sozdavaat dlaboki zeleno-crni damki,potoa plodovite se deformiraat, a predzreewe se javuvaat specifiËni okrugloprstenesti æolti damki. Kaj piperkite semanifestiraat sliËni simptomi kako kajdomatite, no ima specifiËni pravilnookrugli damki na listovite i jakodeformirani plodovi. Ovaa viroza nanesuva ogromni ekonomski πteti vo gradinarskoto proizvodstvo i teπko sesuzbiva ako ne se prezemat strogi i kompleksni agrotehniËki i hemiski merkina suzbivawe. Virusot predizvikuvaË seodræuva vo golem broj pleveli i prenesuvaso insektite Trips spp. posle ishrana od samo10 minuti.

Suzbivawe: Suzbivaweto na Bronzenadamkavost e indirektno preku suzbivawe nainsektot vektor na trips so pravovremeni iËesti prskawa so: Vertimec 0,12-0,2%, Match0,2%, Actelic 0,1% i Karate 0,04%.

35

RÛa na gravUromyces appendiculantus

RÛata se pojavuva na mnogu kulturi, a naj-golemi πteti predizvikuva na meπunkastikulturi. Beluzlavite damki, koi se pojavu-vaat na mladite listovi pred cvetawetoobiËno ne gi primetuvame. Ecidosporite odtie damki rtat na listot vo vid napraπkasti "bradavici" koi se izvor naproletni zarazi. Ako uslovite za razvoj nabolesta se pogodni, brojot na rÛavi damki egolem, pa listot postepeno se suπi iotpaÛa. Obilno Ûubrewe so azotni Ûubriva idifuzna svetlost go potpomagaat razvojotna bolesta. Rastitelnite ostatoci odzarazeni posevi morame da gi odstranime izapalime.

Suzbivawe: Preventivno prskawe spored pro-gramot za prskawe so fungicidot Bravo iTopas.

34

Simptomi na list

VIROZI NAGRADNARSKITEKULTURI

Simptomi na plod

37

Æoltilo na krastavici

Mnogu πtetno virusno zaboluvawe na kras-tavicite koe poslednite 10 godini redovnonanesuva golemi ekonomski zagubi vooranæeriskoto i foliskoto proizvodstvona krastavici i korniπoni. Prvite simpto-mi se javuvaat na najstarite dolni listovikoj æolteat i dobivaat karakteristiËnizeleni kontrasni okrugli damki. Ovieæolti listovi se krti, zadebeleni,povieni nadolu, a podocna ja gubaat asim-ilativnata mo¸. Simptomite go sledatporastot na rastenieto i æoltilo se πirinagore, filizite i vrvniot del se bez siptomi. Rastenijata ja namaluvaat bujnos-ta,izbivaweto na filizi se reducira, abrojot na cvetovi i zavrzani plodovi eminimalen.Retkite plodovi se bledo-æolti,mali, iskriveni i so tenok vrv. Vovtoriot del na vegetacija koga od kras-tavicite se oËekuvaat maksimalni prinosi,porastot stopira, cvetovite abortiraat irastenijata postepeno propaÛaat.VirusotpredizvikuvaË na æoltiloto na kras-tavicite se prenesuva so vektorotbelokrilka. Pojavata na simptomi naæoltilo e vo direktna korelacija so pre-namnoæuvaweto i go prati πireweto nabelokrilkata.

Suzbivaweto na ovaa πtetna viroza na kras-tavicite e indirektno so kompletno i navre-meno uniπtuvawe na belokrilkata so: Actara0,04%, Chess 0,1-0,12% i Actelic 0,1%.

36

KarakteristiËni

simptomi na list

KarakteristiËni

simptomi na list

Se odræuva vo poËvata vo stadium na imagoili kako imago i larva na okolnitepleveli.Prvo gi napaÛa postarite listovi blizu dopoËvata, a pokasno so prenamnoæuvawe seπiri na celoto rastenie. NajËesto æiveevo zaπtiteni skriπni mesta kako cvetnipapki, cvet, cvetni livËiwa na mladiplodovi i opaËina na list. Razvojot naedna generacija trae kratko 10-14 dena,taka da ima golem broj generacii (10-14), ase prenamnoæuva pri suvo i toplo vreme voperiodot od april do oktomvri.Vozaπtiten prostor vo uslovi na zagrevawe iniska relativna vozduπna vlaga rapidno semnoæi vo tekot na celata godina.Izrazitopolifagni insekti koi napaÛaat nad 70zeljesti gradinarski rastenija ipleveli.Pri prenamnoæuvawe na kras-tavicata moæe da napravi golemi πteti nalisnata masa, kade stvara golem brojnekrotiËni damki, koi se πirat i spojuvaat,po πto doaÛa do deformirawe i propaÛawena listovite. Silno napadnatite mladirastenija zakræluvaat i propaÛaat pred-vremeno. Na plodovite moæe da predizvikadeformacii, krivewe i nekrotiËnarapavost na epidermisot, πto direktno govloπuva izgledot i kvalitetot. Napiperkata se naseluva i ishranuva vo cve-tovite kade go poremetuva oploduvaweto igi deformira i nekrotira πtotutkuzavrzanite plodovi. Na domatite pravisamo indirektni πteti kako vektor nanajopasniot virusot na bronzava damkavostkoj brzo potpolno go uniπtuva posevot.Virusot na bronzava damkavost inficiragolem broj gradinarski kulturi, a najgolemiπteti nanesuva na domati, piperka, salata,tutun i dr. Tripsot izrazeni oπtetuvawa

39

Cveten tripsFrankliniella occidentalis

Tutunov tripsTrips tabaci

Tripsite se polifagni πtetnici koi seishranuvaat na golem broj odgleduvani ras-tenija ili pleveli. Frankliniella occidentalispoËesto gi napaÛa domatite, piperkata ikrastavicite, a Trips tabaci zelkata ilukovite. Tripsite se æolto-kafeafisitni insekti (1-2 mm) so izdolæeno-splesnato telo i dva para tenki dolgikrila so resi po ivicite.Imaat usten aparat za bodewe i smukawe sokoj smuka rastitelen sok od parenhimot kojbrzo se razgraduva. Epidermisot ostanuvaneoπteten, a prazniot meÛuprostor od raz-gradeniot parenhim se ispolnuva so vozduh.Pri toa se stvaraat karakteristiËni svet-lo-staklesti do srebrenikavo-belidamki ispolneti so sitni crni zrnca odizmet.

38

©teti na list

BelokrilkaTrialeurodes vaporariarum, Bemisia tabaci

Belokrilkata e siten, mnogu aktiveninsekt od familijata na lisni voπki kojase ishranuva na golem broj odgleduvanikulturi i pleveli. Kako tipiËen πtetnikna gradinarskite kulturi koj se odgledu-vaat vo zaπtiten prostor kade brzo se prenamnoæuva i pravi ogromni πteti.Belokrilkata prezimuva vo site stadiumina razvoj vo zaπtiten prostor, kako i naotvoreno pri blagi zimi.Vo tekot na sezonata na odgleduvawe grad-inarski kulturi vo zaπtiten prostor,belokrilkata ima golem broj na generacii(15-20), a posebno vo topliot period od majdo noemvri. Imagoto obiËno se naseluva navrvnite mladi listovi kade polaga jajca naopaËinata na listot, a brzo ispilenitelarvi se fiksiraat i poËnuvaat so ishrana.Belokrilkata nanesuva direktni πteti so

Masoven napad

41

pravi i na lukovite rastenija (kromid, luki praz) kade se sozdavaat sipmptomi vooblik na izdolæeni crtesti damki kojipodocna se spojuvaat. Rano napadnatitemladi rastenija brzo propaÛaat, a podocnanapadnatite postari rastenija preæivu-vaat, no prinosot i kvalitetot e znaËitel-no namalen.

