PRILOG

MART 22000033

d-r Qup~o Arnaudovski, pro-fesor po kriminologija vo

penzija za organiziraniot kri-minal, policijata, sudstvoto...

Nemame strategija zaborba protiv organi-ziraniot kriminal

Amerikanskata vojna protiv terorizmotniz prizmata na Amerikancite

Bu{ovoto nadueno ~uvstvo na nadmo}

MULTIKULTURALIZAM - Tradicija koja bara novi odrednici

Mozaikot treba da se slo`uva vnimatelno

Nevladiniot sektor treba da pomogne vosobiraweto na nelegalnoto oru`je

Demilitarizacija na op{testvoto

@enski parlamentaren klub

Rodovata ma{inerija mora da se dvi`i

Da vi ka`am iskreno, se izmoriv. Ive}e ne ve povikuvam da izlezete naulica i da go iska`ete javno, jasno i

glasno svojot protest protiv vojnata voIrak. Duri, apropo toa, sklon sum da godovedam vo pra{awe kredibilitetot naGalup, ISPPI, i site ostanati agenciiza istra`uvawe na javnoto mislewe voovoj del od galaksijata, i da gi nare~amla`govci. �Preku 80 procenti od Make-doncite se sprotivstavuvaat na vojnata voIrak.� Ja, majkata. Pa kaj se site tie pro-centi da gi vidime. Vo petokot izlegoaedvaj 30-40 lu|e. Ako ne se la`am, prosto-to trojno pravilo veli deka toa se, od oko,80 procenti od me|u 38 i 50 lu|e. Zna~i ipopisot la`e deka vo Makedonija `iveatdva miliona lu|e.

Toa duri i ne e najva`no. Ni najstra{-no. Postra{no e {to tie malku {to sepojavija pred Sobranieto, bea napadnatiod lokalnata desnica oti me|u niv imaloGrci. Bravo za miroqubiviot, prijatel-ski narod na Makedonija sekoga{ podgot-ven da go primi stranecot kako gostin.Pod uslov, se razbira, toj stranec da ne eGrk (nema vrska ako toj Grk rizikuval dale`i zatvor poradi oficijalnata poli-tika na negovata vlada kon Makedonija).

Kade e na{ata mladina? Kade se �a-e-`e�, �a-e-sek�, AF@ i Dru{tvoto na qu-biteli na lezbejskata poezija na Estoni-ja? Kade se studentskite organizacii tol-ku posveteni na �me|unarodnata sorabot-ka na studentskata populacija {irum sve-tot?� Da ne studirale mo`ebi so DonaldRamsfeld? Studentskite organizacii odceliot svet gi povikuvaat svoite kolegida im se pridru`at vo protestite protivvojnata, a ovie na{ive si planiraat nakoja letna {kola da se ufrlat. Jali Mal-divi, jali ne Maldivi.

Neli ve zasramuvaat klincite od Bri-tanija, koi begaat od ~asovi za da go izra-zat svojot protest? Dobro, ne velam dekai na{ite deca ne begaat od ~asovi, ili dabaram da begaat? Skraja da e. A mo`e e ipodobro taka. Posledniot pat koga begaaod ~asovi za da protestiraat za ne{to, kr-

{ea malku i tepaa starci po ulica. Mod-nata kritika gi prezema rabotite vo svoirace, nosel lo{i ~evli i �kravata� {to nemu odgovara so ko{ulata i sakoto. More,jas da sum vlast, kafanite }e zatvaraa vodeset, ama nautro. Dva saati se dovolni dasi ja ispolnat etimolo{kata i semanti~-ka misija, t.e. da se napieme site po ednokafe.

Sakate u{te. Nekni, Amerikanecot (odsite mo`ni lu|e na svetot, u{te edna po-beda za ironijata) so koj ja delam kancela-rijata mi ka`uva deka e razo~aran od Ma-kedoncite. Mi ka`uva deka bil na javnadebata organizirana od Ambasadorot naSAD, koj sakal da prodiskutira za stavotna SAD, zo{to SAD }e vojuvaat, poto~novojuvaat so Irak, {to zna~i toa, i takvimi ti rabo}e. Razo~aran bil {to najdob-rite pra{awa gi postavile mladi Ameri-kanci koi bile vo publikata. �Site posta-vuvaa nekakvi glupavi pra{awa� veli.

Eve, ja koristam ovaa mo`nost da ja is-pravam taa tragi~na gre{ka i nedorazbi-rawe. Ne bev vo mo`nost da prisustvuvamna taa debata oti bev vo [tip, slu`beno,se razbira. No, se nadevam deka }e mi doz-

volite ovde da gi postavam pra{awata{to gi imam. Podobro docna, otkolku ni-koga{.

Zna~i, da se poslu`am so zborovite naedna tetka od anketata na edna skopska te-levizija: �Pa neli e sramota za edna supersila da bara vojska od edna mala zemja ka-ko Makedonija�. Navistina, zo{to Make-donija da se vklu~uva vo ovaa vojna, pa ma-kar i post festum, kako del od okupacio-nite sili. Zo{to da bide del od ednao~igledna agresija? (taka tvrdi profe-sor [kari}, a toj belki za toa i u~el {ko-lo.) Toa e isto tolku dobro pra{awe zaBatler, kolku {to e i za Trajkovski, koj e

debelo razo~aran od {ansata {to sme japropu{tile da zastaneme pocvrsto doSAD, i mo`ebi da se cenkame za sene{to.Na primer za imeto. Ako toa ime e cena-ta za edna nemoralna, nepotrebna i neop-ravdana vojna, podobro i da go nemame.

Vtoroto pra{awe bi bilo, vrz osnovana koi dokazi SAD re{ija deka Irak, vomomentov, e tolku golema zakana za idni-nata na svetot? Se ne{to slu{avme zaoru`je za masovno uni{tuvawe, za otrovi,virusi, raketi so dostrel do Alfa Kenta-uri, a s¢ {to vidovme e Kolin Pauel soepruveta polna so antraks koj, najverojat-no, doa|a od laboratoriite za biolo{kavojna na SAD. Koga sme kaj toa, od kaj muse, na prvo mesto, bojnite otrovi na Sa-dam. Dali e to~no deka tokmu SAD mu giimaat ispora~ano vo vremeto koga izgle-da{e deka Iran e pred pobeda, a Irak vo-juva{e na stranata na SAD, a da go sopre{ireweto na Islamskata revolucija naHomeini? (Zboruvaj}i za Homeini, som-nitelen e i verskiot zanes na Xorx Bu{,koj ve}e grani~i so mesijanski kompleksdo taa merka {to Xek Biti, amerikanskipisatel i kolumnist vo Atlantic

Monthly, go narekuva Amerikanski Aja-tolah.) Za vrskite so Al Kaeda i dokazi-te na toa pole i da ne govorime.

Ponatamu, ako SAD se tolku zaintere-sirani za demokratijata vo Irak i regio-not, zo{to ne gi pritisnat i avtokratii-te vo Saudiska Arabija ili Kuvajt, na pri-mer, da organiziraat slobodni izbori? Dane e mo`ebi poradi toa {to slobodni iz-bori vo site tie zemji na vlast bi doveleradikalna islamisti~ka opcija? Da smena jasno, kako marksist i ateist, sekoj re-ligiozen fundamentalizam mi e odbiven,i voop{to ne bi pozdravil takov razvoj nanastanite, no, mislam deka se dodeka gi po-dr`uvaat takvite avtokrati samo poradinivnata kooperativnost, SAD ne bi smee-le mnogu da govorat za demokratija.

Ova ne e prv pat, slu{ame deka SAD (iBritanija, barem Vladata na Bler) �nema-at nikakva kavga so narodot na Irak, tukuso Sadam.� Pa ako imate neras~istenismetki so Sadam, {to ne mu gi pu{titeNinxa ili Teks Viler, pa kraj so nego?Ne, ne, toa ne bi bilo mo`no, zatoa {tozakonite na SAD go branat toa, {to zna-~i deka bi bilo nezakonsko. A zakonsko ezaradi kavgata so Sadam li~no da go izo-rate Irak kako bav~a?

Kone~no, dali Irak e tolkava zakana(na primer, so oru`jeto {to navodno goima nasproti Severna Koreja za koja zna-eme deka go ima, kone~no, sami se pofali-ja) pa poradi nego da se rizikuva idninatana ON, EU i NATO? Za NATO ba{ i nemi e mnogu gajle, oti li~no ne sum ubedendeka ~lenstvoto vo edna nadminata relik-vija od Studenata vojna (bilo da ne se pov-tori) treba da ni e prioritet, no EU iON? Zo{to ne im se dade {ansa na Bliksi kompanija da si ja zavr{at rabotata, akoBu{ tvrdi deka site napori se naso~enida se izbegne vojnata?

Sega, vpro~em, toa ne e ni va`no. Voj-nata po~na, te{ko deka nekako }e ja sop-reme pred na Sadam da mu go vidime akot({to e verojatno edinstvenata dobra ra-bota {to }e izleze od nea). Kako biva, bitrebalo da se pomolime (religioznite voprvite redovi) da trae {to pokratko, i sopomalku stradawa.

2 MART 22000033

Dodeka silite na SAD i Britanija~ekaat naredba da napadnat naIrak, ostatokot na svetot se pro-

tivi. Sepak, na Sadam Husein glavno segleda kako na tiranin koj mora da biderazoru`en, a Sovetot za bezbednost naON ednoglasno bara toj da go prijavi iuni{ti svoeto oru`je za masovno uni{-tuvawe. [to se slu~i?

Irak e prv primer za primenata naBu{ovata doktrina, {to predizvikuvaalergiska reakcija. Doktrinata e zasno-vana na dva stolba: prvo, SAD}e storat s¢ {to e vo nivnamo} da ja odr`at svojata nes-porna voena nadmo}; vtoro,taa se povikuva na pravoto napreventivno dejstvo. Tie dvastolba se potpora za dve kla-si na suverenitet: Amerikan-skiot suverenitet, koj imaprednost pred me|unarodnitedogovori; i suverenitetot nasite ostanati dr`avi, koj epredmet na Bu{ovata doktri-na. Situacijata potsetuva na@ivotinskata farma naXorx Orvel: site `ivotni seednakvi, no nekoi `ivotni sepodednakvi od drugite.

Bu{ovata doktrina se zas-nova na veruvaweto deka me-|unarodnite odnosi se odnosizasnovani vrz mo}ta; zakonitosta i legi-timnosta se samo dekorativni elementi.Ova veruvawe ne e napolno pogre{no, notoa preuveli~uva eden aspekt od real-nosta - voenata mo}, za smetka na drugite.

Jas gledam paralela pome|u potragatapo amerikanska nadmo} {to ja sprovedu-va administracijata na Bu{ i procesot"bum-propast� ili "meur od sapunica� kojse odviva na berzite. Meurite ne se poja-vuvaat od nikade. Tie imaat svoja osnovavo realnosta, no slikata na realnosta eiskrivena od pogre{nata percepcija. Voovoj slu~aj, dominantnata pozicija naSAD e realnost, baraweto premo} e pog-re{na percepcija. Realnosta mo`e da jazajakne taa pogre{na percepcija, no vo

krajna linija, jazot pome|u realnosta ipogre{noto tolkuvawe stanuva neodr -̀liv. Za vreme na fazata na samojaknewe,pogre{nata pretstava mo`e da se testi-ra i da se zajakne u{te pove}e. Toa gopro{iruva jazot i vodi kon neizbe`nareverzibilnost. [to podocna toa }e seslu~i, tolku pogolemi se posledicite.

Takviot tek na nastanite izgleda ne-izbe`en, no procesot na �bum-propast�mo`e da bide napu{ten vo koja bilo fa-za, a mal broj od niv stignuvaat do kraj-nostite {to gi vidovme vo neodamne{-noto pukawe na meurot na berzata. [toporano }e go napu{tite procesot, dotol-ku podobro. Jas taka gledam na potragata

po amerikanska premo} {to ja vodi ovaaadministracija.

Pretsedatelot Xorx Bu{ vleze vo Be-lata Ku}a so koherentna strategija zas-novana na pazarniot fundamentalizam ivoenata mo}. Sepak, s¢ do 11 septemvri2001 godina, mu nedostasuva{e jasen man-dat ili definiran neprijatel. Teroris-ti~kiot napad promeni s¢. Terorizmot eidealen neprijatel. Nevidliv e, {tozna~i ne mo`e da is~ezne. Neprijatel{to pretstavuva vistinska i prepoznat-liva zakana mo`e uspe{no da obediniedna nacija. Toa osobena e korisno kogapreovladuva~kata ideologija e zasnova-na na neograni~enoto ispolnuvawe nasopstvenite interesi. Administracija-

ta na g-din Bu{ namerno go podgrevastravot, zatoa {to toa pomaga nacijatada zastane zad pretsedatelot. O~igledno,minavme golem pat od izjavata na Fren-klin Ruzvelt deka ni{to ne treba da n¢pla{i osven stravot.

