+ All Categories
Home > Documents > V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se...

V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se...

Date post: 17-Feb-2019
Category:
Upload: phamtruc
View: 221 times
Download: 0 times
Share this document with a friend
12
CENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 15 KRANJ, torek, 25. 2. 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO MERKUR KRANJ Danes v Gorenjskem glasu stran 3: prihranili bi lahko četrtino stran 4: Punčko so odvlekli na gestapo stran 5: Grumova nagrada za Kalevalo Daneta Zajca Stran 6: Gobarji vznemirjajo divjad! stran 12: Za čaj in flancat j) V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobena Dokument Strategija tehnološkega razvoja SFRJ gre skoraj neo- pazno mimo nas. Toda, če bi kaj zaslužilo pozornost v teh burnih me- secih pregledovanja lanskih rezultatov, navajanja na nove predpise in priprav na volitve, je to ta dokument. Toliko bolj, ker načrtujemo razvoj za pet in petnajst let. Dokument izbira več smeri tehnološkega razvoja, na katera naj bi osredotočili organizacijske in denarne moči, kijih nimamo veliko. Osredotočili na razvoj tistega, kar v svetu imenujejo bazna tehnolo- gija: informacijske tehnologije, mikroelektronika, računalniki, tele- komunikacije, robotika, fleksibilne tehnologije, laserska tehnologi- ja, tehnologija novih snovi, biotehnologija, energetske tehnologije, jedrske tehnologije in kozmične tehnologije. Dokument podrobneje opisuje, kaj vse naj bi razvili oziroma osvojili na teh področjih. Vse te panoge tehnološkega razvoja so zapletene in sestavljene, osvojiti jih moramo, ker jih najbolj razvite dežele vse bolj skrbno skrivajo pred drugimi, osvojiti, ker so temelj za široko izbiro izdel- kov. Namen dokumenta je torej, spodbuditi tehnološki razvoj, po- skus, da bi vstopili v tehnološko dirko. Žal ne s svetom, temveč za svetom. Poskus torej, da bi ustavili zaostajanje za svetom, kije nara- hlo že na dve, tri desetletja; da bi se naše gospodarstvo slednjič pre- maknilo s starta in tako skušalo preprečiti najhujše: da se ne bi do- sedanje zaostajanje spremenilo v brezupen položaj. Kajti tehnološka dirka v svetu je čedalje hujša, kolikor bolj se približuje cilju, toliko hitrejša je, cilj pa ni omejen, dirka traja v ne- skončnost. Če kje, potem v tej tehnološki dirki velja reklo: minuta izgublje- na ne vrne se nobena! Že nekaj časa je temeljna značilnost sodobne- ga sveta pospešeni znanstveni in tehnološki razvoj, ki bo seveda če- dalje bolj vplival na mednarodne odnose in položaj vsake države. Zaostajanje, predvsem pa izostajanje iz tega razvoja bo gospodar- stvu vsake države prineslo podrejenost, kar bo imelo seveda tudi ve- like politične posledice. M. Volčjak Včeraj je godoval Matija, ki led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Leto- šnja zima je bila radodarna s snegom, mrzla pa ni bila preveč. Smuka je torej ugodna, kako zgodnja pa bo pomlad,pa Matija ni napovedal. Foto: F. Perdan &o tudi za nas nafta Ce nejša Beograd, 23. februarja Čeprav rf ^. a ^ a n a svetovnem trgu vedno ce- e Jša (na newyorški borzi je cena °dčka 14,7 dolarja), pa Jugoslavija °slej n i kupila niti kilograma cenej- 6 nafte, je dejal Rade Pavlovič, j ^edsednik zveznega komiteja za , Ue rgetiko in industrijo. Dodal pa je, , a sedaj obstaja realna možnost, da di mi pridemo do cenejše nafte. Za J 10 od držav (imena ni povedal) se ogovarjamo, d a b i plačali sodček po dolarjev. Računajo, da bi prve po- .^Jke te nafte prišle k nam že v za- etku prihodnjega meseca. Vpraša- je pa je, če bo nižja cena nafte vpli- a ' a na cenejša goriva. Dolar v pri- merjavi z dinarjem raste in zato bo P°cenitev težko doseči. Prav tako se v e bi smele spremeniti sedanje dav- ^e 'obremenitve, če želimo imeti l2 Jo prodajno ceno naftnih goriv. -j k Dražja zdravila, višja participacija KRANJ - Od 1. marca dalje bodo zdravila, zdravstvene stori- tve in različni pripomočki v orto- pediji in ortodontiji dražji. Gre za redno vsakoletno povečanje pri- spevka, ki ga za zdravila in zdravstvene storitve plačujejo občani. V povprečju so se ti pri- spevki podražili za 98 odstotkov, to je toliko, kot so se lani v Slove- niji povečali osebni dohodki. Vi- šina prispevkov (participacija) se v gorenjskih občinah nekoliko razlikuje od liste sprejete po re- publiškem samoupravnem spo- razumu; tako so, na primer, ob- čani na Gorenjskem že doslej plačevali prispevek k receptu, v drugih občinah pa prispevek k posameznemu zdravilu. stran 3: 1 'i"! m i ".ulji Črni petek za samoupravljanje po telefonu Puščavski pesek nad Gorenjsko? Jesenice, februarja Letos se sneg dolgo »drži«, zato se v krajih, ki jih onesnažuje industrija, za dolgo časa kažejo vsi njeni škodljivi vplivi. Naselja