Zaπtita: Poradi skrieniot naËin naæiveewe i teπkiot pristap na insekti-cidite, kako i brzoto prenamnoæuvawe morada se primenuva kompleksen preventiven pro-gram na zaπtita. Na krastavicata, lukovitekulturi i zelkata kade ne prenesuva virusinegovata brojnost se odræuva so prskawa na 10-14 dena pod nivoto na ekonomskiot prag naπtetnost. No poradi brzoto i lesnoto pre-nesuvawe na virusot na bronzava damkavost soishrana na domatite i piperkata vo tek nasamo 10 minuti, suzbivaweto na tripsot tebada bide 100 % pred da poËne da se ishranuva iizvrπi infekcija. Pri toa se primenuvaatkontaktni insekticidi vo kratki intervaliod 5-8 dena, koj brzo go uniπtuvaat site razvo-jni oblici na insektot pred da poËne da seishranuva. So pravovremeni i programiranitretirawa na osnova na pratewe na pojava natripsot, treba da se zapoËne uπte od niknewena rastenijata i prodolæi vo tekot na cela-ta vegetacija. OdliËna zaπtita se postignu-va so dve poËveni aplikacii so Actara: prvopolivawe na rasadot i vtoro teretirawepreku sistem kapka po kapka 2-3 nedeli porasaduvawe. Sistemot na programirano preven-tivno prskawe treba da bide so naizmeniËnokoristewe na Vertimec, Match i Actelic vointervali od 7-10 dena.

40

Imago

Koprivino pajaËeTetranichus urticae

Polifagen insekt koj redovno pravi golemiπteti na krastavicite, lubenicite,piperkata i modriot patlixan, posebno vosuviot i topliot del od godinata od maj donoemvri. Prvi simptomi se zabeleæuvaatna starite listovi kade doaÛa do poËetnomramorno æolteewe na osnovata na liska-ta pokraj lisnata drπka. Na opaËinata nanapadnatite listovi se zabeleæuvaatsitni (1 mm) svetlo æolti pajaËiwa soËetiri noze i dve temno crveni toËki nagrbot. Po prenamnoæuvawe se sre¸avaat-site razvojni oblici: brojni svetlo æoltiokrugli jajca, æolti larvi i crveni imagaproprateni so pajaæina. ©teta pravatmobilnite oblici: larvite i imagata koismukaat sokovi i go razgraduvaat tkivotona listot koj ja gubi asimilativnataaktivnost, æoltee i se suπi. Pri povolni

©teti na list

43

zaslabuvawe na rastenijata preku smukawena asimilati od floemot na listot.Pogolemi se indirektnite πteti koi nas-tanuvaat so izlaËuvawe na "medena rosa" koja nakapuva na lisnata masa iplodovite. Vo "medenata rosa" se razviva gabata Capnodium sp. predizvikuvaË na"Ëadlivost" so πto se namaluva asimila-tivnata aktivnost na lisnata masa ikvalitetot i prodaænata vrednost naplodovite. Belokrilkata e vektor prene-suvaË na opasni virusi predizvikuvaËi na:æoltilo na krastavicite i æolta"uvienost" na listovite na domatite. Prekugorenavedenite direktni i indirektniπteti belokrilkata znatno go namaluvaprinosot i kvalitetot na domatite i kras-tavicite, a pri jaki napadi Ëesto doaÛa ido propaÛawe na rastenijata.

Zaπtita: So suzbivawe na belokrilkatatreba da se poËne pravovremeno, uπte od fazana rasad i pri pojava na prvi belokrilki.Poradi teπkoto suzbivawe na larvite koi sepokrieni so vosoËen sloj, po efektivno eredovno da se suzbivaat imagata i so toa da nese dozvoli polagawe na jajca i pilewe na larvi.PreporaËuvame kombinacija na 2 insekticidi:Kontakten: Actelic 0,07-0,1% ili Karate 0,06%i eden sistemiËen: Actara 0,04% ili Chess 0,1-0,15% so potroπuvaËka na voda od 400-1000 l/ha.Efikasna zaπtita obezbeduvaat redovnitepreventivni prskawa na 10-14 dena, a pri jak napad 2-3 udarni tretmani na 7 dena.SistemiËniot insekticid Actara moæe da seprimeni i so poËvena aplikacija vo doza od 0,8kg/ha so πto se obezbeduva efikasna i dolgo-trajna zaπtita od 3-5 nedeli. Najpogodnimetodi na poËvena aplikacija se prskawe soinkorporacija pred rasaduvawe ili polivawepreku sistem kapka po kapka 2-3 nedeli odrasaduvawe. Vo rasad Actara 25 WG vo koncen-tracija od 0,02% odnosno 20 g/100 l i se aplici-ra so polivawe 50 ml rastvor po rastenie vosaksija ili so 3-6 l/m2 za gust rasad vo leja.

42

Belokrilka Trialeurodes

vaporariorum

RÛav pajakAculops vasates

Mnogu siten insekt 0,1-0,2 mm, teπkovidliv so golo oko, æoltenikavo-kafeav,so izdolæeno-ovalen crvolik oblik.Tesno specijaliziran na domatite, kade sestvara tipiËni simptomi na rÛava oboenostbazalniot del na stebloto, dolnite lis-tovi i cvetnite drπki i plodovite odprvata kitka. Najdolnite listovi brzoæolteat, nekrotiraat i se suπat, a rÛaviotpajak i simptomite se πirat kon vrvniotdel na rastenieto.Napadnatite plodoviimaat karakteristiËen plutast i rÛavizgled poradi brzata nekroza na epider-marmilnite kletki od drπkata kon vrvot.Plodovite zaostanuvaat vo porast, pukaat,opaÛaat i nemaat nikakva upotrebna vred-nost. Pokraj domatite, gi napaÛa i drugiterastenija od familijata Solanaceae, kakopiperka, kompir i petunija, no nanesuvapomali πteti. Za razlika od crveniotpajak, nema zimska dijapauza i vo zaπtitenprostor se razviva vo tek na celagodina.Isto taka negoviot razvoj ne e tolkuzavisen od klimatskite uslovi, pa se πirii vo uslovi na povisoka relativnavozduπna vlaænost, namalena svetlina iponiski temperaturi.Vo poËetok se javuvavo lokalni æariπta na nekolku rastenija,no ako ne se prezemat soodvetni merki nasuzbivawe, brzo se proπiruva niz celiotposev i teπko se uniπtuva.

Suzbivawe: So hemiski tretmani treba da sezapoËne vednaπ pri zapazuvawe na prvite simp-tomi vo osnova na stebloto i dolnite lisja.Najefikasno se suzbiva so nekolkukratniprskawa so Vertimec 0,05-0,1%, no so kvaltetnoprskawe na stebloto i pazuvite na lisjata sopogolema koliËina voda.

45

uslovi na visoki temperaturi, dobraosvetlenost i niska relativna vozduπnavlaænost razvojot od jajce do adult ekratkotraen 8-12 dena. Ova rezultira vomnogubrojni (20-30) i isprepleteni gen-eracii.Mobilnite πtetni oblici æiveat do 30dena i edna æenka nese okolu 200 jajca.Seto ova doprinesuva do izvonredno brzoprenamnoæuvawe i πirewe i nanesuvaweogromni πteti.PajaËiwata brzo se πirat na gornite mladilistovi i okolnite rastenija pri πto doaÛado suπewe na lisnata masa i naglopropaÛawe na posevot. Prvo prenamnoæu-vawe se primetuva lokalno vo æariπta nalokacii so niska relativna vlaænost(okolu vratite, ventilacionite otvori iokolu grejnite tela), od kade brzo seproπiruva niz celiot zaπtiten prostor. Voesen, poradi namalenata svetlina pripokratkite denovi i zgolemenatavlaænost, vozrasnite pajaËiwa se povleku-vaat vo skrieni mesta kade prezimuvaatkako imaga ili zimski jajca.