No, vojnata protiv terorizmot ne eprifatliva kako vode~ki princip nanadvore{nata politika na SAD. [to }ese slu~i so svetot ako najmo}nata dr`a-va na planetata e preokupirana samo sosopstvenata za{tita?

Politikata na Bu{ ve}e predizvikasilni negativni i nesakani posledici.Atlanskiot sojuz e par~osan, a Evrop-skata Unija e podelena. SAD e zastra{u-va~ki xin koj se rasfrla naokolu so svo-jata sila. Avganistan e osloboden, no za-kon i red nema nikade nadvor od Kabul.Izraelsko-palestinskiot konflikt serazgoruva. Otade Irak, duri i postra{-na zakana e na vidikot vo Severna Kore-ja.

Globalnata ekonomija e vo recesija,

vrednosta na akciite opa|a, isto kako ivrednosta na dolarot. Vo SAD postoidramati~en premin od buxetski vi{okkon deficit. Navistina e te{ko da selocira drug period koga politi~kata iekonomskata sostojba se vlo{ile tolkubrzo.

Sepak, igrata s¢ u{te trae. Brza pobe-da vo Irak so malubrojni zagubi na `i-voti bi predizvikala dramati~en pres-vrt. Cenata na naftata mo`e da padne;berzata bi proslavila; potro{uva~itebi ja nadminale nesigurnosta i bi po~na-le povtorno da tro{at; a biznisot bi od-govoril so zgolemuvawe na kapitalnitetro{oci. Amerika bi zavr{ila so svoja-ta zavisnost od saudiskata nafta, Izra-elsko-Palestinskiot sudir bi stanalre{liv, a pregovorite so Severna Kore-ja bi mo`ele da po~nat bez da se zagubiobrazot. Bu{ smeta na takov razvoj nanastanite.

Voenata pobeda vo Irak e najlesniotdel. Treba da se zamislime nad ona {to}e sledi po nea. Vo procesot bum-pro-past, uspe{noto minuvawe na ranite tes-tovi obi~no ja zasiluva pogre{natapretstava koja pridonela za negovoto za-po~nuvawe. Toa mo`e da se slu~i i voovoj slu~aj.

S¢ u{te ne e docna da se spre~i bum-propast procesot da izleze nadvor odkontrola. Sovetot za Bezbednost mo`eda im dade pove}e vreme na inspektoriteza oru`je. Voenoto prisustvo vo regio-not mo`e da se namali ili da se zgolemiako Irak proba da izmrda. Napadot mo-`e da po~ne i na krajot od letoto. Toa bibilo pobeda za ON. Toa e ona {to gopredlagaat Francuzite, a {to Britan-cite bi mo`ele da pomognat navistinada se slu~i. No, {ansite se mali; g-dinBu{ prakti~no ja objavi vojnata.

Da se nadevame deka ako ima vojna, taake bide brza i kratka i }e odnese malbroj `ivoti. Otstranuvaweto na g-dinHusein od vlasta e dobra rabota, no se-pak, na~inot na koj Bu{ se obiduva da gostori toa mora da bide osuden. Amerikamora da igra pokonstruktivna uloga akosakame napredok za ~ove{tvoto.

Pacifistite go osuduvaat napadot na SAD vrz Irak

Sakam da pra{am...DEJAN GEORGIEVSKI

XORX SOROS

Studentskite organizaciivo svetot gi povikuvaat ko-legite da im se pridru`atvo protestite, a ovie na-

{ive si planiraat na kojaletna {kola da se ufrlat

Otstranuvaweto na SadamHusein od vlasta e dobra ra-bota, no sepak, na~inot na

koj Bu{ se obiduva da go sto-ri toa mora da bide osuden

Amerikanskata vojna protiv terorizmot niz prizmata na Amerikancite

Bu{ovoto nadueno ~uvstvo na nadmo}

Ako imeto e cenata za poddr{kata na ne-moralnata, nepotrebnata i neopravdana

vojna, podobro i da go nemame

PRENESENO

Vo senka na ira~kata kriza padnaaneodamne{nite ubistva vo na{etososedstvo.Kade gi gledate pri~ini-

te za atentatot vrz srpskiot premer Zo-ran \in|i}, kako i na bugarskiot magnatIvan Pavlov?

Poslednite dve ubistva moram da ka-`am deka me zagri`ija, dotolku pove}e{to vakvo ne{to mo`e{e da se o~ekuva.Za `al, Makedonija kako dr`ava mnogumalku pravi za da se organizira, za da iz-gradi metodologija za borba protiv orga-niziraniot kriminal. Dvete ubistvafakti~ki potvrduvaat nekolku notorniraboti: Prvo, tie se dokaz deka na ovieprostori apsolutno postoi organizirankriminal.Ovie ubistva ja potvrduvaat itezata deka organiziraniot kriminali-tet ne e nadvor od dr`avata, toj e vgradenvo nea, toj nema namera da ja sru{i dr`a-vata, tuku saka da ja upotrebi za sopstve-ni celi. Slu~ajot so \in|i} e najdobar do-kaz za toa.Vo onoj moment, koga srpskiotpremier se obide da ka`e {to }e preze-mat kako dr`ava protiv organiziraniotkriminal i mafijata, tie re{ija da sepresmetaat so nego. Se potvrduva i fak-tot deka organiziraniot kriminal ne iz-bira sredstva i gi koristi site formi imetodi na nasilstvo i korupcija

Dali gledate povrzanost na ovie dvaslu~aja?

Ubeden sum deka postoi povrzanost me-|u ovie dva slu~aja. Me ~udi zo{to na{a-ta policija ne obrne dovolno vnimaniena soznanijata deka vo poslednite godi-na ili dve, e zabele`ano deluvawe nakriminalni grupi od Srbija na teritori-jata na Makedonija, koi se apseni za te{-ki krivi~ni dela, za kra`ba na avtomobi-li, trgovija so droga..Sli~na e situacija-ta i so bugarskite kriminalci, koi{toisto taka se prisutni na na{ite prosto-ri. Poslednite nastani samo ja potvrdu-vaat tezata sodr`ana vo Konvencijata naOON za organiziraniot kriminalitetkako transnacionalen.Koga se zboruva zaorganiziraniot kriminal, nikoga{ netreba da se propu{ti dodavkata -transna-cionalen, bidej}i toj zbor ja iska`uvasu{tinata i te`inata na ovoj problem.

Postoi li vo Makedonija organizira-na mafija?

Nekoi raboti{to se slu~uvaat voMakedonija, kako naprimer, kidnapira-wa, ubistva, trgovi-ja so droga, trgovijaso belo robje, indi-kacii za perewe pa-ri, upatuvaat na toadeka kaj nas postoiorganiziran krimi-nal. No, }e povto-ram, ona {to zagri-`uva vo Makedonijae {to ne postoi so-odvetna organiza-cija, strategija nadr`avata za borbaprotiv organizira-niot kriminalitet,kako ni programa zadeluvawe. Ona {to goka`uva vicepremierkata Radmila [e}e-rinska deka sekoe ministerstvo }e rabo-ti za evrointegracii, ne va`i za borbataprotiv organiziraniot kriminali-tet.Toa e podra~je vo koe dr`avata morada sozdade organizacija na nacionalnonivo, toa e i na{a obvrska {to proizle-guva od me|unarodnite dokumenti {to smegi potpi{ale.Ako SAD ima specijalenKomitet za borba protiv organiziraniotkriminal , kako i slu`bi vo nekolku mi-nisterstva, koi me|usebno ja koordinira-at rabotata, zo{to nie se mislime da gonapravime istoto. Dali mo`ebi se pla-{ime deka }e koncentrirame pregolemamo} vo racete na nekogo? Mora da se najdeforma za kontrolirawe na kriminalite-tot.Vpro~em, kontrolata se sogleduva votolku kolku se suzbiva kriminalitetot,ako ne se pravi toa, zna~i deka se slu~uvane{to vnatre kaj onie {to treba da gosuzbivaat.Efikasnosta na tie organi }ebide odgovor na toa dali taa organizaci-ja e korumpirana, kolku e dosledna vo svo-jata rabota.Toa e rabota {to treba da senapravi ~as poskoro, za{to i so dene{ni-ot den ve}e docnime.

Kolku e opasna partizacijata na dr`a-

vata i na nadle`nite organi?Partiite treba da sfatat deka mora da

prestanat vakvite tendencii, za{to toa evo interes na site.Dokolku ne se slu~itoa, partiskata dr`ava u{te utre }e sesvrti protiv onie koi ja zagovaraat i soz-davaat.Za{to tamu kade{to ima partiskadr`ava nema profesionalnost, tuku imakorupcija. Ne te gonat, ne te sudat, zatoa{to si blizok do ovaa ili onaa parti-ja.Toa sozdava la`na pretstava za sops-tvenata nedopirlivost.Mora da se pres-tane so partizacijata na dr`avata, a oso-beno vo policijata.Vo Srbija se poka`a,deka toa {to navreme ne prezele merki ine izvr{ile nu`na reorganizacija na po-licijata i na bezbednosnite slu`bi, do-vede toa {to i policiski strukturi u~es-tvuvale vo likvidacijata na \in|i}.Nemo`eme da bideme sigurni deka i kaj nasne mo`e da se slu~i takvo ne{to!

Rekovte deka vo onoj moment koga pre-mierot \in|i} mu objavi vojna na organi-ziraniot kriminal, mafijata vozvrati sokontraudar. Dali treba da se o~ekuva tak-vo ne{to i kaj nas so ogled na najavite zaborba protiv korupcijata i organizira-niot kriminal?

Borbata protiv korupcijata kaj nas sevodi protiv onie koi porano bile navlast .Onie segmenti koi go so~inuvaatorganiziraniot kriminal, kaj nas ne sumuveren deka se zafateni .Faktot deka niese u{te imame teroristi~ki akcii, poka-`uva deka onoj segment od kriminalnatagrupacii {to ja pokrenaa vojnata vo Ma-kedonija, se u{te e nedopren. Nekoj voMakedonija, bilo da e toa, Sobranieto,Pretsedatelot na dr`avata, MVR, MA-NU, mora edna{ da dade odgovor na pra-

{aweto {to e toa{to se slu~i vo 2001godina. Dali toa be-{e vojna za ~oveko-vi prava, ili tero-rizam, na koj [to mube{e potreben orga-niziraniot krimi-nal, za da mu sozdavapari za kupuvaweoru`je.Jas tvrdamdeka prvoto, sigur-no ne be{e vo pra-{awe! Opasnosta }ebide golema, duritoga{ koga }e gi za-fatime ovie krimi-nalizirani krugovi.

Postoi li seri-ozna zakana za bez-bednosta na Makedo-

nija?Zavisi, kako gledame na bezbednos-

ta.Verojatno, do vooru`eni sudiri nemada dojde, osobeno po dogovorot me|u par-tiite od vladinata koalicija.Me|utoa,zagri`uva ona {to sekojdnevno se slu~u-va, se napa|aat lu|e srede bel den, razboj-ni{tva, toa e dokaz deka bezbednost e nanisko nivo. Pra{awe e kolku kako rodi-teli mo`ete da gi pu{tite va{ite decaslobodno da izlezat i da si legnete spo-kojno pred tie da se vratat.^uvstvoto nanesigurnost i strav {to e sozdadeno voMakedonija, ne e nadminato. Tolku e sil-no prisutno , {to predizvikuva ~uvstvona nemir i nespokojstvo vo normalnoto`iveewe.Toa e za mene bezbednost! Kogaimate vojna znaete so kogo vojuvate, a vo�mirnodopski uslovi� ne znaete koj vi eneprijatelot .

Ima li policijata kapacitet i kadrov-ski potencijal da se spravi so krimina-lot?