okoli jeseniške Železarne občasno lahko opazujejo rdeč prah, ki se useda na sneg. Ekološko vedno bolj zavzeti krajani stalno obveščajo oddelek za ekologijo pri jeseniški Železarni o vseh spre- membah v okolici. Tudi v začetku februarja so želeli pojasnilo, zakaj je sneg tako rumen. Dragica Bezlajeva iz oddelka za ekologijo pri jeseniški Železarni jim je po ustreznih meritvah takoj odgovorila. Ugotovili so, da se pra- šne usedline, k i s o j i h videli v bližini železarskih obratov in tudi v dalj- ni okolici, niso pojavile zaradi onesnaževanja iz hladne valjarne Bela, temveč so drugega izvora. Take usedline so opazili tudi v Radovljici in celo v Bohinju; odvzeli so več vzorcev na raznih mestih v več slojih. Primerjave po prvih analitskih ocenah kažejo alkalno naravo rumene- ga prahu i n n e kislo, k i b i prihajala iz regeneracije kisline v valjarni. Zdaj analize še delajo in pravi rezultati bodo znani nekoliko kas- neje. Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane p a j e prašne usedline v Sloveniji opazil že večkrat; očitno so iz puščavskih predelov Afrike. D. S. Ij2 milijarde ugodnega posojila za kmetijstvo Vsa dokazovanja le niso zaman Kmetijci se strinjajo, da mora imeti denar realno vrednost i n d a Morajo biti tej primerne tudi obresti; (načelno) dovoljujejo tržno go- spodarjenje v kmetijstvu, čeprav takšnega gospodarjenja, vsaj v klasi- ki obliki, ne poznajo niti v kmetijsko razvitih državah. (Mimogrede Povedano: v deželah Evropske gospodarske skupnosti j e v stroških pri- delave hrane 25 do 30 odstotkov raznih subvencij in dotacij; p r i n a s , kjer povprečna kmetijska posest meri le tri hektare in j e v kmetijskih Pridelkih še vedno precej socialnih poudarkov, le dva do tri odstotke.) Kmetijci, naj jim to še tako oporekajo, vedno znova in znova dokazuje- jo, da dejavnost, v kateri so vloženi denar zaradi narave proizvodnje °brača petkrat do šestkrat počasneje kot v industriji, kratkomalo ne Prenese visokih obresti tudi zato ne, ker j e v preteklosti akumulaci- J a iz kmetijstva odtekala v industrijo in ker je kmetijstvo usmerjalo v n aložbe tudi obratna sredstva. Takšno obračanje denarja'se jim zdaj ^aščuje, saj zakon o temeljih bančnega in kreditnega sistema v 193. členu določa, da delovne organizacije, ki nimajo dovolj svojih °bratnih sredstev, ne morejo najemati posojil, razen če zanje ne jamči °bčina. Vsa dokazovanja pa vendarle niso zaman. Republiški izvršni svet ^ pred nedavnim, upoštevajoč nekajletno slabšanje razmer v kmetij- stvu (delež obresti v dohodku se je v industriji povečal od 1983. do ^85. leta s 13,3 na 23,2 odstotka, v živinoreji, na primer, pa s 15,3 n a 11""^.7), namenil za izboljšanje položaja v živinoreji 1,2 milijarde dinar- posojila po ugodni, 2-odstotni obrestni meri. (cz) Opravičilo —V petek precej naših naročnikov ni dobilo Gorenj- skega glasa. V tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani se je pokvaril rota- cijski stroj in so pravočasno stiskali le polovico naklade časopisa. Na- ročnikom se opravičujemo in upamo, da bodo še naprej naši zvesti bralci. Uredništvo Kranjska gora pomaga vrhun- skim smučarjem— Predstavniki krajevne skupnosti Kranjske go- re, družbenopolitičnih organiza- cij in turističnega gospodarstva iz tega kraja so v četrtek podpisa- li samoupravni sporazum o usta- novitvi sklada za pomoč vrhun- skim smučarjem, ki so krajani Kranjske gore in tekmujejo za klube z območja krajevne skup- nosti. Kranjska gora bo štipendi- rala vse člane prvih članskih smučarskih selekcij iz kraja, obe- nem pa se tekmovalci obvezujejo, da bodo nosili reklamo Kranjske gore skladno s predpisi FIS, kraj pa se obvezuje, da bo tekmoval- cem po končani karieri zagota- vljal tudi delo doma. Žal k skla- du ni pristopil tudi Kompas, ki ima sicer pomembno vlogo v kranjskogorskem turizmu. Obe- nem so v četrtek podpisali prvi takšen sporazum z našo najboljšo smučarsko tekačico Jano Mlakar, ki bo iz tega sklada dobivala 50 tisoč dinarjev štipendije. Na sliki: Jože Borštnar, predsednik TD Kranjska gora, in Jana Mla- kar podpisujeta sporazum, (jk) — Foto: F. Perdan Kranj, 21. februarja Otvoritev razstave Boruta Pečarja Iz oči v oči , ki sta jo poleg avtorja pripravila Gorenjski muzej in Prešernovo gledališče iz Kranja, je bila uvod v Teden slovenske drame, ki te dni poteka v Kranju. Na otvoritveni slovesnosti v Prešernovem gledališču pa so podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo v lanskem letu. Dobil jo je pesnik Dane Zaje za dramsko be- sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča Jakob Kurat. — V. Stanovnik Foto: F. Perdan co KOMPAS > KRANJ tel.: ž 28-472 1 28-473 »C/5 < KOMPAS •«w JUGOSLAVIJA
Transcript
Page 1: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