Suzbivawe: Se preporaËuva preventiven pro-gram na suzbivawe koj onevozmoæuva pojava irazvoj na kopriviniot pajak koj izvonrednoteπko se suzbiva posle prenamnoæuvaweto.Najdobri rezultati se postignuvaat so aka-ricidot Vertimec 1,8 EC 0,05-0,07% koj imatranslaminaren efekt i i gi uniπtuva pajaËi-wata i na opaËinata na listot koj ne se direk-tno tretirani. Sporedno deluvawe ima i kon-taktniot insekto-akaricid Actelic, noiskluËivo vo preventivni prskawa.

44

Imago ©teti na plod kaj domati

nosot i vloπuva kvalitetot na plodovite.Ne pomali se i indirektnite πteti koilisnite voπki gi predizvikuvaat soizlaËuvawe na "medena rosa" i prenesuvawe na brojni mnogu opasni virus-ni zaboluvawa. Na obilno izlaËenata"medna rosa" na listovite, se naseluvatagabata Capnodium spp. predizvikuvaË naËadlivost, koja go namaluva prodorot nasonËevata svetlina, a so toa i asimilaci-jata na hranlivi materii. »adlivata mednarosa, na takanareËenite nakapeni plodovidirektno im go vloπuva izgledot i prodaæ-nata vrednost, a podocna doveduva i donivno gniewe. Lisnite voπki se vektoriprenositeli na nad 50 fitopatogeni virusikoi na site vrsti gradinarski kulturipredizvikuvaat mnogu opasni virusnizaboluvawa od tipot na mozaik, æoltilo,damkavost, nekrotiËnost, krælavost i dr.Najgolemi πteti virozite preneseni solisni voπki nanesuvaat na piperkite ikompirot, kade osven namaluvawe na pri-nosot i kvalitetot, kompletno go kompro-mitiraat proizvodstvoto na seme iposadoËen materijal. Vo gradinarskotoproizvodstvo prisutni se nad 30 vidovilisni voπki od koi naj πtetni se slednite:Myzus persicae, Aphis fabae, Brevicoryne brassicae,Macrosiphon solani i drugi.

Suzbivawe: Poradi golemiot broj generacii15-25, posebno vo zaπtiten prostor vo uslovina zatopluvawe, suzbivaweto na lisnitevoπki treba da bide pravovremeno i kon-stantno vo tekot na celata sezona. Priprimetuvawe na prvite lisni voπki treba dase koristi nekoj od insekticidi: Karate,Actelic ili Basudin. Pri prenamnoæuvawe popojava na prvi kolonii i zgrËuvawe la lis-tovite, najdobri rezultati davaat sis-temicite Actara ili Chess. Sistemicite seraznesuvaat niz celoto rastenie i indirekt-no gi uniπtuvaat nedostapnite lisnitevoπki koj smukaat od floemot na zgrËeni lis-tovi.

Masoven napad na lisni

voπki

Masoven napad na lisni

voπki

47

Lisni voπkiMyzus periscae, Aphis gossypii, Aphisfabae,Macrosiphum euphorbiae, Brevicoryne brassicae...

Polifagni πtetnici koi se ishranuvaat sosmukawe rastitelen sok na ogromen brojrastenija domakini. Lisnite voπki sesitni insekti od 2-6 mm so ovalno-izdolæen oblik, najËesto se zeleni, no giima i so crna, siva, kafeava, rozova i drugiboi. Vozrasnite migratorni oblici imaatkrila i se preseluvaat na novi domakini.Vo æivotniot razvoen ciklus, lisnitevoπki imaat karakteristiËno sloæenorazmnoæuvawe i smena na domakinot.NajËesto prezimuvaat vo oblik na zimskijajca na povekegodiπni ovoπni rastenija,od kade rano na prolet migriraat na mladigradinarski kulturi. NajËesto se naselu-vaat na mladite rastitelni organi,vrvnite delovi na izdancite i opaËinatana listovite. Ovde tie smukaat rastitelensok i predizvikuvaat direkti πteti:zaslabuvawe na rastenijata, nivna defor-macija i namalen ili stopiran porast.Poradi znaËajno reducirawe na asimila-tivnata lisna povrπina, se namaluva pri-

46

Masoven napad na lisni

voπki

se ranite napadi vo rasad, koga larvata odkotiledonskite livËiwa niz lisnatadrπka preminuva vo steblenceto i brzo gouniπtuva celoto rastenie. Golemi πtetipravi pri napad po rasaduvaweto, kogaseuπte neprifatenite rastenija imaatmala lisna masa, spor razvoj i poslabaodbranbena mo¸. Posle zavrπuvawe narazvojot larvata izleguva od minata i sekukli na povrπinata na listot, a poËestovo poËvata. Prvite imaga izletuvaat odkuklite koga ¸e se zapoËne so navodnuvawei zagrevawe na poËvata, kako i stimulacijaod mirisot na πtotuku niknatite, odnosnorasadenite rastenija. Ima nekolku (3-5)jasno razdvoeni generacii godiπno.

Zaπtita: preventivno suzbivawe na imagotopri masoven let i polagawe jajca so Karate0,05% ili Vertimec 0,05-0,1%. Direkto suzbi-vawe na larvi po prva pojava na prvi mini so:Trigard 0,01-0,03% ili Vertimec 0,05-0,1%. Prijaki napadi prskaweto se povtoruva posle 7dena i se koristat povisokite koncentracii.

Larva

49

Listen minerLiriomiza spp.

Opasen polifagen πtetnik od redot Diptera- muvi.koj gi napaÛa site gradinarski kul-turi. Imagoto e mala crna muπiËka sokarakteristiËna æolta toËka na grbot.Larvata e bledo æolta, mala 2-3 mm i beznoze i jasno vidliva glava, a kuklata etemno kafeava, ovalno izdolæena.Prezimuva vo stadium na kukla vo poËva, aimagoto izletuva nabrgu posle setva,odnosno rasaduvawe. Oplodenata æenkapri dopolnitelna ishrana pravi karakter-istiËni sitni beli ubodi na liceto od lis-tot, a vo nekoi od niv nese jajca. Poslepileweto larvata se ishranuva so paren-himskoto tkivo meÛu gorniot i dolniot epiderm na listot, pravejki specifiËnikrivulesti hodnici - mini. Pri pojak napadse naoÛaat pove¸e mini na eden list, pora-di πto lisnata masa propaÛa, a prinosot ikvalitetot znaËajno namaluva. Naj πtetni

48

©teti na list

GASENICIPieris sp., Mamestra sp., Plutella sp.,

Brojni i opasni πtetnici od redotLepidoptera koi gi napaÛaat site gradinars-ki kulturi. Razvojniot oblik gasenicapravi znaËajni πteti na site rastitelniorgani. Spored morfologijata i naËinot naæiveewe klasificirani se vo dve grupi:

A-Zemjiπni sovici

Peperutki so krila vo oblik na krov -temno sivi gasenici koi preku denot sekrijat vo poËvata blizu korenot, a prekuno¸ta se ishranuvaat na nadzemniot del narastenieto. Najgolemi πteti pravat so pre-sekuvawe na πtotuku rasadenite mladirastenija po πto znaËajno se proreduvasklopot na posevot. Kaj postarite rasteni-ja se ishranuvaat i na drugite organi narastenieto: list, cvet i plod.