Policijata mora da se gradi i da serazviva na principite na profesional-nost.Moram da re~am deka imame dobrapolicija, iako mo`ebi ja nemame broj~a-no dovolno.Vo onoj visokostru~en-pro-fesionalen del, posebno vo teroristi~-

kata uprava, direkcijata za kontrazuzna-vawe, imame sposobni policajci.Sporedmoe li~no ubeduvawe, policijata mora dase vrati na nekoi metodi na rabota {to seuniverzalni.Toa zna~i deka vo samata po-licija mora da postoi diskrecija i kon-trola na dvi`eweto na informacii-te.Toa e osnova za spre~uvawe na zloupot-rebata na policiski informacii.Onoj{to ja sozdal informacijata, toj raspola-ga so nea i nikoj drug ne smee da ja znae .Vosprotivno, diskrecijata se naru{uva, a senamaluva i operativnosta i efikasnostana policiskata akcija.Verojatno, nam nie potrebna podobra organizacija i speci-jalizacija.Policijata vo idnina nema damo`e sama da raboti, ako drugite repre-sivni segmenti ne sorabotuvaat so nea idokolku taa pravilno ne gi naso~uva.Sta-nuva zbor za rabotata na inspekciite, ca-rinata, razuznava~kite i kontrarazuzna-va~kite slu`bi, koi mora da rabotat ko-ordinirano.Tokmu ovoj fakt go imaatpredvid zemjite od Evropa koi se potpis-ni~ki na Konvencijata, koga ni prepora-~uvaat organizirano da dejstvuvame vo dr-`avata .Globalizacijata na op{testvotogi pro{iri mo`nostite na organizira-niot kriminal.Koi se osnovnite postula-ti na globalizacijata? Ekonomija,razvoj,otvoreni granica.

Kako da se vospostavi balans me|u rep-resijata i ~ovekovite prava i slobo-di?Doma{nite i stranskite monitorin-zi od oblasta na za{titata na ~ovekoviteprava zabele{kite gi lociraat tokmu vopre~ekoruvawata na ovlastuvawata na po-licijata?

^ovek e tolku ~ovek, gra|anin-kolku{to ima privatnost. Toj e sopstvenik nasvojata privatnost. I to~no e deka sitetie merki odat protiv privatnosta na ~o-vekot, kako edno od najzna~ajnite pra-va.Me|utoa, balansot mora da se bara vopravnata dr`ava i vo nejzinoto funkcio-nirawe.Vo prv red e tuka sudstvoto, koetreba da se dovede vo pozicija da ja izvr-{uva svojata zada~a.Spored mene, najgole-ma povreda na ~ovekovite prava ne e vopolicijata, tuku vo nefunkcionirawetona sudovite i na dr`avata. Koe svoe pravovie deneska mo`ete da go ostvarite preddr`avnite organi, a da ne barate vrski?Vo potrebata da se �podma~ka� za da mo`enekoja rabota da se zavr{i na najbrz i nanajefikasen na~in, denes se slu~uvaat naj-masovnite povredi na ~ovekovite pra-va.No, ovaa situacija treba da ja razre{isudot.

Ja spomenavte partizacijata na poli-cijata, no kolku spored Va{e mislewevakvite tendencii se opasni za sudstvo-to?

Vo na{ata dr`ava nastana eden neubav,nekontroliran sudir me|u zakonodavs-tvoto i Republi~kiot sudski sovet . Sud-skiot sovet kako ustavna institucija ne e

tolku lo{o zamislen, kolku {to saka dase prika`e. Jas bev ~len na prethodniotSudski sovet i tvrdam deka vo vremetokoga nie rabotevme, sudiite ne se izbiraapo partiska linija. Ovoj Sudski sovet, ka-ko i sledniot koj {to }e dojde po nego, mo-ra da napravi is~ekor napred vo gradewe-to na kriteriumi za izbor na sudiite.Akovo toa vreme nemavme dovolno elementiza nivnata rabota, sega tie imaat odli~nabaza na podatoci. Sudija koj {to tri godi-ni po red ima samo 30 otsto potvrdenipresudi od povisokiot sud, toj ne mo`e iponatamu da ostane na ovaa funkija.[torabotel toj seto toa vreme? Sudija koj20,30-50 pati odlaga predmet i ne go re{a-va, toj ne e za sudija .Toj treba da si odi ida si bara druga ra-bota.

Dali smetate de-ka se potrebni iz-meni na konceptotna Sudski sovet, koibi odele vo pravecna zgolemuvawe nanivnite ingerenciizaradi namaluvawena politi~koto vli-janie?

Mo`ebi nekoimoi kolegi }e mi za-bele`at za ova {to}e go re~am. No, vovremeto koga se soz-dava{e Sudskiot so-vet me pra{aa {to}e bide ova telo,ajas odgovoriv: Sovetna mudreci.Sovet nalu|e so golem avtoritet i potvrdena ~es-nost vo javniot ̀ ivot. Ne sum siguren, de-ka na ovie principi e sostaven sega{niotsudski sovet. Toj sega ne e Sudski, tukuAdvokatski sovet.Toa {to nekoi kolegiceliot raboten sta` go minale kako advo-kati se odrazuva na nivnata sega{na rabo-ta i tie sakale da priznaat ili ne, toa imvlijae na nivnata rabota pri izborot nasudii.^lenovite na RSS mora intenziv-no da rabotat i da gi sledat rabotite vosudstvoto. Moram da priznam deka me za-~udi neodamne{nata izjava na pretseda-telot na Vrhovniot sud, deka sudiite bi-le ispla{eni

Mo`e li sudijata da go sovlada stra-vot? Kako go tolkuvate toa {to oddelnisudii izbegnuvaat da gi sudat delikatni-te slu~ai?

Sudstvoto mora da se vrati na osnovni-ot princip sodr`an vo dokumentite naObedinetite nacii. Tamu e jasno propi-{ano kako se rasporeduvaat predmeti-te.Predmetite se delat spored opredele-ni kriteriumi i redosled, bez bilo kak-vo vlijanie na pretsedatelot na sudotili nekoj drug. Toa e problem na nepris-trasnost i na objektivnost na sudstvo-

to.Na{ite sudii po moe mislewe se is-pla{eni poradi dve pri~ini.Tie ne sepodgotveni da ja zemat odgovornosta {toja nosi sudiskata funkcija .Sudijata mo-ra sam da se izbori za negovata pozicija,nema koj drug da mu pomogne.Toj mora dase nametne so svojata rabota, so efikas-noto re{avawe na predmetite.Toa }e goizdigne negoviot avtoritet i dostoin-stvo i }e ja namali opasnosta za sudii-te.Vo vreme koga sistemot vo celina nefunkcionira kako {to treba i postoiop{ta sostojba na nepo~ituvawe na zako-nite,sudot treba da go stavi vo sila na~e-loto na zakonitost.

Kako da se dojde do poefikasno sudstvo{to e va`en uslov za evrointegracija naMakedonija ?

Na sudstvoto mu trebaat jasni i preciz-ni zakoni. Mora da priznaeme deka imameneizgradeno kazneno zakonodavstvo.Pre-kr{ocite se u{te se golem balast na suds-tvoto.Na sudiite mora da im ovozmo`imeda mo`at da rabotat.Treba da bideme is-kreni i da ka`eme deka ovaa dr`ava, akoza nekogo ima malku napraveno, toa e zasudstvoto.Vo Predlog-zakonot za sudskibuxet se otstraneti re{enijata koi pred-viduvaa dva otsto od vkupniot buxet daodi za sudstvoto, 50 otsto od sudskite tak-si i drugite prihodi da se vra}aat nazadvo sudstvoto, obvinitelstvata, kazneniteustaniovi. Formulata za podobro sudstvoe ednostavna: podobra organizacija, vove-duvawe tehnologija vo rabotata i pogole-ma odgovornost na sudiite.

Makedonija se poso~uva kako sredi{-na to~ka na balkanskata raskrsnica votrgovijata so belo robje, droga i oru`je.Koi se na~inite da se izleze od ovoj ma-|epsan krug?

Ne treba da postojat dilemi deka orga-niziraniot kriminal vo Makedonija pos-toi.No, za otkrivawe na bilo koj krimi-nalitet, potrebno e da se poznava negova-ta fenomenologija, kako i pojavnite ob-lici preku koi se manifesira. Site ovievidovi na kriminalitet treba da se gle-daat kompleksno.Zo{to mafijata sega sezanimava so trgovija so lu|e i prostitu-cija? Bidej}i toa nosi pove}e pari, ot-kolku drogata. Taa se preorientira tamu,kade {to profitot e pogolem i se ostva-

ruva za {to pokusovreme. Edna poambi-ciozna socio-kultu-rolo{ka analiza bidala odgovor zo{totokmu kaj nas i zo{-to vo zapadniot delna Makedonija .Netreba da se zanemari, vlijanieto na Ko-sovo, granicata ..

Kolku uspe{no sespravuvame so ovazlo ?

Smetam, mnogumalku.Imame for-mirano dr`avna ko-misija, koja ve}eima svoja programa,no toa ne e dovolno.Se tvrdi deka dose-

ga ne sme mo`ele davodime borba so tregovijata so belo rob-je, pa i so drugi vidovi na kriminalitet,zatoa {to partite na vlast silno vlijae-le vrz rabotata na policijata.Ako e toanavistina taka, toa treba da se izvadi navidelina.Toga{ }e dobieme i odgovor napra{aweto, dali kaznata {tomu e odme-rena na Dilaver Bojku e mala ili golema.Nemam uvid vo sudskite dokazi, no znamdokolku sudstvoto ne gi izvede do krajovie predmeti niz legalna procedura,Makedonija nema da ja bide kako pravnadr`ava.Fakt e deka kaznata od pet mesecizatvor e minimalna. Tolku mnogu se zbo-ruva za trgovijata so belo robje, a nemamepretstava kako se vr{i i niz koi faziminuva.

Kolku vo efikasnoto obezbeduvawedokazi mo`e da pomogne postoeweto naedna seriozna programata za za{tita nasvedoci?

Toa apsolutno mo`e da pomogne, iakogledam deka sega se predlagaat nekakviizmeni vo Zakonot za krivi~na postapka,koi treba da se doteraat. Programatatreba dobro da se osmisli, bidej}i Make-donija e mala dr`ava od samo dva milio-na lu|e.

MART 22000033 3

Intervju:d-r Qup~o Arnaudovski, profesor po kriminologija vo penzija za organiziraniot kriminal, policijata, sudstvoto...

GORDANA DUVWAK

Nemame strategija za borba protivorganiziraniot kriminal

Tamu kade {to ima par-tiska dr`avanema profe-sionalnost,tuku ima ko-

rupcija

“Borbata protiv ko-rupcijata kaj nas se vodiprotiv onie koi porano

bile na vlast

,,

,,

Organiziraniot krimi-nalitet ne e nadvor od dr`a-vata, toj e vgraden vo nea, tojnema namera da ja sru{i dr-`avata, tuku saka da ja upot-

rebi za sopstveni celi ,,

,,

Sudiite ne se podgotvenida ja zemat odgovornosta {toja nosi sudiskata funkcija.

Sudijata mora sam da se izbo-ri za negovata pozicija, nema

koj drug da mu pomogne

“

MULTIKULTURALIZAM

Terminot "multikulturalizam� eprisuten vo javnosta naj~estopreku izjavite na

politi~arite, novinarite,nau~nicite, a se spomenuva i odstrana na pretstavnicite na nevladi-nite organizacii koi rabotat narazli~ni proekti {to vo sebesodr`at niza aspekti od multikul-turnoto `iveewe vo zemjava. Kakonivni nositeli ili celni grupi,naj~esto se spomenuvaat najmalku dve,no i pove}e etnikuma. Se dobiva~uvstvo deka site zaedno, vnimatelno,so pove}e teorija od praktika,pristapuvaat vo iznao|awe na novi iprodol`uvawe na starite relacii,u~ej}i bavno edni od drugi, iakonaj~esto rabotat so finansiski sred-stva na me|unarodni fondacii i orga-nizacii, koi osven pari, nudat i teo-retski iskustva od svoite zemji, no iod svetot po{iroko. IakoMakedonija istoriski svoeto pos-toewe go temeli na prostor kademutikulturalizmot ima dolga i pomnogu ne{ta specifi~na tradicija,sepak novite okolnosti na `iveewebaraat povtorno teoretsko defini-rawe, no i potreba od vnimatelnoselektirawe na iskustvata. Postoineminovna opasnost bavnosta vore{avaweto na problemite da imna{teti ne samo na dene{nite, tuku ina idnite generacii, bidej}i pros-torot e eden, pogledite razli~ni, apoliti~kite igri traat i }e traat.Realnosta na Makedonija bara anal-izirawe i definirawe i izvlekuvawena pouki. Mnogumina imaat i lo{i idobri iskustva na ova pole, rabotej}ipo svoj ili po tu| terk, no ne sitesakaat glasno istite da gi soop{tatza da pomognat vo prakti~no tolku-vawe na famozniot zbor multuikul-turalizam.