CENA 50 din - Leto X X X I X - Št. 15 K R A N J , torek, 25. 2. 1986

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A

G O R E N J S K O

M E R K U R KRANJ

Danes v Gorenjskem glasu

stran 3: prihranili bi lahko četrtino

stran 4 : Punčko so odvlekli na gestapo

stran 5: Grumova nagrada za Kalevalo Daneta Zajca

Stran 6: Gobarji vznemirjajo divjad!

stran 12: Za čaj in flancat

j )

V SREDIŠČU POZORNOSTI

Minuta izgubljena ne vrne se nobena

Dokument Strategija tehnološkega razvoja SFRJ gre skoraj neo­pazno mimo nas. Toda, če bi kaj zaslužilo pozornost v teh burnih me­secih pregledovanja lanskih rezultatov, navajanja na nove predpise in priprav na volitve, je to ta dokument. Toliko bolj, ker načrtujemo razvoj za pet in petnajst let.

Dokument izbira več smeri tehnološkega razvoja, na katera naj bi osredotočili organizacijske in denarne moči, kijih nimamo veliko. Osredotočili na razvoj tistega, kar v svetu imenujejo bazna tehnolo­gija: informacijske tehnologije, mikroelektronika, računalniki, tele­komunikacije, robotika, fleksibilne tehnologije, laserska tehnologi­ja, tehnologija novih snovi, biotehnologija, energetske tehnologije, jedrske tehnologije in kozmične tehnologije. Dokument podrobneje opisuje, kaj vse naj bi razvili oziroma osvojili na teh področjih.