©teti od gasenici

51

Zelkovi bolvaËiPhyllotreta nemorum, Ph. atra, Ph.nigripes, Ph.undulata

Sitni 2-3 mm crni sjajni insekti od redotColeoptera, koj skokaat karateristiËnokako bolva. Specijalizirani se na ishranana odgleduvani kulturi i plevelite od gru-pata zelkovi rastenija. Imagata seishranuvaat na lisjata pravejki tipiËnisitni okrugli dupki, pri πto dolniot epi-dermis ostanuva neoπteten. Pri jak napadlisjata æolteat i opaÛaat, a rastenijatakrælavt i brzo propaÛaat. Najgolemi πtetipravat imagata na mladiot rasad i πtotukurasadenite rastenija, posebno ako seishranuvaat na mladite listovi i vrvniotmeristem. Zelkovite bolvaËi imaat ednageneracija godiπno, a prezimuvaat vo poË-vata ili pod rastitelnite ostatoci. Tie seinsekti na toplo i suvo vreme i pogolemiπteti pravat na slabo navodnuvanizelkovi kulturi vo tek na letoto.

Suzbivawe: Naj znaËajni se redovnite prskawavo rasad i vednaπ porasaduvawe koga nastanu-vaat najgolemi πteti. Se preporaËuvaprskawe so Basudin, Actara i Karate na sekoj 7-10dena.

50

Imago

Osven na plodovite kulturi, gasenicite,znaËajni πteti nanesuvaat i na lisnite,posebno zelkovite kulturi kade najza-stapeni se:

ZelkarPieris brasicae

Vo poËetokot na april se pojavuvaat peperutkite na zelkarot koi poËnuvaat sopolagawe na jajcata na opaËinata od listovite na rastenijata od familijata"krstocvetni". Jajcata gi polagaat vopogolemi grupi. Posle pribliæno desetdenovi se pilat larvite i poËnuvaat soishrana 3 do 4 nedeli, a na kraj se kuklat.Godiπno zelkarot ima 2 do 3 generacii.Pri topla esen pravi πteti na esenskata izimskata zelka i vo tek na noemvri idekemvri.

Peperutka

Kolonija jajca

53

B-Lisni sovici i gasenici

Vo tekot na celiot svoj razvoj se naoÛaat nanadzemniot del od rastenijata kade seishranuvaat na listovite i plodovite ilise vbuπuvaat vo stebloto i plodovite.Biologija na razvoj: peperutkite polagaatjajca na site delovi od rastenijata.Ispilenite gasenici se ishranuvaat solisnata masa i epidermisot na plodovite.Najgolemi πteti nanesuvaat gasenicite koise vbuπuvaat vo stebloto i plodovite, poπto doaÛa do suπewe na vrvniot del odstebloto i gniewe na plodovite. Vbuπenitegasenici teπko se suzbivaat so insektici-di, zatoa se preporaËuva pravovremenoprskawe pri polagawe na jajca i na mladilarvi (L1-L2) (od 1 do 2 sm) pred vbuπuvawe.Pojaki napadi od gasenici moæe da seoËekuvaat od maj do noemvri, posebno kajdomati, piperka i zelka. Imaat pogolembroj na generacii, i vo eden posev moæeistovremeno da se javat pove¸e vrsti. Naj πtetna e gasenicata na pËenkarniotmolec koja najËesto se vbuπuva vo steblo-to i plodovite, po πto teπko se suzbivaati predizvikuvaat znaËajni πteti.

Suzbivawe: Osnovno pravilo vo programot zasuzbivawe e pravovremeno preventivno tretirawe so adekvatni insekticidi. Soredovnite preventivni prskawa ne se dozvolu-va da preminat vo postari larveni stadiumikoga se pootporni na insekticidite ili sevbuπat vo stebloto i plodovite kade senedostapni na tretmanite. So insekticidotMatch 050 EC se suzbivaat gasenicite L1-L2,isprskanite jajca, jajca poloæeni na isprskanapovπina, a gi pravi sterilni peperutkite koidoaÛaat vo kontakt so tretirana povrπina.Golema efikasnost vo suzbivawe i na pokas-nite larveni stadiumi imaat kontaktniteinsekticidi: Karate, Basudin, Vertimec,Ultracid i Chromorel D.

52

©teti od gasenici

Kromidova muvaHylemia antique

©tetite gi predizvikuvaat larvite, koi giparazitiraat podzemnite organi na kromi-dot i drugite lukovi kulturi, luk i praz.Kaj mladite rastenija tie go oπtetuvaatcentralnoto steblence po πto brzo doaÛado deformacii i zgrËuvawe na lisnatamasa, koja venee, æoltee i se suπi, a raste-nieto propaÛa. Kaj postarite rastenijalarvite se spuπtaat vo glavicata i tie gopreæivuvaat napadot. Pri ishrana napogolem broj larvi, vo napadnato tkivo senaseluvaat brojni gabi i bakterii, doaÛa dogniewe na glavata kromid, koja nema nikak-va upotrebna i prodaæna vrednost.Kromidovata muva ima 3-4 generacii, aprvata generacija pri topla zima moæe dase javi uπte vo fevruari-mart. Prezimuvavo stadium na kukla vo poËvata nadlaboËina od 10-20 sm. Sivkasto-srebren-estite muvi polagaat jajca vo osnovata nastebloto vo pazuvite na listovite ili napoËvata neposredno do steblenceto.Ispilenite larvi preku pazuvata na lis-tovite se vbuπuvaat vo korenovoto steblo,po πto mladite rastenija brzo propaÛaat.Larvite od pokasnite generacii sespuπtaat vo ve¸e formiranata kromidovaglavica i taa postepeno gnie i propaÛa. Priodgleduvawe na kromid "srebrewak",poslednata generacija na kromidovatamuva, pri topla esen moæe da go napadnerasadot vo avgust-septemvri ili rasade-niot kromid vo septemvri - noemvri.

Suzbivawe: Najdobri rezultati vo suzbivawena kromidovata muva obezbeduvaat insekti-cidite Actara 0,04% ili Basudin 0,15% kojosven folijarno, imaat i efikasno poËvenodeluvawe. Vo faza na rasad se primenuvaatpreku dve polivawa vo lea so 3-5l/m2. Najbitnoe polivaweto 2-3 dena pred rasduvaweto koeobezbeduva dolgotrajna zaπtita posle rasadu-vaweto vo period od 20-30 dena. Po rasaduvawe-

55

Zelkova sovicaMamestra brasicae

Sovicite se pove¸eto no¸ni peperutki sokafeavkasta boja, koi se pojavuvaat vopogolem broj vo tekot na april i maj. Lesnomoæat da preletaat pogolemi rastojania ida poloæat jajca na posevite. NajËestoizbiraat obilno Ûubreni i gusti sklopovina posevi za polagawe na svoite jajca.Gasenicite se so intenzivno zelena boja,mnogu se podviæni i obilno se hranat soπto predizvikuvaat golemi πteti.Gasenicite na sovicite se dosta otporni nahemisko suzbivawe, osobeno vo ponapred-nite larveni stadiumi (pogolemi od 20mm).