Spisanieto #Koreni# - za koe ured-nikot Dimitar Masevski, govorikako za prakti~en rezultat na poriv-ot i `elbata na edna grupa na slo-bodomisle~ki lu|e od Kumanovo, dadadat svoj skromen pridones vo relak-

siraweto i stabilizirawe nainteretni~kite odnosi, nabrzo }e sepojavi vo svoeto pettto izdanie.�Potrebno be{e da se najdat lu|e sodobra volja, pred se onie od intelek-tualnata sfera, koi }e sakaat da seanga`iraat na ovoj plan. Taka i sesozdadoa dosega ~etirite broja napolijazi~noto i multikulturnotospisanie za literatura, kultura,gra|anski pra{awa i nauka, kadeu~estvo zedoa preku 105 avtori odsite {est etni~ki zaednici koi`iveat na Kumanovskiot region ipo{iroko. Prijatno bevme izne-

nadeni deka na{iot trud, be{e pri-men bez nekoi dramatizacii, so ednoop{to odobruvawe, bi rekle i so sud,deka na toj plan treba poseriozno dase raboti#. Vo spisanieto sepomesteni tekstovite na VenkoAndonovski, Metodi Petrovski,Danilo Kocevski, Nazmi Mali~i,Aleksandar Mitevski, SandeStoj~evski, Nehas Sopaj, Bejtu{Memeti, Zeadin Ismaili, MileStojmenovi}, Aleksandar Prokopiev,Biqana Stankovska, Qubi{a iZvonko Stojanovi}, Maja To{i},Afrim Rexepi i dr. Masevski smeta

deka kumanovskata javnost japoka`ala svojata kosmopolitnost,bidej}i nejziniot pogolem del giprifa}a ovoj i sli~nite na nego

proekti, potenciraj}i deka spisani-eto e poddr`ano od FIOOMMakedonija, Pro Helvetika, IOM,Ministerstvoto za kultura i

4 MART 22000033

Mozaikot treba da se slo`uva vnimatelno

KATERINA BOGOEVA

"Lajf radio# se pojaviminatata godina vo skop-skiot eter i od po~etokot

go privle~e vnimanieto so dobratamuzika,makedonsko- albanskiotgovor, koj te~e bez prevod. Kade sepo~etocite na ovaa ideja?

#Idejata za otvorawe na #Lajfradio# poteknuva od 1999 godina.Lu|eto mislat deka konfliktot epri~inata {to go pokrenavmeradioto, no idejata e postara od kon-fliktot . I pred nego, odnosite me|uAlbancite i Makedoncite ne bea sja-jni, a nie razmisluvavme da ponudimepozitivna energija vo eterot. Vo tojperiod se pojavija na Kosovo sli~nivakvi radija koi brzo propadnaa,zatoa {to toa tamu be{e isforsira-no. Kaj nas javnosta mo`e da slu{a, voisto vreme bez prevod da se govori namakedonski i albanski jazik, i toa segleda od reakciite, od slu{anosta ijavuvawata koi se mnogu ~esti i pozi-tivni.

Kolku va{ata programa mo`e daprestavuva prostor za edukativni,kulturni sodr`ini kako mo`nost zapogolemo me|usebno zapoznavawe?

Razmisluvavme od po~etokot za toai verojatno, naskoro }e imame malkuprostor i za me|usebno zapoznavawena istorijata, kulturata. Na{a osno-va cel e ednostavno da poka`eme dekamo`eme da rabotime zaedno , datvorime i da se zabavuvame. Seu{te`iveeme samo od donacii, me|utoagledame deka mnogu brzo }e mo`emeda `iveeme i od reklami, {to govorideka privlekovme slu{ateli,koi bisakale da se reklamiraat, no toa gonapravivme prirodno, bidej}i taka izvu~ime vo eterot. Ne ni e idejata s¢da postigneme. Na ova gledame kakona kapka vo moreto,{to treba da ginormalizira lu|eto vo Makedonija,za da ne se preoptovaruvaat sonepotrebni raboti, so omraza.Nudime dnevni informacii, (nevesti), poka`uvame deka ima ne{to inadvor od politikata, kulturnislu~uvawa, zabavi na koi mo`at daodat i ednite i drugite. Obrazovniemisii ima na programata, no toa nego pravime po nekoi standardi, se

obiduvame da bideme pozitivni izabavni. Najva`no e deka me|usebna-ta bariera e izbri{ana me|u ekipatavo samoto radio, a gledam deka eizbri{ana i kaj slu{atelite. Tieve}e ne go narekuvaat dvojazi~no,tuku po ime, ili kako rok- radio. Seobiduvame da bideme informator odgradot i da gi tretirame vistinskiteproblemi na lu|eto {to `iveat vonego.

Ima li politika na Va{ata pro-grama?

Gi ignorirame Parlamentot iVladata, politi~kite partii zatoa{to veruvame deka tie nametnuvaatodredeni problemi, za da gi pokrijatvistinskite, ~ie pak prika`uvawe ena{a vistinska cel. Ne deka smeapoliti~no radio, bidej}i i soci-jalata e politika, me|utoa za naspolitikata takva kako {to e kajrazbrana, ja ignorirame. Pravilotolo{ata vest e dobra vest, kaj nas neva`i. Nie probavme i doka`avmedeka mo`e i poinaku.

Kre{nik Ajdini, direktor na "Lajf radio#

Doka`avme deka mo`e i poinaku

Kre{nik Ajdini

MULTIKULTURALIZAM - Tradicija koja bara novi odrednici

.... Vo praktika, individuite pripa|aat na brojnirazli~ni grupi i imaat slo`eni kulturni iden-titeti. Nikoj ne `ivee samo vo edna kutija. Zatoadene{nite multikulturalisti go istaknuvaat mul-tikulturalizmot vnatre vo sekoja individua.Logikata na multikulturalizmot poso~uva zgolemenbroj lu|e sposobni za identifikuvawe so drugi idei,otkolku zaglavuvawe so sopstveniot fizi~ki izgled.Ne treba da se otfrli svoeto za da se stane multi-kulturen, tuku da ne se omalova`uvaat drugite, ili daim se dozvoli da stanat novi ~lenovi vo grupata. Ovamu dava novo zna~ewe na terminot sekundarno novo~lenstvo, bidej}i na krajot takvoto ~lenstvo, podpretpostavka deka e pove}e inkluzivno otkolkuekskluzivno, mo`e da se gleda kako kamen temelnik namultikulturalizmot. Multikulturalizmot morada dozvoli da se izbere na{eto ~lenstvo, namesto toada e determinirano preku nasledstvoto. Vo taa naso-ka lu|eto pod multikulturalizam treba da se slobod-ni duri i da se preobratat vo druga kultura.

Multikulturalizmot mo`e da se gleda kako moderenizraz na onie politi~ki principi {to ovozmo`uvaati mnozinstvoto da vladee i da se po~ituvaat pravatana malcinstvata. So eden zbor, dokolku multikul-turalizmot saka da pre`ivee treba da ostaneotvoren. Nekoi go definiraat kako maksimalen iminimalen, ili oslaben multikulturalizam.Maksimalniot multikulturalizam odi podaleku odtolerancijata i go brani patot kon drugite pogle-di i kulturi, ili duri bara nivno slabeewe. Toa zna~ideka toj e dobar a ne samo neophodno zlo. Dogovorottreba da e minimalen multikulturalizam. Toa enaporno priznavawe na na{iot mal no neodgovorensvet (James)#...

(Izvadok od doktorskata disertacija na tema�Multukulturalizmot kako teorija, politika i prakti-ka�, na d-r Petar Atanasov, sociolog od Institutot zasociolo{ki i politi~ko -pravni istra`uvawa, kojanaskoro }e se pojavi i vo pe~ateno izdanie naInstitutot #Evro Balkan#).

Ne izgradivme vistinskogra|ansko op{testvo koepodrazbira individui so

jasno izgradeni identiteti,veli Azbija Memedova

od Centarot na Romite na Skopje

Fotomedia 2002: "Niz boite#, Kemal Jamalioglu (Turcija)

op{tinata Kumanovo, no deka sepakentuzijazmot se smeta za glaven dviga-tel na ne{tata.

Vo izminative nekolku godinirealizacijata na multikulturniteproekti ja poka`a svojata pozitivna inegativna strana. Azbija Memedovaod Centarot na Romite na gradSkopje, pravej}i svoja analiza, a socel da ja izbegne opasnosta da bidepogre{no sfatena, go podeli na{etovreme na �pred i posle vojnata�. Taaveli: #Vo godinite pred voenatakriza vo na{ata zemja, koga be{e�moderno� da se raboti�multietni~ki� i (ili) multikul-turen proekt, moeto ~uvstvo, koe i odovaa perspektiva se potvrduva, migovore{e deka kolku pove}e sakavmeda gi podobruvame odnosite, tolkupove}e ja potenciravme i voednoprodlabo~uvavme razli~nosta pome|unas. Taa ne samo {to ne n¢zbli`uva{e, tuku naprotiv, nenapravi u{te porazli~ni.Problemot le`e{e vo koncepcijatana multietni~nosta i (ili) multi-kulturalnosta na Makedonija, kakodr`ava na site gra|ani i razli~nototolkuvawe na istata od strana na pri-padnicite na razli~ni zaednici, kojavsu{nost ne podrazbira{e iednakvost pome|u niv.

[to napravivme? Ne velam dekanema{e nikakvi rezultati - tvrdev iseu{te stojam na stavot deka edin-stveniot rezultat koj go postignavmebe{e vidliv samo na individualenplan: onie malkute koi imaa pomalku�kal vo srcata� steknaa prijateli odrazli~ni krai{ta na Makedonija, koiimaa razli~ni imiwa; dobar del odniv se seu{te prijateli koi sepo~ituvaat.

[to ne napravivme? Ostanavmeslepi i nemi na konstantata �etni~ka�preselba od ednata na drugata stranana rekata Vardar koja dobi vo inten-zitet kon po~etokot na devedesettite.So drugi zborovi, osta-vivme fizi~ki da seodvoime, za otposle dase zapoznavame ipo~neme eventualno dase po~ituvame. Neizgradivme vistinskogra|ansko op{testvokoe podrazbiraizgradeni individui sojasno izgradeni(li~ni) identiteti. Vonedostig na toa, jaizbravme polesnatavarijanta koja ednos-tavno se narekuva�odam vo moeto stado�.Potoa: Se u{te e�trendovski� da se rab-otat multietni~kiprogrami, i povtorno,poradi najrazli~niinteresi, celta esli~na ili ista kako iporano. Ne se poz-navame dovolno i trebada se tolerirame; pov-torno se nametnuva~uvstvoto dekaglavnite dve grupacii

koi treba da se zapoznaat (paduri i da go nau~at jazikotna drugite), se dvete najbro-jni zaednici - makedonskatai albanskata. Drugite setuka ili vo pomal broj iliako mo`at da se najdat zapotrebite na odredenproekt. Intenzitetot napreselbite od ovaa na druga-ta strana na Vardar i obrat-no (zavisno na koja etni~kagrupa £ pripa|ate), ja dobivasvojata kulminacija vodene{no vreme i povtorno,nie ostanuvame slepi i nemii prodol`uvameso svoite malilokalni proek-ti. Novina voovoj �nov� kon-tekst se mo`ebiambicioznite( p o v t o r n o )lokalni proek-ti, na oddelniorganizacii zavra}awe nar a s e l e n i t elica vo svoitedomovi, koime|u drugotoimaat i mul-tietni~ki i(ili) multikul-turen elementna podobru-vawe na

odnosite. Novina se ipogolemite fondovinameneti za pomiruvawena zaednicite koi popravilo ne zna~at i pre-duslov za pogolem uspeh.

[to ispu{tivme danapravime? Ne uspeavmeda se dogovorime za zaed-ni~ka koncepcija navistinsko gra|anskoop{testvo vo koe }evladee pravoto i site kebidat ednakvi i }e imaatednakvi mo`nosti nezav-isno od nivnata procen-tualna zastapenost. Ona{to nedostasuva e novkoncept za re{avawe(podobruvawe) na me|uetni~kiteodnosi, nasproti preslikuvaweto naonoj stariot, za koj vidovme deka ne gidava o~ekuvanite rezultati. Ona {toisto taka nedostasuva e zainteresira-nosta i u~estvo na dr`avata vo nad-minuvawe na postoe~kite problemi iimplementacija na konceptot na mul-tukulturalizam na site nivoa naop{testveniot `ivot, so posebenakcent na obrazovniot proces#.