Vse te panoge tehnološkega razvoja so zapletene in sestavljene, osvojiti jih moramo, ker jih najbolj razvite dežele vse bolj skrbno skrivajo pred drugimi, osvojiti, ker so temelj za široko izbiro izdel­kov.

Namen dokumenta je torej, spodbuditi tehnološki razvoj, po­skus, da bi vstopili v tehnološko dirko. Žal ne s svetom, temveč za svetom. Poskus torej, da bi ustavili zaostajanje za svetom, kije nara­hlo že na dve, tri desetletja; da bi se naše gospodarstvo slednjič pre­maknilo s starta in tako skušalo preprečiti najhujše: da se ne bi do­sedanje zaostajanje spremenilo v brezupen položaj.

Kajti tehnološka dirka v svetu je čedalje hujša, kolikor bolj se približuje cilju, toliko hitrejša je, cilj pa ni omejen, dirka traja v ne­skončnost.

Če kje, potem v tej tehnološki dirki velja reklo: minuta izgublje­na ne vrne se nobena! Že nekaj časa je temeljna značilnost sodobne­ga sveta pospešeni znanstveni in tehnološki razvoj, ki bo seveda če­dalje bolj vplival na mednarodne odnose in položaj vsake države. Zaostajanje, predvsem pa izostajanje iz tega razvoja bo gospodar­stvu vsake države prineslo podrejenost, kar bo imelo seveda tudi ve­like politične posledice.

M. Volčjak

Včeraj je godoval Matija, ki led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Leto­šnja zima je bila radodarna s snegom, mrzla pa ni bila preveč. Smuka je torej ugodna, kako zgodnja pa bo pomlad,pa Matija ni napovedal. Foto: F. Perdan

&o tudi za nas nafta C enejša

Beograd, 23. februarja — Čeprav rf ^ . a ^ a n a s v e t o v n e m t r g u v e d n o ce-

eJša ( n a newyoršk i b o r z i j e c e n a °dčka 14,7 d o l a r j a ) , p a J u g o s l a v i j a °slej n i k u p i l a n i t i k i l o g r a m a c e n e j -6 na f te , j e d e j a l R a d e Pav lov ič ,

j^edsednik z v e z n e g a k o m i t e j a z a , U e r g e t i k o i n i n d u s t r i j o . D o d a l p a j e , , a sedaj o b s t a j a r e a l n a možnost , d a

di m i p r i d e m o do cenejše na f t e . Z a J10 od držav ( i m e n a n i p o v e d a l ) se ogova r j amo , d a b i p l a č a l i sodček po

do la r j e v . Računajo, d a b i p r v e po-.^Jke te n a f t e p r i š l e k n a m že v z a -e tku p r i h o d n j e g a m e s e c a . Vpraša­je p a je , če bo nižja c e n a n a f t e v p l i -a ' a n a cenejša g o r i v a . D o l a r v p r i ­

m e r j a v i z d i n a r j e m r a s t e i n z a t o bo P°cenitev težko doseči. P r a v t a k o se v e b i s m e l e s p r e m e n i t i s e d a n j e dav -^e ' o b r e m e n i t v e , če že l imo i m e t i l 2 J o p r o d a j n o c e n o n a f t n i h g o r i v .

-j k

Dražja zdravila, višja participacija

K R A N J - Od 1. marca dalje bodo zdravila, zdravstvene stori ­tve in različni pripomočki v orto­pediji in ortodontiji dražji. Gre za redno vsakoletno povečanje p r i ­spevka, k i ga za zdravi la in zdravstvene storitve plačujejo občani. V povprečju so se ti p r i ­spevki podražili za 98 odstotkov, to je toliko, kot so se lani v Slove­niji povečali osebni dohodki . V i ­šina prispevkov (participacija) se v gorenjskih občinah nekol iko razlikuje od liste sprejete po re­publiškem samoupravnem spo­r azumu; tako so, na primer, ob­čani na Gorenjskem že doslej plačevali prispevek k receptu, v drug ih občinah pa prispevek k posameznemu zdravi lu.

stran 3: 1 ' i " ! m i ".ulji

Č r n i p e t e k z a

s a m o u p r a v l j a n j e p o t e l e f o n u

P u š č a v s k i pesek n a d G o r e n j s k o ? J e s e n i c e , f e b r u a r j a — L e t o s se s n e g do l g o »drž i « , z a t o se v k r a j i h ,

k i j i h onesnažuje i n d u s t r i j a , z a do l g o časa kaže jo v s i n j e n i škodlj ivi v p l i v i .