Suzbivawe: Kako i kaj drugite πtetni insek-ti osnovno pravilo vo programot za suzbivawee pravovremeno preventivno tretirawe soadekvatni insekticidi. So redovnite preven-tivni prskawa ne se dozvoluva da preminat vopostari larveni stadiumi koga se pootpornina insekticidite ili se vbuπat vo steblotoi plodovite kade se nedostapni na tretman-ite. Noviot insekticid Match 050 EC gisuzbiva gasenicite L1-L2, isprskanite jajca,jajca poloæeni na isprskana povπina, a gi pravisterilni peperutkite koi doaÛaat vo kon-takt so tretirana povrπina. Golema efikasnost vo suzbivawe i na pokasnite larveni stadiumi imaat kontaktnite insek-ticidi: Karate, Basudin, Vertimec, Ultracid iChromorel D.

54

©teti na plod

©teti na plod

Larva

ZEMJI©NI ©TETNICI:raËka, æiËeni crvi, grËici,sovici

Opπto prisutni vo gradinarski poËviredovno Ûubreni so arsko Ûubre i koristeniza monokultura so 2-3 kulturi vo sezona.Najgolemi πteti nanesuvaat pri napad narasadot na gradinarskite kulturi kade gouniπtuvaat semeto, rkulecot i golem procent od mladite rastenija. Mnoguosetlivi se i πtotuku rasadeni mladi ras-tenija koga zemjiπnite insekti brzo goproreduvaat posevot. NajËesto go oπtetu-vaat korenoviot sistem i plodovite nakorenestite (morkov, cveklo) i krtolestite(kompir) odgleduvani kulturi. Po oπtetu-vaweto na korenoviot sistem nadzemniotdel stagnira i pokasno propaÛa. Zemjiπniteinsekti Ëesto pravat i direktni πteti nanadzemniot del presekuvaj¸i go stebloto vosamata osnova (sovici, raËka) ili ishranu-vaj¸i se i na lisnata masa i vegetativniotvrv (sovici). Teleniot crv ne gi uniπtuvabrzo gradinarskite kulturi, no pravi πteti

GrËici

57

to, zavisno od pojavata na lukovata muva, sepreporaËuva nekolkukratno prskawe so Actara0,04% ili Basudin 0,15%. Pri toplo vreme soprvo prskawe treba da se poËne uπte vo fevru-ari i prodolæi so tretmani na 2-3 nedeli se dopred berba.

Zelkova stenicaEuridema spp.

Mali 10 mm ovalni spleskani temno-crveni insekti so crni "lenti".Prezimuvaat imagata vo poËva ili podrastitelni ostatoci od kade na prolet(april-maj) se naseluvaat na rastenija odgrupata zelkovi rastenija. Po kratkadopolnitelna ishrana, se parat i polagaatjajca na rasadot ili proletnata zelka.Ispilenite larvi smukaat kletoËen sok odlistovite, po πto se stvaarat æolto-belidamki, a pokasno listovite se deformi-raat, suπat i opaÛaat. Ako zelkovite stenici se ishranuvaat na centralniotlist i vegetativniot vrv vo rasadot ili naπtotuku rasadenite rastenija, tie brzo ikompletno propaÛaat. Pri podocna ishranana glavicite od postari rastenija,znaËitelno go namaluvaat nivniotkvalitet i pazarna vrednost. Najgolemiπteti nastanuvaat pri suvo i toplo vreme ipri retko navodnuvawe i posiromaπnoÛubrewe.

Suzbivawe: Vednaπ pri pojava na zelkovitestenici treba da se izvrπat 2-3 prskawa na 7-10 dena so Basudin, Karate ili Actelic.

56

Euridema

Euridema

Kompirova zlaticaLeptinotarsa decemlineata

Kompirova zlatica e najπteten insekt nakompirot i modriot patlixan, a se odræu-va i na drugi odgleduvani rastenija ipleveli od familijata Solanaceae.Prezimenoto imago se aktivira koga naprolet temperaturata na poËvata se pokaËinad 130S vo tek na 10 dena. Imagoto dopol-nitelno se ishranuva, pari i po 7-10 denapoËnuva da polaga 400 - 800 jajca na opaËi-nata na listot vo tek na 3-4 nedeli. Brzoposle pileweto, mladite larvi seishranuvaat so dolniot epidermis i paren-him, a pokasno i so celiot list. Ako ne seprezemat adekvatni merki na suzbivawe,larvite brzo i kompletno gi izbrstuvaatsite listovi, taka da ostanuvat samo ste-bloto i grankite. Ako ovie katastrofalni©teti nastanat rano na mladi rastenija,tie propaÛaat, a kaj postarite prinosot ikvalitetot e znatno namalen. Kompirovazlatica ima 2-3 generacii vo tekot na veg-etacijata i najËesto se preseluva od raniotkompir od foliite na docniot kompir,modriot patliqan i domatite.

Suzbivawe: najefikasni rezultati sepostignuvaat so prskawe so sistemiËniotinsekticid Actara so koncentracija od 0,02%,odnosno 100 gr/ha so 500 l/ha. Ovoj insekticidima dolgo deluvawe od 2-3 nedeli i so edentretman se suzbiva edna generacija, a istovre-meno gi suzbiva i lisnite voπki vektori naopasni virusni zaboluvawa.

Masoven napad od zlatica

59

vo tekot na cela vegetacija i go namaluvaprinosot posebno na bostan i domati ilikvalitetot na kompirite. Povredite nane-seni od zemjiπnite πtetnici pretstavu-vaat idealno mesto za prodor na mnogufitopatogeni gabi i bakterii koj predi-zvikuvaat sekundarni πteti i propaÛawe narastenijata. Zemjiπnite πtetnici se najprisutni na tipiËni gradinarski poËvi,osven æiËeniot crv koj bara zbieni ivlaæni tereni. Zavisno od temperaturata ivlagata tie migriraat vertikalno vo poË-vata, ili horizontalno po potraga na ras-tenija doma¸ini.

Suzbivawe: Pravovremeno inkorporirawe nazemjiπni insekticidi vo sredno vlaæna poËva5-7 dena pred setva ili rasaduvawe,se osnovniuslovi potrebni za nivno aktivirawe iuniπtuvawe na zemjiπnite insekti. Actara 0,8kg/ha - prskawe so inkorporacija ili polivawepreku kapka po kapka. Actara deluva 3-5 nedelikako na zemjiπni insekti, taka i na nadzem-nite insekti preku sistemiËna akropetalnamigracija vo lisnata masa.Basudin 4-5 l/ha - prskawe so inkorporacijapreku kultivirawe na 20 sm ili so orosuvawe.

58

Teleni crvi

61

FUNGICIDI

QUADRIS 25 SC

Sodræi aktivna materija Azoxystrobin koja pripaÛa vo grupata nastrobilurini. Poradi πirokata moænost za upotreba i visokataefikasnost strobilurinite se pove¸e se prisutni vo zaπtitata narastenijata, a meÛu niv Quadris stanuva najraπireniot fungicidna pazarot vo svetot. Quadris ima izvonredno πirok spektar na nadeluvawe na site 4 glavni redovi gabi. Deluva na gabite vorazliËni stadiumi na razvojot, no najdobri rezultati ima pripreventivna upotreba so koja go iskoristuvame izvonrednotodejstvo na Azoxystrobin vo poËetnite stadiumi na razvojiot odgabite : rtewe i dvæewe na zoosporite i rast na miceliumot.Posle tretiraweto silno se vrzuva za povrπinata od rastenietood kade poleka prodira, preku kutikulata na epidermisot i ram-nomerno se rasporeduva niz celiot list i drugite rastitelniorgani. Poradi umerenata sistemiËnost postepeno i ramnomernose distribuira vo tkivoto na tretiranite delovi na rastenieto ideluva dolgo vreme i do 2-3 nedeli. Del od fungicidot prodiravo listot i go stopira razvojot na micelijata vo parenhimot imezofilot, a del ostanuva nadvor i go πtiti od novi infekcii.Vlaæeweto na listot od doæd ili rosa dodatno ja stimulira dis-tribucijata na Quadris po povrπinata na listot i ovozmoæuvareapsorpcijata - nov prodor vo listot. Quadris izvonredno seprilepuva i dolgo odræuva na povrπinata od listot i dava naefikasna zaπtita na rastenieto vo period od 2-3 nedeli. Poradiumerenata sistemiËnost se preporaËuva negova upotreba vo vremena umeren rast vo vtoriot del na vegetacijata, koga e vaænapogolema perzistentnost i spora distribucija na aktivnatamaterija. Kratkata karenca od 1-3 dena ovozmoæuva negovaupotreba pred samata berba, no pri toa istovremeno obezbeduva idolgotrajna zaπtita na rastenijata vo vreme na periodot naberbite od 2-3 nedeli. Poradi posebniot naËin na dejstvoQuadris odliËno se vklopuva vo antirezistentniot program zazaπtita na rastenijata, posebno koga se koristi vo naizmeniËniprskawa posle upotreba na Bravo i Ridomil gold. Ima dobri eko-toksikoloπki svojstva i ne e πteten za korisnite insekti.