Kako protivte`a na naj~estoma~nite diskusii za multikulturaliz-

mot, lu|eto koi `iveat vo zemjavamo`at da ponudat i svoi svetoviispolneti so ubavite strani narazli~nosta. Slikarkata MarijetaSidovski nudi samo na prv pogledednostavni odgovori: #Voop{to i nerazmisluvam za dobrite i lo{itestrani na multikulturalizmot, tukuednostavno go apsorbiram ona {tomene mi e interesno i go primenuvamkonkretno vo moeto slikarstvo. Zar nee vistinsko bogatstvo so srceto io~ite na kosmopolitot , da gi vpie{ubavinite na svetov? Zo{to namernoda se ograni~uva{, ako dopirot ikomunikacijata so drugite kulturi bi

pridonel za podobruvawe natvore{tvoto, i voop{to za `ivotot.Mislam deka treba da se oslobodimeod stegite {to gi vle~eme kojznae odkoga. Toa {to go nosi{ vo srceto i{to si vsu{nost ti, ni{to i nikoj nemo`e da go promeni. No isto takanemo`e{ ni da izgubi{, ako dozvoli{vo tebe da vleze ne{to novo {to }e tigo zbogati `ivotot, a so samoto toa iona {to go sozdava{. Mislam dekalu|eto nadvor od politikata bi treba-lo da ja neguvaat potrebata za zaed-ni{tvo, za razmena i gradewe nane{to novo, a so samoto toa pobogato ipoubavo. Kosmopolit sum i bi sakalada mo`am vo `ivotot da rabotam i dasozdavam na razni delovi od svetot.Edinstven problem bi bil trans-portot na moite dragi dela, od edno nadrugo mesto. Vo poslednive godini toae Skopje, a se obiduvam `ivotniotritam na gradot i lu|eto da go spojamso ona {to go nosam vo sebe, od mojotsakan grad Novi Sad�.

Mo`ebi izgleda nespoivo so teo-retskite tolkuvawa, no i ova defini-rawe za multikulturalizmotzaslu`uva vnimanie, najmnogu poradi�razli~nite boi� {to se okolu nas.

MART 22000033 5

Kako gi ocenuvate prakti~niteobidi vo Makedonija, ter-minot multikulturalizam da

prodre do javnosta na pove}e nivoa:politi~ko, socijalno, kulturno...?

Obidite vo makedonskata javnostda se promovira, ili da se nametne,multikulturalizmot se relativnoneuspe{ni. Poto~no ka`ano te{kose prifa}aat. Ne samo poradi toa{to dosega gi iskusivme samo nega-tivnite strani na etni~kite odnosikoi direktno vlijaat vrz stabilnostana zemjata, tuku i poradi toa {tonaj~esto toa {to se nudi e fragmen-tirano ili nekonzistentno kako odistoriski taka i od sociokulturenaspekt. Od edna strana na makedon-skiot narod, naj~esto odnadvor, mu senudi ne{to {to so vekovi go `ivee.Makedonija otsekoga{ bila multi-kulturna. Toa naj~esto se zaborava.Prviot problem {to proizleguva odpoliti~kata agenda e {toMakedonija sega ni se nudi kakobikulturna a ne multikulturna real-nost. Od druga strana, kako i sekoga{,politi~arite si donesuvaat odluki zane{to {to obi~niot narod ~esto i nerazmisluva, a za problemite {to gotangiraat nikoj ne pridonesuva da serazre{at, kako {to se nevrabotu-vaweto, siroma{tijata, niskatakupovna mo} itn. Toa se problemitena �postmodernite� gra|ani.

Koi se specifikite na na{iotmultikulturizam ?

Postojat pove}e razmisluvawa koivelat deka pod uslovi na kriza, nanestabilna sredina, na ekonomskadeprivacija etni~kite odnosi se tie{to stradaat me|u prvite. Toga{vinata sekoga{ ja barate kaj drugiot.^ista predrasuda. Mo`ebi e toaslu~aj i so Makedonija.Instrumentalizacijata na etnopoli-ti~kata mobilizacija e lesno ostvar-liva koga narodot e nezadovolen odsopstveniot `ivot. Sosema drugo epra{aweto za postoeweto na golema-ta etni~ka distanca me|uMakedoncite i Albancite. No so toase `ivee, ne e pri~ina za konflikt.Ramkovniot dogovor proektira mul-tikulturen model na op{testvo. Nonegovata implementacija }edo`ivuva porodilni maki. Pokrajinteresite vo koi bilo pregovori sezastapeni i emociite, negativnatapoliti~ka energija, pa mene ne mi sedopa|a ova, tebe ona, beskrajni nate-gawa. Va`no e da se ka`e deka kolkupove}e op{testvoto ima vnatre{nirazliki, tolku pove}e se potrebnipravila za negovo menaxirawe.Vozapadnite demokratii, onie naje-fikasnite, postoi najmal mo`en brojna pravila, na primer vo liberalniteop{testva.Istovremeno, ulogata nadr`avata drasti~no se zgolemuva vosmisla na zadovoluvawe na vrednos-tite i interesite na site, za {to sepotrebni mnogu pari a pari kaj nasnema. Inaku, vo svetot dr`avite koioficijalno go prifatile multikul-turniot model na `iveewe mo`e da senabrojat na edna raka: Kanada,Avstralija, [vedska.

Kade gi gledate pri~inite za"balkanskata posebnost� ?

Na Balkanot multikulturalizmote zaguben vo fusnotite na izve{taite{to se ispra}aat do Sovetot naEvropa od strana na naciite-dr`avikoi se monokulturni, monolingvalni- monodr`avni. Edna{ napi{av dekaotfrlaweto na makedonskata matri-ca od strana na Albancite e gre{ka.Sistemot mnogu dobro mo`e dafunkcionira i preku edna kvalitet-na integracija na Albancite kako{to e toa slu~aj i so drugite zaedni-ci. Za da go vidat svetloto,Albancite treba da izlezat malku odogradata {to sami si ja okol~uvaat,se razbira zaedno so svoite etni~kilideri. Eliminiraweto na need-nakvostite, kako {to postuliraatustavnite amandmani, procedurite zadonesuvawe zakoni {to gi zasegnu-vaat zaednicite, popravednata mater-ijalna raspredelba i pogolem pros-tor za komunikacija e se {to ni epotrebno. Treba da se saka da senapravi ne{to. So sila ubavina nebiduva. Mislam deka edna od naj-golemite gre{ki vo makedonskotoop{testvo e deleweto na decata vou~ili{tata spored jazikot,etni~nosta, dobrovolnata segregaci-ja, namesto da se pottiknuvaat kon-taktite, razmenata na kulturni vred-nosti od strana na mladite lu|e koisakaat edno i isto: podobar `ivot.Paradoksot e {to barem gradskatamladina vo Makedonija slu{a istamuzika, nosi ista obleka, saka istine{ta, a nekoj postojano im veli dekase razli~ni.

Kolku nau~nata javnost e konsulti-rana od strana na politi~arite vooformuvaweto na multikulturnatastrategija vo dr`avata?

Kolku {to mene mi e poznato, min-imalni se kontaktite me|upoliti~arite politi~arite inau~nata javnost. Ne se sistemskire{eni. Isklu~ok se samo direkt-nite konsultantski uslugi vo nekoiod dr`avnite kabineti. Jas rabotamvo edna javna nau~na ustanova iposledno {to razbrav, e deka vo 2003godina Ministerstvoto za obrazo-vanie nema da finansira nau~niproekti poradi finansiskatasituacija vo zemjata. Katastrofa.Umot e najskapata investicija {to japoseduva sekoja normalna dr`ava.Ottuka trgnuva i razvojot, tehnologi-jata, od ~ove~kiot kapital. Ova mi se~ini deka vo Makedonija ne e dovolnorazbrano. Zatoa si patime dodeka sve-tot odi napred. Mislam deka spojotme|u narodot i politi~arite treba dase ostvari preku civilnoto op{test-vo. Javnosta kaj nas, onaademokratskata, e vo po~eten razvoj.Sepak, vo posledno vreme, so razvojotna civilnoto op{testvo i negovotozajaknuvawe kako kontrolen reper,preku nau~nata, mediumskata iekspertskata javnost, se slu~uvaatnekoi pomestuvawa. No toa zasegaostanuva samo na nivo na predizvik.Za po~etok e dovolno da se bideslu{nat.

Ni se nudi bikulturnaa ne multikulturna

realnost

D-r Petar Atanasov, Institut za sociolo{ki i politi~ko -pravni istra`uvawa

Edna od najgolemitegre{ki e deleweto nadecata vo u~ili{tata

spored jazikot,etni~nosta, dobrovol-

nata segregacija

Zo{to namerno da seograni~uva{, ako dopirot ikomunikacijata so drugite

kulturi bi pridonel zapodobruvawe na tvore{tvoto,

i voop{to za `ivotot, sepra{uva slikarkataMarijeta Sidovski

Tretiot broj na spisanieto "Koreni#

Fotomedia 2002: "Izlez G#, Emin Kumbaraxi (Makedonija)

Fotomedia 2000: "Vo Predjamski grad#, Stojan \or|iev (Makedonija)

Regionot na jugo-isto~na Evropa(Zapaden Balkan) spa|a vo eden odpette svetski regioni (Zadkavkaz-

jeto, Kolumbiskiot,Indonezisko-fili-pinskiot i Afrikanskiot region) so naj-golemo koli~estvo nelegalno oru`je. Vonavedenite regioni se odvival ili se u{-te se vodi vooru`en sudir vrz etni~ka ireligiozna osnova, kako i sudir za ostva-ruvawe na politi~kite celi. Vo eden delod navedenite regioni vooru`enite su-diri kako po pravilo se vodat me|u ofi-cijalnite bezbednosni organi na dr`avi-te so paravoenite strukturi, koi pak sosvojot golem broj i kvalitet na oru`jemo`at da se smetaat za mali armii, dode-ka del od sudirite se odvivaat me|u ri-valski-kriminalni grupi ili vrz etni~-ka osnova.

Problemot so nelegalnoto oru`je inegovoto re{avawe treba da se podeli nadve kategorii. Prvata e na~inot na re-{avawe na nelegalnoto oru`je kaj para-voenite organizirani strukturi, a vto-rata e re{avawe na nelegalnoto oru`jekaj poedinci, koi im pripa|ale na para-voenite strukturi ili samoinicijativnose vooru`ile.Site gore navedeni konsta-tacii vo potpolnost odgovaraat i se pri-sutni vo po{irokiot region okolu Ma-kedonija (Kosovo, Albanija, SR Jugosla-vija i Bugarija) kako i konstatacijata de-ka se u{te nitu edna od navedenite zemjine uspeala da go re{i ovoj problem samoso nosewe na zakonska regulativa.

Za uspe{no pristapuvawe kon re{ava-we na problemot so ilegalnoto oru`je iodreduvawe na elementi na zakonskataregulativa kako i opredeluvawe na nosi-teli za predvidenite aktivnosti za spro-veduvawe na zakonskite regulativi pot-rebno e da se izvr{at {to porealni pro-cenki za vistinskata koli~ina so ilegal-noto oru`je i nivnite izvori.

Vo svetot postojat egzaktni metodi ikriteriumi so koi mo`e da se izvr{iprocenka na koli~inite na nelegalnooru`je.

Osnovniot kriterium se bazira vrzpronajdenoto (otkrienoto) oru`je, od-nosno vrz osnova na aktivnosta na legal-nite institucii na edna dr`ava (polici-ja i vojska). Ostanatite kriteriumi zaotkrivawe se mo`nite izvori za snabdu-vawe, stabilnosta na sistemot na dadena-ta dr`ava, spremnosta i sposobnosta naoficijalnite organi da ja spre~at nele-galnata trgovija so oru`je i nabavkata naistoto. Eden od najva`nite kriteriumi eocenkata dali vo pozadinata na nelegal-nata trgovija so oru`je i negovata nabav-ka le`at politi~ki ili kriminalni ce-li na nekoi grupi ili poedinci koi se vo-oru`uvaat za sozdavawe na nestabilnostvo potesen region ili postojat elementiza realizacija na geostrategiski celi odnekoj poznat ili nepoznat centar na mo}-ta , koj preku destabilizacija na potesni-ot ili po{irokiot region gi ostvaruvasopstvenite celi.

Site navedeni osnovni kriteriumiimaat cela niza podkriteriumi koi, akoposebno se analiziraat i otkako }e se od-redi zna~eweto na opredeleniot krite-rium mo`e so proceneta gre{ka od 10 do20 posto da se opredeli koli~inata na ne-legalnoto oru`je.

So primena na gore-navedenite krite-riumi, vkupnata procenka na koli~inatana nelegalno oru`je, kaj site zemji vo re-gionot na jugo-isto~na Evropa e okolu700 iljadi par~iwa oru`je so kalibar do120 milimetri. Mo`eme da konstatiramedeka postoi oru`je koe spa|a vo grupatana mali oru`ja, do oru`je koe spa|a voformacisko oru`je na legalnite armii.Za na{ata analiza zna~ajna e procenkatadeka vo Republika Makedonija ima okolu80 iljadi par~iwa, vo pokrainata Kosovookolu 240 iljadi i vo Albanija okolu 400iljadi.

Snabduvaweto so nelegalno oru`je voregionot trae intenzivno ve}e 60 godinia kulminacijata ja dostignuva vo posled-nive 15 godini. Mo`ni izvori za ilegal-no oru`je se slednive:

- Vo periodot od 1945 do 1987 godina voMakedonija se otkrieni 18 ilegalni voo-ru`eni grupi so okolu iljada vooru`enilica;

- Pred raspa|aweto na SFRJ, JNA vrzosnova na poseben plan vooru`uva{e od-redeni grupi i nacionalnosti vo site re-gioni na porane{na SFRJ;

- So po~etokot na vooru`enite kon-flikti na prostorite na porane{naSFRJ i so delumnoto raspa|awe na JNAvo periodot od 1990 do 1995 godina, gole-ma koli~ina na oru`je premina vo race-te na sozdadenite paravoeni strukturi,kaj vojskata na kvazi dr`avite i poedin-

cite. Se procenuva deka od JNA votoa vreme bile otu|eni okolu 300iljadi par~iwa oru`je;

- Od 1993-1994 doa|a do naru{u-vawe na sistemot na bugarskata ar-mija. Del od oru`jeto od ovoj izvorzavr{il na Kosovo i Makedonija;

- Vo 1997 godina doa|a do raspa-|awe na albanskata armija. Edenamerikanski izvor konstatira de-ka od albanskite armiski skla-di{ta se izneseni okolu 700 iljadipar~iwa oru`je od koi do denesoficijalno se vrateni samo 150 il-jadi par~iwa;

- Od 1997 godina e sozdadena ko-sovska OVK koja vo polna forma-cija imala 30 iljadi lu|e.Vooru`e-na e od grabnatoto oru`je na Jugos-lovenskata Armija, ukradenotooru`je od Albanija i so kupenoili dobieno visoko sofisticira-no oru`je od zapadni izvori;

- Se procenuva deka makedonskaONA vo poln formaciski sostavimala okolu deset iljadi lu|e. Iz-vorite za snabduvawe so oru`je naONA doa|aat od Kosovsko OVK,kupuvawe na istoto so parite oddijasporata, direktnata pomo{ odZapad (spored izve{taite nastranskite dopisnici koi bea voedinicite i {tabovite na ONA) inavedenite izvori od Albanija i Bugari-ja;

-Se procenuva deka vrednosta na kupe-noto oru`je iznesuva nekolku desetinamilioni dolari.

Problematikata na maloto oru`je, od-nosno oru`jeto za pe{adiskite edinicitreba da se povrze so golemata koli~inana minsko-eksplozivnite sredstva i mu-nicija koi isto taka spa|aat vo kategori-jata na nelegalnoto oru`je so {to brojot

na nelegalnoto oru`je se zgolemuva zanekolku pati.

Problemot na nelegalnoto oru`je voregionot e re{avan na razli~ni na~ini.Hrvatska donela Zakon za predavawe nanelegalnoto oru`je pod mediumskatapromocija "Zbogum na oru`jeto#. Vo Bos-na i Hercegovina i Kosovo, visokitepretstavnici na ON, odnosno adminis-tratorite, donele Naredba za predavawena nelegalnoto oru`je. Vladata na R.Al-

banija donela Uredba za predavawena nelegalnoto oru`je. Site gorenavedeni zakoni, uredbi i naredbivo sebe sodr`at nerealno kratkirokovi za nivnata realizacija iostri kazneni odredbi. Preodniotperiod i amnestiraweto na licatakoi treba da go predadat oru`jetobile kratki. Nitu eden od navede-nite zakoni ili uredbi ne ja pos-tignale sakanata cel. Ne bilo za-konski i oficijalno predvidenovklu~uvawe na drugi organizaci-ski sistemi od op{testven karak-ter, osven mediumskata promocija.Ingerenciite vo ovie aktivnostibile dadeni samo na oficijalniteorgani (policijata). Vo na{ite us-lovi neophodno e dobro, detalno dase prou~i prethodno navedenataregulativa.

Za da mo`e zakonot da bide rea-len i da ja postigne sakanata celtreba, vrz osnova na svetskite is-kustva od ovaa oblast, da se zapazatnekoi osnovni kriteriumi koi bi-le limitira~ki za uspe{notosproveduvawe na istiot kaj drugi-te sredini.

Kriteriumite bi bile sledni:- Rokot za predavawe na nelegal-

noto oru`je treba da bide optima-len (relativno dolg).

- Potrebno e da se primenat merki zazamena na predadenoto oru`je so odredenekonomski stimulans.

- Kaznenite odredbi ne treba da bidatostri osven vo slu~aj na te{ki inciden-tni situacii (~ove~ki `rtvi).

- Zakonot za nelegalno oru`je treba dagi zadovoli me|unarodnite standardi i dadobie me|unarodna podr{ka.

- Zakonot treba da predvidi vklu~uva-we na nevladini organizacii ili drugi

op{testveni organizacii kako legalni ioficijalni paralelni sistemi so ofici-jalnite organi na dr`avata.

- Vo na{i uslovi, poradi nastanite zavreme na voeno-politi~kata kriza vo Ma-kedonija i sozdavaweto na partiziraniparavoeni sistemi i cela niza nedovolnodefinirani za{titni slu`bi, grupi, or-ganizacii ili posebni slu`bi vnatre vopravnite subjekti, vo zakonot treba da sepredvidi preregistracija na postojnotolegalno oru`je.

- Zakonot treba da obezbedi posebnibuxetski sredstva za realizacija na ovieaktivnosti.

Nevladiniot sektor e nezaobikollivop{testven element koj treba i mora dase vklu~i vo ovaa aktivnost. Uslovitekoi treba da go zadovolat ovoj sektor, od-nosno, {to treba dr`avata da napravi voodnos na ovoj sektor e slednoto:

- Pri donesuvawe na Zakonot za preda-vawe na nelegalnoto oru`je, nevladiniotsektor(gra|ansko op{testvo) treba da iz-vr{i silen pritisok i da stane oficija-len partner pri sproveduvaweto na tieaktivnosti;

- Opredelen del od nevladiniot sektorkoj saka i po procenka treba da bide ofi-cijalen partner vo ovoj dokument, trebada izvr{i strukturni i statutarni do-polnuvawa za vakvata aktivnost;

- Potrebno e da se definiraat pari~-nite sredstva i nivnite izvori (stranskadonacija ili del od buxetskite sredstvana dr`avata) kako poseben tro{ok;

- Mediumskata promocija da se vr{iparalelno so oficijalnite organi na dr-`avata i nevladiniot sektor.

- Nevladiniot sektor treba da oformisopstven stru~en del za vklu~uvawe voovaa aktivnost.

- Nevladiniot sektor treba vnatre kajsebe da sozdava koalicii koi se podgotve-ni da se vklu~at vo navedenite aktivnosti.

Svetskoto iskustvo poka`alo deka gra-|anite imaat pogolema doverba pri pre-davaweto na nelegalnoto oru`je spremanevladiniot sektor otkolku sprema ofi-cijalniot dr`aven sektor (policijata).

(Avtorot e dip.voen in`ener,voeno-politi~ki analiti~ar)

6 MART 22000033

Nevladiniot sektor treba da pomogne vo sobiraweto na nelegalnoto oru j̀e Vo Makedonija postojatokolu 80.000 par~iwa

nelegalno oru j̀ePETAR [KRBINA

Golem broj devojki uspevaat da gi ostvarat svoiteme~taewa i, kako {to se veli, da gi dofatat svoitesoni{ta. No, za nekoi sonot se pretvora vo ko{-

mar.Trgovijata so `enite e situacija vo koja tie se pri-nudeni da se prostituiraat preku nasilstvo, izmama ikorupcija. Godi{no, spored statisti~ki podatoci, voceliot svet se trguva so 500 iljadi ̀ eni i deca, prodade-ni vo sopstvenata zemja ili vo stranstvo. Od ovoj biznis,presmetale statisti~arite, se ostvaruva godi{en pri-hod od okolu 8 milijardi evra.

Sekoja situacija koga se prodava `enata e razli~na.^estopati, tie se javuvaat na oglasite za rabota bez daznaat deka zad nekoi od legitimnite biznisi, kako {tonaj~esto se agencii za fotomodeli, turisti~ki agencii,agencii za vrabotuvawe, bebisiter servisi ili, pak,raznorazni internacionalni agencii i zdru`enija zaposreduvawe pri brak, stojat kriminalci.

Ne sekoga{, na primer, trgovcite so lu|e se nepozna-ti lica kako {to naj~esto se misli. Vo najgolem brojslu~ai `enite i decata se prodadeni od nekoj {to gopoznavaat, od rodnina, od sosed ili od prijatel.

Trgovcite se lu|e koi mo`at da bidat organiziranivo grupi ili da rabotat individualno, vetuvaat vrabo-tuvawe ili dogovoren brak. Tie sekoga{ nudat pozajmi-ca za patnite tro{oci, vizata i rabotnata dozvola koja}e bide vratena so prvata zarabotuva~ka.

Prvite nekolku sedmici, se ~ini kako po obi~aj, s¢izgleda vo red, a potoa rabotite se menuvaat. Preku su-rovost i nasilstvo, tepawe, izgladnuvawe i siluvawe,`enite se prinuduvani da se prostituiraat. Im se odze-maat li~nite dokumenti, ne dobivaat nadomest za tru-dot, se preprodavaat od eden podveduva~ na drug.Izoli-rani od celiot svet, tie se kako vo zatvor.Sekoja nepos-lu{nost ili obid za begstvo `estoko se kaznuva so na-silstvo.

Oddelni `eni i devojki i pred da pojdat vo stranstvosvesni se deka }e rabotat vo industrijata na seksot, none se svesni za nepodnoslivite uslovi vo koi, kako po

obi~aj, }e se najdat otkako }e stignat vo vetenata zemja.Onie {to }e dojdat da rabotat kako erotski tan~erkiili striptizeti primorani se da se zanimavaat i soprostitucija.Drugi, pak,se soglasni so toa deka }e rabo-tat kako prostitutki s¢ dodeka ne zarabotat dovolno pa-ri za normalno da `iveat vo nivnite zemji.Tie retko japostignuvaat nivnata cel.Isto kako i drugite, po ne-kolkupati se preprodavaat vo nekolku razli~ni zemjiili gradovi da bi gi ispolnile o~ekuvawata na klienti-te i na sopstvenicite na novite no}ni klubovi za novisve`i lica za �sve`o meso�, kako {to tie obi~no velat.

@enite stanuvaat robovi.U{te vo dale~nata 1948 godina, Univerzalnata dekla-

racija za ~ovekovite prava proklamira{e deka �nikojne smee da bide dr`en vo ropstvo ili ropski odnos...�.Pove}e od polovina vek podocna, problemot na ropstvo-to i ropskiot trud ostanuva nere{en. U{te pove}e, tieodnosi na ropska pot~inetost evoluiraa i se razvija po-daleku od nivnite istoriski karakteristiki kako {tovpro~em se razviva{e i realnosta na nelegalnata mig-racija i trguvaweto so lu|e, voop{to.Ona {to pod ter-minologijata na �trgovija so lu|e� se razbira{e vo me-|unarodnite dogovori i konvencii od ranite godini nadvaesettiot vek, vo dene{no vreme dopolnitelno se raz-vi vo poseben me|unarodno praven re`im. Vo ovaa smis-la, Protokolot za prevencija, spravuvawe i kaznuvawena trgovijata so lu|e, osobeno `eni i deca, takanare~en"Anti trafficking Protocol# prestavuva najgolem razvoj na me-|unarodnoto pravo. Tuka trgovijata so lu|e e razgleduva-na kako sovremena forma na ropstvo koja vklu~uva mno-gu aktivnosti (vrbuvawe, transport, prevoz, kriewe ipriem na lica), potoa akteri vo tie aktivnosti (po ne-kolku posrednici se redovno vklu~eni vo sinxirot natrgovijata), sredstva za prinuda (strav ili upotreba nasila ili druga forma na zakana, kidnapirawe, zastra-{uvawe, dr`ewe vo zabluda, zloupotreba na sila) i se-kako namera odnosno namena za eksploatacija (prisilnarabota ili uslugi, ropski ili sli~en odnos i uslovi,seksualna eksploatacija, servilnost).

Spored neodamne{na studija na "Times#, godi{natabrojka na devoj~iwa koi, redovno, nelegalno se prefr-

luvaat od Isto~naEvropa, od zemjitena biv{iot komu-nisti~ki re`im,posebno od Sovet-skiot Sojuz, vo zem-jite na Zapadna Ev-ropa i vo SAD iz-nesuva me|u 200 i300 iljadi devojki,glavno me|u 15 i 25godini. Godi{no seprocenuva dekaokolu 500 iljadinelegalni migran-ti go nao|aat svo-

jot pat vo ZapadnaEvropa doa|aj}i preku Zapadniot Balkan.