BBoolleessttii: Plamenici, crna damka - Alternaria, siva i bela gnileæ-botritis, pepelnica

60

63

denovi). Za vreme na povolni uslovi za infekcija, prisustvo rosana rastenijata i golem prirast intervalot se skratuva na 7 dena.Preporaka za upotereba na Ridomil Gold e vo ranite fazi na buenporast i pred ostvaruvawe na infekcijata = preventivno. Pripovisoki temperaturi najdobro e da se prska pokasno poruËek,taka da lisnata masa ne se isuπi brzo i sistemikot Ridomil Goldprodre kompletno vo tekot na nokta. Poradi izrazito bazipetal-no dejstvo - spuπtawe nadolu vo stebloto i korenot, ovozmoæuvadobra zaπtita od zemjiπni gabi Pythiym i Phytophthora, so πto sespreËuva propagawe na rasadot i presmukuvawe na tek rasadeniterastenija.

TOPAS 100 EC

Sodræi aktivna materija penkonazol koj se razlikuva od drugitetriazolni fungicidi po izvonrednoto dejstvo na pepelnicite isistemiËno πirewe niz celoto rastenie. Prednost na Topas e vobrzoto sistemiËnoto dejstvo, vo rastitetlnoto tkivo brzo nalegu-va i po 2 Ëasa doædovite ne go ispiraat. Vaæno svojstvo e i πto nepredizvikuva oæegotini, damki i ne go stopira razvojot na raste-nieto. So pogolema doza se prodolæuva vremeto nadeluvawe.Povisokite koncentracii treba da se koristat priuslovi povolni za pojava na pepelnica (niska vozduπna vlaga) ipri pojava na prvi simptomi. Preporaki za prskawe so Topas sepreventivna i poËesta upotreba, posebno vo prvite razvojni fazi.

62

RIDOMIL GOLD MZ 68 WG

Ridomil Gold e sostaven od dve aktivni materii metalaxyl - M imancozeb. SistemiËnoto dejstvo na metalaxyl-M ovozmoæuvazaπtita na celoto rastenie πto e mnogu vaæno vo vreme na najbu-jniot rast vo prviot del na vegetacijata. Kontaktniot delmankozeb mu dava dolgo preventivno dejstvo na Ridomil Gold ionevozmoæuva rtewe i ostvaruvawe na infekcii. Za vreme od 1-2Ëasa posle tretiraweto, Metalaxyl - M vleguva vo tkivoto vodovolni koliËini za da go zaπtiti rastenieto pred infekcijata.Posle ova vreme doædovite ne moæat da go ispiraat. Ridomil Goldima najdolgo kurativno dejstvo vrz gabite od site sistemiËnifungicidi - 2 dena po poËetokot na infekcijata. Tuka doaÛa doizraz uπte edno dobro svojstvo na Ridomil Gold koj go spreËuvarazvojot na bolesta i koga uslovite za infekcija se pojavile i 2-3 dena pred aplikacijata. OdliËnoto kurativno dejstvo na Ridomil Gold dava i golema fleksibilnost za izborot na vremeza prskawe. Svojstvata na metalaxyl-M kako: brz vlez vo rasteni-eto, kurativnost i silnoto sistemiËno dejstvo mu davaat na Ridomil Gold moænost upotreba pri dolgi intervali (8-12

Kultura Bolest Doza

Domati, piper, modar Alternaria, plamenici, 1,0 l/ha (10ml/10l patlixan siva i bela gnileæ, voda/100m2) pepelnica

Krastavici, tikvici Pepelnica, plamenica, 0,75 l/ha (7,5ml/10l voda/100m2)

Didymella 0,75 - 1,0 l/ha(7,5- 10ml/10l voda/100m2)

LukoviËesti kulturi Plamenica 1,0 l/ha (10ml/10l voda/100m2)

Korenesti kulturi Lisna damkavost 1,0 l/ha (10ml/10l voda/100m2)

Lisni kulturi Lisna damkavost, rÛa 1,0 l/ha (10ml/10l voda/100m2)

Jagodesti kulturi Pepelnica, 0,8-1,0 l/ha (8 -10ml/10l voda/100m2) Colletotrichum spp., 1,0 l/ha (10ml/10l voda/100m2)

Ukrasni rastenija Pepelnica, rÛa 1,0 l/ha (10ml/10l voda/100m2)

Kultura Bolest Doza

Domati, modar Plamenica, lisna 3,0-3,5 l/ha (30-35 patlixan damkavost g/10l voda/100m2)

Krastavici, tikvici, Plamenica 2,8 kg/ha (28 g/10l bostan voda/100m2)

LukoviËesti kulturi Plamenica 2,5-3,0 kg/ha (25-30 g/10l voda/100m2)

Lisni kulturi Plamenici 2,5 kg/ha (25 g/10l voda/100m2)

Jagodesti kulturi Plamenici, 2,5 kg/ha (25 g/10l voda/100m2) gnileæ na koren i rizomi 5kg/ha (50 g/10l voda/100m2)

Ukrasni rastenija Plamenici 2,5 kg/ha (25 g/10l voda/100m2)

65

CHORUS

Botriticidot Chorus ima izvonredno dejstvo na sivoto i belogniewe vo razliËni kulturi (gradinarski, vinova loza, ijagodesto ovoπje). Sodræi aktivna materija cyprodinil. Cyprodinil povrzuvawe za vosoËnite sloevina listot ili plodot, polekaprodira vo vnatreπnosta, kadeumereno sistemiËno se dis-tribuira. Protiv sivo i belo gniewe e neophodno da se napravipreventiven program za zaπtita i istovremeno da se smalatuslovite koi doprinesuvaat za infekcija. Pokraj glavnoto dejst-vo na sivo i belo gniewe ima i silno sporedno deluvawe namnogu drugi bolesti (Cladosporium, Monilia). Preporaka za prskawe ekoristewe vo poslednite denovi pred berba zatoa πto pokrajdobrata zaπtita od gniewe obezbeduva i dobra zaπtita priskladirawe i podobra transportabilnost.

SCORE 250 EC

Score pomeÛu site triazoli ima najdobro dejstvo na razliËni vidovi damkavost meÛu rodovite Alternaria iSeptoria.Triazolite se sistemici koi mnogu brzo se πirat vo raste-nieto, no aktivnata materija difenokonazol za razlika od drugitenajsporo se prerasporeduva, no zatoa i poramnomerno i deluvapodolgotrajno. Poradi toa Score ima najdolgo preventivno dejstvood fungicidite vo grupata na triazoli. Dejstvoto na Score e najsil-no na miceliumot koj se rasprostranuva vo subkutikularniot sloj iparenhimot, a i pokasno koga gabata sporulira. Zaradi takov naËinna deluvawe Score meÛu triazolite ima najdolgo i najsigurno dejst-vo. Ekstremnite temperaturi vrz dejstvoto na Score najmalku vli-

64

SWITCH 62,5 WG

Botriticidot Switch pokaæa neosporno vrvno dejstvo na sivoto ibelo gniewe vo razliËni kulturi (gradinarski, vinova loza,ovoπtarstvo i jagodesto ovoπje). Se sostoi od dve aktivni materiicyprodinil i fludoxonil, koi se potpolno razliËni po naËinot nadeluvawe i ja spreËuvaat pojavata na rezistencija. I po naËinot navlez i vrzuvawe so rastitelnoto tkivo aktivnite materii serazliËni. Cyprodinil po vrzuvawe za vosoËnite sloevi na listot iliplodot, poleka prodira vo vnatreπnosta, kade umereno sistemiËnose distribuira. Fludioxonil se odlikuva so izvonredno jako vrzu-vawe za povrπinata na rastitelnite organi i dolgo odræuvawe naistite. Protiv sivo i belo gniewe e neophodno da se napravi pre-ventiven program za zaπtita i istovremeno da se smalat uslovitekoi doprinesuvaat za infekcija. Pokraj glavnoto dejstvo na sivo ibelo gniewe ima i silno sporedno deluvawe na mnogu drugi bolesti(Cladosporium, Monilia). Preporaka za prskawe e koristewe vo posled-nite denovi pred berba zatoa πto pokraj dobrata zaπtita od gnieweobezbeduva i dobra zaπtita pri skladirawe i podobra transporta-bilnost.

Kultura Bolest Doza

Domati, piper, Pepelnica voda/100m2) 0,25-0,5 l/ha (2,5-5 ml/10l kromid)

Krastavici, tikvici, Pepelnica 0,25-0,5 l/ha (2,5-5 ml/10l bostan voda/100m2)

Korenesti kulturi Pepelnica, Alternaria 0,5 l/ha (5 ml/10l voda/100m2) Jagodesti kulturi Pepelnica 0,25-0,5 l/ha (2,5-5 ml/10l voda/100m2)

Ukrasni rastenija Pepelnici, rÛi 0,25-0,5 l/ha (2,5-5 ml/10l voda/100m2)

Kultura Bolest Doza

LukoviËesti Sivo gniewe 1,0 kg/ha (10g/10l kulturi voda/100m2)

Lisni kulturi Sivo i belo gniewe 0,5-0,8 kg/ha (5-8 g/10l voda/100m2)

Krastavici Belo gniewe 1 kg/ha (10g/10l voda/100m2)

Domati, piper, modar Sivo i belo gniewe 0,8 kg/ha (8g/10l voda/100m2)patlixan, tikvici

Jagodesti kulturi Sivo gniewe 0,8 - 1,2 kg/ha (8-12 g/10l voda/100m2)

Ukrasni rastenija Sivo gniewe 1,0-1,5 kg/ha (10 - 15g/10l voda/100m2)

Kultura Bolest Doza

LukoviËesti Sivo gniewe 40 - 50 g/100 voda kulturi

Lisni kulturi Sivo i belo gniewe 40 - 50 g/100 voda

Krastavici Belo gniewe 40 - 50 g/100 voda

Domati, piper, modar Sivo i belo gniewe 40 - 50 g/100 vodapatlixan, tikvici

Jagodesti kulturi Sivo gniewe 40 - 50 g/100 voda

Ukrasni rastenija Sivo gniewe 40 - 50 g/100 voda

67

doædovi). Posle doædovite se redistribuira zaedno so vodata nadrugite delovi od listot organite na rastenieto so πto ja zgole-muva pokrivnosta so fungicidot. Dolgotrajnoto odræuvawe narastitelnite organi ovosmoæeno e poradi stabilnosta na temper-aturi i ultravioletno razgraduvawe. Ima povolen efekt vrzkorisnite insekti.

INSEKTICIDI

ACTARA 25 WG - mali dozi - visoka efikasnost

Izrazito sistemiËen insekticid koj sodræi 250 g/kg tiamethoxam.SpaÛa vo vtorata generacija na neonikotinoidi i pretstavuvaËekor napred vo zaπtitata na rastenijata od πtetnici. Deluva naizvonredno πirok spektar πtetnici, no poradi naËinot na dejst-vo ne doaÛa do rezistencija.Ima πiroka primena vo gradinarstvoi ukrasni rastenija, a registriran e vo golem broj kulturi.Sekoristi folijarno, a uπte podobri efekti ima preku poËvata(prskawe vo brazda, polivawe na rasadot pred rasaduvawe, poli-vawe preku sistem kapka po kapka ). Mnogu brzo se prima vo ras-

66

jaat vo odnos na drugite triazoli. Temperaturata ne vlijae na mak-simalnoto nivo na apsorbirana aktivna materija vo rastenieto.Zatoa ima odliËna efikasnost i pri πirok dijapazon na tempera-turi Slabo isparuva i na povrπinata ostanuva dovolna koliËinaaktivna materija od kade se redistribuira i deluva na infekcija-ta i sporulacija. Se translocira akropetalno i translaminarno. Sekoristi vo koncentracija od 0,05-0,07% ili 5-7 ml/10l voda.Najefikasno suzbiva Alternaria spp. predizvikuvaË na crna damkavostna golem broj gradinarski kulturi. Deluva i na golem broj drugigabni zaboluvawa: pepelnici, lisna muvla - Cladosporium fulvum, rÛa,itn.

BRAVO 500 SC

Poznat vo svetot kako kontakten fungicid so najπirok spektar nadeluvawe bidej¸i gi pokriva site 4 redovi na gabi. Vo gradi-narstvoto obezbeduva zaπtita od najπtetnite bolesti: site vrstiplamenici, crnata damka, sivoto i belo gniewe, i lisnata muvla.Deluva i na Rhizoctonia, Septoria, Didimella. Na patogenite deluva napove¸e mesta vo kletkata, taka nareËeno pove¸e-strano delu-vawe (multi-site), so πto ja onevozmoæuva pojavata na rezistent-nost. Rastenijata izvonredno go podnesuvaat i zatoa e registriranvo pove¸e od 100 razliËni kulturi vo celiot svet. Aktivnatamaterija hlortalonil e jak preventiven fungicid koj vo prv red gospreËuva rteweto i mobilnosta na zoosporite kako i sporulaci-jata. Bidej¸i nema kurativno svojstva mora da se koristi preven-tivno, pred pojava na bolesta. Jakata otpornost na ispirawe oddoædovi mu ovozmoæuva i dolgo rezidualno dejstvo (poslesuπewe na depozitot reËisi e nevozmoæno da se izmie i od jaki

Kultura Bolest Doza

Lisni kulturi Lisni damki 0,3-0,5 l/ha (3-5ml/1-5l voda /100m2)

Domati Lisni damki, pepelnica 0,5 l/ha (5ml/10l voda/100m2)

LukoviËesti RÛa, damkavost 0,5 l/ha (5ml/10l voda/100m2)kulturi

Krastavici Crno gniewe na steblo 0,5 l/ha (5ml/10l voda/100m2)

Korenesti kulturi Pepelnica, damkavost 0,3-0,5 l/ha (3-5ml/1-5l voda /100m2)

Jagodesti kulturi Pepelnica 0,3-0,5 l/ha (3-5ml/1-5l voda /100m2)