Kaj ovoj fenomen isklu~itelno indikativna i pre-poznatliva e relacijata na vospostavena zavisnost odstrana na organizatorite i kriminalcite vklu~eni votrgovijata so lu|e, a vo odnos na `rtvite. Imeno, zavis-nosta se vospostavuva u{te na samiot po~etok na pate-{estvieto na `rtvite.So ogled na raste~kiot vizen re-`im na zemjite od koi naj~esto doa|aat, za nivnoto izle-guvawe vo stranstvo se potrebni paso{i i vizi.Tokmupomo{ta vo dobivaweto na takvite sredstva ili pomo{-ta vo nelegalnoto prefrluvawe preku dr`avnite grani-ci e prviot ~ekor vo vospostavuvaweto na taa zavisnostna idnite `rtvi vo odnos na �trgovcite�. Bez patni is-pravi ili neregularni vizi, tie se zdobivaat so nelega-len status i prestoj {to gi pravi pokorni i poslu{ni,s¢ podlaboko navleguvaj}i vo pogolema zavisnost.

Trgovcite so belo robje prvenstveno gi celat `enitei decata koi se zapadnati vo siroma{tija, nedovolno inecelosno obrazovani, hroni~no nevraboteni, diskri-minirani, so nedovolno ekonomski mo`nosti i izraze-ni egzistencijalni problemi vo zemjite od kade {to po-teknuvaat.

Spored soznanijata so koi raspolaga na{eto Minis-terstvo za vnatre{ni raboti, vo Isto~na Evropa posto-jat dva regrutni centra i toa eden vo Ki{iwev, vo Mol-davija i drugiot vo Odesa, Ukraina. Obi~no, na nivnitelokalni `eni im se nudat patuvawa vo Italija ili Gr-cija kade {to im e vetena ili obezbedena dobro platenarabota, a se anga`iraat kako tan~erski grupi za Grcija,Makedonija, Turcija i Sreden Istok. Kriteriumot naubavina e odlu~uva~ki faktor vo odnos na toa dali tie}e zavr{at na pazarot vo Italija, Turcija i SredniotIstok ili, pak, vo balkanskiot region, za potrebite napazarot vo Bosna, Kosovo ili Makedonija.

TOMISLAV KE@AROVSKI

Demilitarizacija na op{testvoto

Koga sonot na ̀ enata}e se pretvori vo ko{mar

Pove}e od polovina vek problemot na ropstvoto i ropskiot trud ostanuva nere{en

Od minatogodi{nata akcija za razoru`uvawe"Neophodna `etva#

MART 22000033 7

Promocija na prviot @enskiparlamentaren klub vo ramki-te na makedonskoto Sobranie

se slu~i na sedmi mart godinava. Ovojklub e del od proektot na Paktot zastabilnost za Jugoisto~na Evropa,proekt vo koj{to pokraj Makedonijase vklu~eni i Bosna i Hercegovina iCrna Gora. Momentno vo makedonski-ot parlament pone`niot pol e pret-staven so 22 pretstavni~ki od pet po-liti~ki partii, ili statisti~ki ka-`ano 18,5 procenti. Samo za potsetu-vawe. Minatiot sostav na Sobranietona krajot na svojot mandat ima{e samo6,7 procenti `eni. O~igledno dekatrigodi{noto dejstvuvawe na Make-donskoto `ensko lobi vrodi so plod.

�@enskiot parlamentaren klub,koj{to e praktika i vo mnogu najviso-ki zakonodavni domovi vo Evropa,oformen e so cel i parlamentarkiteda profunkcioniraat kako grupa°, ve-li d-r Eleonora Petrova-Mitevska,koordinatorka na @enskiot parla-mentaren klub i prateni~ka od redo-vite na vladeja~kata koalicija. �Ka-ko koordinatorka na @enskiot par-lamentaren klub smetam deka pred nasstojat seriozni pra{awa. Nie nema dadejstvuvame samo vo ramkite na pro-ekti zacrtani od Paktot za stabil-nost za Jugoisto~na Evropa. Nie ima-me svoi zada~i i celi.°

Spored d-r Petrova-Mitevska,tre-ba da se napravi balans vo emancipa-cija na `enite bez ogled na nivnataverska pripadnost i bez razlika dali`iveat vo urbani ili ruralni sredi-ni. �So edno takvo izbalansiranodejstvuvawe mo`eme mnogu da pomog-neme za ednakov tretman na `enite voop{testvoto . Treba `enite da bidatsamosvesni, da se razviva nivnatasvest za samostojno deluvawe i misle-we. Na primer, semejnoto glasawemnogu zboruva za tretmanot na ̀ enatavo taa sredina voop{to°.

Pred prateni~kite e i mnogu zna~a-en zakonski proekt, a toa e sankcio-niraweto na trgovijata so `eni i be-

lo robje. �So donesuvaweto na ovoj za-kon }e se napravi klu~en poteg so koj-{to }e se regulira odnosot na prava-ta na `enite vo odnos na ~ovekoviteprava. ]e se zalagame i za donesuvawena zakoni kako {to se onie koi gi re-guliraat odnosite vo socijalnatasfera, zdravstvenata za{tita i za{-tita na decata°, objasnuva Petrova-Mitevska.

^lenkite na nevladinite organiza-cii isto taka go poddr`uvaat formi-raweto na @enskiot parlamentarenklub. Daniela Dimitrievska, prog-ram koordinator vo nevladinata or-ganizacija ESE veli deka postoewetona `enskoto parlamentarno organi-zirawe e od golemo zna~ewe od pove}epri~ini.�Smetam deka deka vo poli-ti~kiot `ivot }e se poka`e potreba-ta na `enite od zdru`uvawe za podob-ruvawe na polo`bata na `enite pre-ku predlozi amandmani i promenitevo zakonite i vtoro deka }e i poka`ena javnosta deka `enite imaat speci-

fi~ni problemi i potrebi i poraditoa potrebno e da se zdru`uvaat i dapredlagaat politi~ki re{enija naodredeni problemi°, veli Dimitri-evska.

�Me raduva postoeweto na @enski-ot parlamentaren klub, i dotolku po-ve}e dokolku navistina se poka`at pr-vite inicijativi i predlozi vo Sobra-nieto.Onie {to ja sledat rabotata nanevladinite organizacii znaat deka seizgotveni predlog amandmani na pove-}e zakoni koi bi trebalo da se promo-viraat i izglasaat. Rodovata ma{ine-rija treba da se pokrenuva i dvi`i, aeden segment od istata e i postoewetona ovoj parlamentaren klub. Dokolkutoj klub e otvoren za inicijativite nagra|anite i potrebite na `enite, i po-ka`e razbirawe i volja za nivnoto re-{avawe }e ja ima vistinskata uloga.Ne bi sakala da stane zatvoren elitis-ti~ki klub koj ne bi imal dopir so re-alnosta i potrebite na `enite°, doda-va Dimitrievska.

MARIJA KUKAEleonora Petrova - Mitevska

Nie nema da dejstvuvame samo voramkite na proekti zacrtani od Pak-tot za stabilnost za Jugoisto~na Ev-ropa. Nie imame svoi zada~i i celi.°

@enskiot parlamentaren klub be{e promoviranpred dvaesetina dena. [to vsu{nost pretstavu-va ovoj parlamentaren klub i koja e negovata

cel?Klubot gi pretstavuva site `eni prateni~ki koi }e

mo`at da rabotat na zaedni~ki proekti.Ovoj klub be{ezamislen u{te od prvite strate{ki opredelbi na Make-donskoto ̀ ensko lobi zaradi jakneweto na pozicijata na`enite vo parlamentot. Za taa cel be{e pobarana i pod-dr{ka od Paktot za stabilnost, pa taka stanavme del odregionalniot proekt vo koj osven Makedonija se vklu~e-ni i Bosna i Hercegovina, kako i Crna Gora. Makedoni-ja e odredena za regionalen koordinator kako zemja {todosega ima najdobri rezultati na planot na brojot na ̀ e-nite vo najvisokiot zakonodaven dom. Obezbedena e po-liti~ka poddr{ka koja }e trae tri godini, dovolen per-iod za da mo`e parlamentarniot klub da fati koren, apotoa da prodol`i samostojno da funkcionira. Inaku,vo momentot preku proektot se obezbeduva dopolnitel-na oprema, edukacija na parlamentarkite za nastapuva-we vo javnosta, i mo`nosta za sorabotka so kole{kite odnajvisokite zakonodavni domovi od drugite zemji.

Postoi li opasnost da se pojavat problemi vo funkci-oniraweto na klubot poradi razli~nata partiska pri-padnost na ~lenkite?

]e sorabotuvame tamu kade {to ima zaedni~ka osnova,kade {to }e se razbereme i toga{ koga smetame deka }eodrabotime nekoj proekt {to e za dobro na site gra|anina Makedonija, kade {to na{ata partiska pripadnost nebi bila nikakva pre~ka. Nie sme ̀ eni od razli~ni poli-ti~ki partii, sekoja od nas ima svoja ideologija i ima iz-brano svoja politi~ka opcija za koja raboti i vo koja ve-ruva.Sorabotkata me|u `eni od razli~ni partii ne zna-~i napu{tawe na edna opcija ili predavstvo na partija-ta, tuku toa samo zna~i deka }e najdeme nekoi spojni to~-ki koi {to ne povrzuvaat, a koj{to nemaat nikakva do-pirna to~ka so na{ata ideolo{ka matrica. Veruvam de-ka za na{i proekti }e dobieme poddr{ka i od na{itema{ki kolegi zatoa {to samata priroda na tie proekti

bi bila od naj{irok interes. Moram da naglasam deka so-rabotkata me|u prateni~kite trae podolgo vreme. Re~i-si site parlamentarki, direktno ili indirektno beavklu~eni i vo rabotata na `enskoto dvi`ewe, dodekaEleonora Petrova-Mitevska, Teuta Arifi i jas bevmedirektno vklu~eni vo Makedonskoto `ensko lobi, {tozna~i deka site dosega{ni kampawi na Makedonskoto`ensko lobi sme gi sprovele zaedno.Najgolemiot broj`eni se ve}e dosta educirani i senzitivirani vo ovojpogled, taka {to vo osnova go ~uvstvuvaat ona {to e du-hot na zaedni{tvoto kako `eni. I ona {to sekako e naj-bitno - odgovornost pred elektoratot.

Kako reagiraat kolegite vo Sobranieto na @enskiotparlamentaren klub?

Mo`ebi vie kako nadvore{eni nabquduva~i mo`etetoa podobro da go zabele`ite. Reakciite na koi {to jassum bila svedok deluvaat blagonaklono, me|utoa dalitoa e taka navistina ili ne, sepak, bi trebalo niv da gipra{ate.

Dali se planira me|unarodna sorabotka i razmena naiskustvata so parlamentarkite od drugite zemji?

Koga stanuva zbor za `enski parlamentarni klubovivo svetot nie imame odredeni soznanija i znaeme dekaima dobri i pomalku dobri primeri. Tokmu ovoj na{klub }e bide mo`nost nie poizvorno da se zapoznaeme iso rabotata na vakvi klubovi i ona {to e pozitivno da seobideme da go primenime kaj nas. Se podrazbira deka }eimame i nekoi sosema na{i avtenti~ni stavovi i opre-delbi.

[to stanuva so sorabotkata so nevladiniot sektor?

Taa prodol`uva i se zbogatuva, treba samo da se douso-vr{at modusite na sorabotkata. Postoi golem odziv naseto ona {to se slu~uva okolu `enite i za ramnoprav-nosta na polovite. Jasna e potrebata od obezbeduvawetona polovata ednakvost kako mo`nost za eden poubav `i-vot vo celina vo dr`avata. Ne samo da se gleda niz broj-ki, brojkite se samo indikator, pokazatel koj{to morada go imame i da go sledime za da znaeme kade sme na pa-tot. Brojkite samite po sebe ne se cel, krajna cel e kva-litetot na `iveeweto {to treba da proizleze vrz bazana tie brojki. (M. K.)

Parlamentarkite treba da gopronajdat ona {to gi spojuva

Daniela Dimitrievska

Ne bi sakala @enskiot parlamenta-ren klub da stane zatvoren elitis-ti~ki klub koj ne bi imal dopir sorealnosta i potrebite na `enite

Rodovata ma{inerija mora da se dvi`i

Liljana Popovska, potpretsedatelka na Sobranieto i koordinatorka na Makedonsko `ensko lobi

@enskiot parlamentaren klub mo`nost prateni~kite da profunkcioniraat kako grupa

�Idejata za formirawe na@enskiot parlamentarenklub e sekako za pozdravu-

vawe. No, ona {to e su{tinski najva`-no e sodr`inata so koja }e se ispolnitoj klub i efektite {to }e se postig-nat so negovoto funkcionirawe°,veliBiljana Bejkova, novinarka i NVO ak-tivistka.