Kultura Bolest Doza

Krastavica, Plamenici, lisna 2,5-3,0 l/ha (25-30 ml/3-5 kompir damkavost l voda/ 100m2)

Domati Plamenica, crna lisna damkavost, 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/ rÛava damkavost, gniewe na korenot 100m2) i antraknoza, okrugla lisna damkavost, sivo gniewe i Lisna muvla

LukoviËesti Plamenica, sivo gniewe 2,5 l/ha (25ml/3-5 l voda/ kulturi 100m2)

Lisni kulturi Plamenica, crna lisna 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/ damkavost, bela rÛa, 100m2)

Piperka Plamenica 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/100m2)

Korenesti Lisna damkavost 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/ kulturi 100m2)

Jagodesti Sivo gniewe kulturi 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/100m2)

Meπunkasti Plamenica, lisna 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/kulturi damkavost, sivo gniewe, rÛa 100m2)

Ukrasni Sivo gniewe, 2,5-3,0 l/ha (25-30 ml/3-5rastenija plamenici, damkavost, ... l voda/ 100m2)

69

plitka inkorporacija, so doza od:- 400 g/ha (4g/100m dolæni) - protiv lisni voπki, zlatica- 700-800 g/ha (7-8 g/100m dolæni) - protiv trips i belokrilka

Podocna mladite rastenija okolu korenot polijte gi so rastvorna preparat vo koliËina od pribliæno 50-100ml po rastenie sodoza od : - 400-500 g/ha (4-5 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki i zlat-

ica, koga rastenijata se pomladi od 6 sedmici.- 800 g/ha (8 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki i zlatica, koga

rastenijata se postari od 6 sedmici- 800 g/ha (8 g/100m dolæni) - protiv trips i belokrilka

ZelkiPred, za vreme ili posle presaduvawe so pomala koliËina navoda (200-300l/ha) ramnomerno isprskajte, a potoa e poæelnaplitka inkorporacija, so doza od:- 300-400 g/ha (2-3 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki- 600 g/ha (4 g/100m dolæni) - protiv bolvaËi

Podocna mladite rastenija okolu korenot polijte gi so rastvorna preparat vo koliËina od pribliæno 50-100ml po rastenie sodoza od : - 400 g/ha (3 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki, koga rasteni-

jata se pomladi od 6 sedmici- 600 g/ha (4 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki, koga rasteni-

jata se postari od 6 sedmici- 600 g/ha (4 g/100m dolæni) - protiv bolvaËiSalataPred, za vreme ili posle presaduvawe so pomala koliËina navoda (200-300l/ha) ramnomerno isprskajte, a potoa e poæelnaplitka inkorporacija, so doza od:- 250-500 g/ha (1-2 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki

CHESS 50 WG - najefikasen sistemik za belokrilka

Sodræi aktivna materija pymetrozin koja e jak sistemik iakropetalno i bazipetalno se rasporeduva vo celoto rasteni-eto. Ima jako svojstvo za akumulacija vo rastitelnoto tkivoπto mu dava dolgo rezidualno dejstvo. Potpolno e ne πteten zakorisnite insekti i moæe da se upotrebuva i pri bioloπkazaπtita. Poradi razliËniot naËin na deluvawe e idealenpartner za integrirana zaπtita na rastenijata. Na lisnitevoπki deluva taka da posle primaweto tie prestanuvaat so

68

tenieto i dobro se rasporeduva i ve¸e posle 2 Ëasa ne se ispiraod doædovi.Poleka se razgraduva i ima dolgo rezidualno dejstvo,a ako se primeni preku poËva dejstvoto silno se prodolæuva na 3-5 nedeli. Dejstvoto pri folijarno tretirawe mu e 3-4 nedeli(kompirova zlatica) odnosno 10-14 dena (lisni voπki ibelokrilka). Pri tretirawe preku poËva e potpolno bezopasen zakorisni insekti i bumbari opraπuvaËi.Se preporaËuva prskawevednaπ pri zabeleæuvawe na prvite imaga pred da poËnat sopolagawe na jajca bidej¸i e izrazit adulticid.

Razvoj na populacijata πtetnici pri poËvena upotreba

Folijarna primena na Actara

PoËvena primena na Actara.

Domati, piperka, tikviciPred, za vreme ili posle presaduvawe so pomala koliËina navoda (200-300l/ha) ramnomerno isprskajte, a potoa e poæelna

Int

enzi

tet

na n

apad

na

πte

tnik

ot

Δas

Netretirano

Prag na πtetnost

Upotreba na Actarapreku poËva

Netretirano

Prag na πtetnost

Upotreba na Actarapreku poËva

5

3

7

14

Kultura Bolest Doza Karenca (dena)

Domati, piper, l.voπki, zlatica 150-200 g/ha (1,5-2 g/100m2)tikvici belokrilka 400 g/ha (4 g/100m2)

Zelki BolvaËi, 150-200 g/ha (1,5-2 g/100m2) l.voπki

Salata Lisni voπki 200 g/ha (2 g/100m2)

Kompir l.voπki, zlatica 80-100 g/ha

71

zatvorenata oranæerija ili folija. Poradi brzoto udarno, nopokratko deluvawe (3-5 dena), se preporaËuva kombiniranaprimena so sistemiËni insekticidi so πto se obezbeduva osvenefikasna poËetna i dolgotrajna zaπtita. Ovie kombinacii naActelic so sistemiËnite insekticidi Actara i Chess ovozmoæu-vaat izvonredno efikasno suzbivawe na belokrilkata so tret-mani na sekoj 10 - 14 dena. Poradi slabata otrovnost za lugetoi brzata degradacija ima kratkata karenca 2-3 dena i moæe dase koristi i vo periodot na Ëesti berbi tipiËni za gradi-narskoto proizvodstvo. Se koristi vo koncentracija od 0,05-0,1%.

KARATE 2,5 EC - najefikasen piretroid

SpaÛa vo grupata piretroidi i ima πirok spektar na deluvawe.Aktivnata materija lambda cyhalotrin deluva kontaktno -æeludeËno i e poznata po brzo dejstvo "nok- daun" efekt. Bezogled πto temperaturata ne deluva mnogu na visokata efikas-nost, podobro e da se prska rano nautro ili kasno poruËek. Ovavreme na upotreba se sofpaÛa i so najgolema aktivnost nainsektite, a ima najmalo isparuvawe na preparatot(rastvorot). Na mnogu πtetnici ima jako i sigurno deluvawe, papopulacijata na πtetnici i za podolgo vreme ne se podiga nadpragot na πtetnost. Deluvaweto na imagoto na belokrilka ebrzo i sigurno, no pri primena na povisoki koncentracii 0,05%.Poradi golem broj na generacii kaj belokrilkata i teπkodostapnite larvi zaπtiteni so vosoËniot sloj, potrebno e da seprimeni preventiven program. Pri toa treba da se vkluËatinsekticidi od razliËni grupi so razliËni naËini na dejstvo(Chess, Actara, Actelic). Za lisni voπki e bitno da se prska predda se zgrËi listot, bidej¸i poraddi kontaktnoto dejstvo nemoæe da gi uniπti skrienite insekti. Poradi toa πto nekoiinsekti (gasenici, sovici) se mnogu osetlivi vo ranite fazi narazvojot, treba da se koristi porano (vo ranite fazi odnivniot razvoj = prvite larveni stadiumi).

70

ishrana i umiraat od glad posle 3-4 dena. Na lisnite voπkideluva 2-3 nedeli, a na belokrilkata 10-14 dena.Insekticidot Chess e vaæen del e od preventivniot program zazaπtita od belokrilkata kade doaÛa do izraz negovata sis-temiËnost i perzistentnost. Se preporaËuva