�Jas kako dolgogodi{na NVO akti-vistka na ovoj klub gledam kako na mo`-nost za prodlabo~uvawe na sorabotkatame|u `enskite nevladini organizaciii `enite vo politikata i toa prekukonkretni aktivnosti koi }e vodat konrodovo dimenzionirawe na zakonskataregulativa, no i na politikata voop-{to. Jasno e deka `enskite NVO imaatsvoja agenda, kako vpro~em i parlamen-tarkite. No vzaemnata poddr{ka i so-rabotka e isklu~itelno potrebna°.

Spored Bejkova potrebno e da se po-raboti na {to pogolemo i poaktivnou~estvo na ma`ite - pralamentarci voovoj klub, od edna ednostavna pri~ina -promenite vo op{testvoto gi dopiraati dvata roda podednakvo.�Redifinira-weto na pozicijata na `enite vo op-{testvoto neminovno vodi kon proce-

sot na redefinirawe na op{testvenatapozicija na ma`ite. Ili u{te pokon-kretno, samo preku partnerstvoto me|u`enite i ma`ite mo`e da se postignerodovata ednakvost°.

�Ottamu, se nadevam deka ma`ite koidosega gi poddr`uvaa inicijativite zapogolemo u~estvo na `enite vo politi-kata nema de se predomislat i da se upla-{at od konkurencijata. Za{to samo vis-tinskata konkurencija vodi kon kvali-tet. A nam, vo Makedonija ni e potrebnatokmu kvalitetna i odgovorna politikakoja }e odgovori na potrebite i intere-site na nejzinite gra|ani - ma`i i `eni,sekako°, objasnuva Bejkova.

IZDANIE

Institutot otvoreno op-{testvo Makedonija, de-novive ja izdade bro{ura-

ta � Zajaknuvawe na op{testvena-ta pozicija na `enite�, posvete-na na dosega{nite aktivnosti naProgramata za `eni, vo nasokana promocija i poddr{ka na jak-neweto na politi~kata i op-{testvenata uloga na `enite, ka-ko su{tinski aspekt na razvojotna gra|anskoto op{testvo.

Ovaa bro{ura gi dokumentiranajzna~ajnite proektni aktiv-nosti na `enskite nevladini or-ganizacii koi imaat za cel: pro-movirawe na `enite kako ram-nopravni partneri vo procesotna donesuvawe odluki; gradewena kapacitetite na `enskiteNVO; pottiknuvawe dijalog itesna sorabotka me|u `enskitegrupi; pottiknuvawe za pogolemovklu~uvawe na `enskite grupi voregionalnite inicijativi; pro-movirawe na rodovite studii ka-ko akademska disciplina.

Zajaknuvawe na op{testvenata

pozicija na ̀ enite

Institutot otvoreno op{testvo

Se nadevam deka ma`ite koidosega gi poddr`uvaa inicija-tivite za pogolemo u~estvo na`enite vo politikata nema dase predomislat i da se upla-

{at od konkurencijata

IZJAVA

Od neodamne{nata promocija na @enskiot parlamentaren klub

Politika koja}e odgovori na potrebite

na dvata roda

Biljana Bejkova, novinarka i NVO aktivistka

Aktuelnite tendencii za povedu-vawe na postapki za utvrduva-we na zloupotrebite i sankcio-

nirawe na porane{ni nositeli na jav-ni funkcii za koi postojat indicii zazloupotreba na dol`nosta e ohrabru-va~ki signal za po~etok na vosposta-vuvawe na praksa na vladeewe na pra-voto i funkcionirawe na pravnatadr`ava. Nedostigot na stru~nost,efikasnost i nesoodvetno koristewena ~ove~kite i materijalnite resursivsaduva sistem na neodgovornost. Fun-kcioniraweto na pravnata dr`ava isoodvetnata primena na zakonite e us-lov bez koj ne se mo`e. Kako vpro~em{to ne se mo`e i bez izgraden sistemna vzaemna kontrola i balans kako os-noven indikator na koj se temeli in-stitucijata �odgovornost�, ne zabora-vaj}i go ~uvstvoto na li~na odgovor-nost koe treba da se zacementira vomentalnata struktura na gra|anite vozemjava i pred s¢, na nositelite na jav-ni funkcii. Ova e zaklu~okot od neo-damne{nata debata na tema �Odgovor-nosta na nositelite na javni fun-kcii�, vo organizacija na Koalicijata�Gra|ani za gra|anite�.

Funkcionerite ne doa|aatna vakvi debati bidej}i smetaat dekavlasta e dadena zasekoga{ i kako pos-ledica na toa nastapuva procesot naottu|uvawe odnosno otsustvo na komu-nikacija so gra|anite, smeta AndreasKlajn, od fondacijata Konrad Adenau-er. Dodeka Meto Jovanovski, porane-{en pretsedatel na Helsin{kiot ko-mitet za ~ovekovi prava, veli dekaproblemot e vo nedokonstituiranatadr`ava, nefunkcioniraweto na in-

stituciite na sistemot, a najmnogu vootsustvoto na epilog i sudska razvr-ska na brojnite aferi.

. "Korenot na problemot e vo me|u-zavisnosta na akterite vo postapkata:politi~ka, etni~ka, rodninska, prija-telska. Re{enieto go gledam edins-tveno vo soodvetnata primena na za-konite, a duri potoa mo`e da zboruva-me za odgovornost na nositelite najavni funkcii i eventualno nivnosankcionirawe. � istakna Suad Misi-ni od Informativniot centar za gra-|ansko op{testvo. A, pak, za NazmiMali}i, pretstavnik ona Asocijaci-jata na albanski intelektualci ne edovolno samo sankcioniraweto nafunkcionerite od minatata vlast, tu-ku sekoja vlast treba da ras~isti sa-mata so sebe odnosno so svojata vnat-re{na struktura, dokolku saka da de-luva preventivno.

Pande Lazarevski, od ISPPI nag-

lasi deka gledano od prizmata na pro-fesionalizmot, treba da se vodi gri-`a za znaeweto, stru~nosta, ve{tini-te i kapacitet na javnite funkcione-ri i konstatira: �Potrebni se meha-nizmi na vzaemna kontrola i balans.Potrebna e sprega od site ~initeli nagra|anskoto op{testvo (mediumi,NVO, gra|ani) koi }e ja sledat rabo-tata na nositelite na javni funkcii.�

(Gra|ani za gra|anite,www.c4c.org.mk)

Vo Umetni~kata galerija - "Skopje# (Dautpa{in amam), nedelava e otvorena Vtora-ta godi{na iz-

lo`ba na fotorepor-terite, organiziranaod strana na Zdru`e-nieto na fotorepor-terite i Makedonski-ot institut za mediu-mi. Zdru`enieto, ~i-ja {to cel e afirma-cija, prezentacija noi za{tita na fotore-porterskoto tvore{-tvo, po vtor pat ja do-deli nagradata "GranPri @ivko Janev-ski#, koja go nosi ime-to na istaknatiot ma-kedonski fotorepor-ter i umetni~ki fo-

tograf, no ovoj pat na fotoreporterot na Dnev-nik, ^edomir Nenkovi} za fotografijata podnaslov "Kr{tevawe vo rekata Treska#. Vtora-ta i tretata nagrada ja dobija Andrej Ginovski

od Aktuel i \or|i Li~ovski od Vest za fotog-rafiite "Komiti# i "Predizboren fer -plej#.So tri diplomi e nagradeno u~estvoto na BorisGrdanovski - Vest, Maja Janevska -Dnevnik i

Vlatko Perkovski -MIA.

Vo izlo`beniotprostor na galerijatamo`e da se dolovi vi-zuelniot presek nanastanite od minata-ta godina, pretstave-ni niz 200 fotogra-fii od 40 avtori odMakedonija, me|u koise i gr~kiot fotore-porter AleksandrosSatamatiu i ameri-kankata Kerol ^o,koja momentalno ra-boti kako fotore-porter i kolumnistvo magazinot "Fo-

rum#. @irito koe go so~inuvaa novinarite Zo-ran Bojarovski i Neboj{a Jakonov i fotogra-fot Dragan Todorovski, osvrnuvaj}i se na vred-nosta na selektiraniot materijal koj sodr`el739 pristignati fotografii, me|u drugoto }epotenciraat deka fotografiite generalno gootslikuvaat evidentniot napredok na ovoj va-`en segment na makedonskata `urnalisti~kascena. I toa, kako vo pogled na s¢ pogolematabrojnost na lu|eto {to profesionalno se anga-`irani kako fotoreporteri, taka i od aspektna se pogolemiot kvalitet koj, kako {to e kon-statirano, vo poslednite desetina godini pole-ka no sigurno ne dobli`uva do profesionalni-te standardi na novinskata fotografija {topostojat vo zemjite so mnogu podolga `urnalis-ti~ka tradicija od na{ata. Prviot ~ovek naZdru`enieto na fotoreporterite Stevan Deso-ski, najavuva deka godinava fotoreporterite }ebidat pove}e prisutni vo javnosta preku svoiizlo`bi ne samo vo Skopje, tuku i vo drugitegradovi vo Makedonija.

Mo}ta e vo narodot

Zedni~ki proekt na:Centar za razvoj na mediumi

i "Utrinski vesnik#Finansiski poddr`an od:

Institut Otvoreno Op{testvo - Makedonija

Izleguva sekoj posleden ~etvrtok vo mesecot

Ureduvaat:Roberto Beli~anec,

Gordana Duvwak, Biljana Bejkova

Grafi~ko ureduvaweIgor Per~uklievski

e-mail: infocentar@sonet.com.mk

Pribli`uvawe do svetskite standardi za novinska

fotografija

Vtora godi{na izlo`ba na fotoreporterite na Makedonija

SVETLANA PINEVA

KATERINA BOGOEVA

Funkcioniraweto napravnata dr`ava - osnovenuslov za institucijata �od-

govornost�

Javnosta mora da gi kontrolira funkcionerite

Debata: Odgovornosta na nositelite na javni funkcii

So dobrotvorna aukcija vo hotelot �Holidej in° vo Skopje deneska voMakedonija }e se odbele`i V-day - denot na svetskata kampawa protivnasilstvoto vrz `enite i devojkite. Aukcijata }e po~ne vo 18.30 ~asot so

sve~en priem, a voditelka }e bide Iskra Xambazova. Organizatori se [eltercentarot ( Prifatili{te za `eni i deca `rtvi na nasilstvo), kako i organi-zaciite �Otvorena porta° (La strada) i �@ena za `ena°. Finansiskatapoddr{ka e na �Kvina til Kvina°, �Sida°, OBSE, �V-day° i na hotelot �Holidejin°.

V-daye globalno dvi`ewe koe se organizira vo mnogu zemji vo svetot za da sestavi kraj na nasilstvoto vrz `enata. Brojkata na `eni i devojki `rtvi nanasilstvo e alarmantna, a posledicite od toa vlijaat negativno na psihi~katasostojba na `enata, semejnite odnosi, vospituvaweto na decata kako i na samotoop{testvo. V-daymisijata e ednostavna - nasilstvoto da prestane. (M. K.)

@enskiot izboren pres-centar, na rodovata Edinica za dokumentirawe i in-formirawe, deneska, vo Klubot na pratenicite, so po~etok vo 10 ~asot, }eorganizira rabotna promocija na bro{urata: �Zo{to samo 18,3%?�. Bro-

{urata objavena na tri jazici(makedonski, albanski i angliski), a finansiski pod-dr`ana od [vajcarskata programa za razvoj i sorabotka, gi obedinuva predizbor-nite aktivnosti na @enskiot izboren pres-centar, vo sorabotka so `enskite nev-ladini organizacii vo dr`avava.

Imaj}i gi predvid rezultatite, ogromniot pridones na nevladinite organizaciiza sproveduvaweto fer i demokratski izbori, kako i zgolemenoto u~estvo na ̀ eni-te vo parlamentot, potrebata od dokumentirawe na Izborite 2002 i aktivnostitena @enskiot izboren-pres centar, smetaat negovite kreatori, e nedvosmislena. De-ne{nata promocija }e bide zbogatena i so trkalezna masa na koja }e se razgovara zapredizvicite i prioritetite na `enite vo Makedonija me|u izborite.

KAMPAWA

Gran-pri @ivko Janevski za "Kr{tevawe vorekata Treska# na foto reporterot na Dnevnik^edomir Nenkovi}

Vtora nagrada za Andrej Ginovski od nedelnikotAktuel za fotografijata "Komiti#

Treta nagrada za "Predizboren fer-plej# na\or|i Li~ovski od Vest

Diplomi dobija: Vlatko Perkovski-MIA, MajaJanevska-Dnevnik, Boris Gradanovski-Vest

Stop na nasilstvoto vrz `enitePROMOCIJA

Zo{to samo 18,3 otsto ?