N a s e l j a o k o l i j esen iške Že lezarne občasno l a h k o o p a z u j e j o rdeč p r a h , k i se u s e d a n a s n e g . Ekološko v e d n o bo l j z a v z e t i k r a j a n i s t a l n o obveščajo o d d e l e k z a e k o l o g i j o p r i jeseniški Že lezarni o v s e h s p r e ­m e m b a h v o k o l i c i . T u d i v začetku f e b r u a r j a so želel i p o j a s n i l o , z a k a j j e s n e g t a k o r u m e n .

D r a g i c a B e z l a j e v a i z o d d e l k a z a e k o l o g i j o p r i jeseniški Že lezarni j i m j e po u s t r e z n i h m e r i t v a h t a k o j o d g o v o r i l a . U g o t o v i l i so, d a se p r a ­šne u s e d l i n e , k i so j i h v i d e l i v bližini že lezarskih o b r a t o v i n t u d i v d a l j ­n i o k o l i c i , n i s o p o j a v i l e z a r a d i onesnaževanja i z h l a d n e v a l j a r n e B e l a , t emveč so d r u g e g a i z v o r a . T a k e u s e d l i n e so o p a z i l i t u d i v R a d o v l j i c i i n c e l o v B o h i n j u ; o d v z e l i so več v z o r c e v n a r a z n i h m e s t i h v več s l o j i h . P r i m e r j a v e po p r v i h a n a l i t s k i h o c e n a h kaže jo a l k a l n o n a r a v o r u m e n e ­g a p r a h u i n n e k i s l o , k i b i p r i h a j a l a i z r e g e n e r a c i j e k i s l i n e v v a l j a r n i .

Z d a j a n a l i z e še de l a j o i n p r a v i r e z u l t a t i b odo z n a n i n e k o l i k o k a s ­ne j e . H idrometeoro lošk i z a v o d i z L j u b l j a n e p a j e prašne u s e d l i n e v S l o v e n i j i o p a z i l že večkrat ; očitno so i z puščavskih p r e d e l o v A f r i k e .

D . S .

Ij2 milijarde ugodnega posojila za kmetijstvo

Vsa dokazovanja le niso z a m a n

K m e t i j c i se s t r i n j a j o , d a m o r a i m e t i d e n a r r e a l n o v r e d n o s t i n d a M o r a j o b i t i tej p r i m e r n e t u d i o b r e s t i ; (nače lno) d o v o l j u j e j o tržno go­spoda r j en j e v k m e t i j s t v u , čeprav takšnega g o s p o d a r j e n j a , v sa j v k l a s i ­k i o b l i k i , n e p o z n a j o n i t i v k m e t i j s k o r a z v i t i h državah. ( M i m o g r e d e P o v e d a n o : v deže lah E v r o p s k e g o s p o d a r s k e s k u p n o s t i j e v stroških p r i ­d e l ave h r a n e 25 do 30 o d s t o t k o v r a z n i h s u b v e n c i j i n d o t a c i j ; p r i n a s , k j e r povprečna k m e t i j s k a p o s e s t m e r i le t r i h e k t a r e i n j e v k m e t i j s k i h P r i d e l k i h še v e d n o p r e c e j s o c i a l n i h p o u d a r k o v , le d v a do t r i ods t o tke . ) K m e t i j c i , na j j i m to še t a k o o p o r e k a j o , v e d n o z n o v a i n z n o v a d o k a z u j e ­jo, d a d e j a v n o s t , v k a t e r i so v loženi d e n a r z a r a d i n a r a v e p r o i z v o d n j e °brača p e t k r a t do šestkrat počasneje k o t v i n d u s t r i j i , k r a t k o m a l o ne P r e n e s e v i s o k i h o b r e s t i — t u d i z a t o ne , k e r j e v p r e t e k l o s t i a k u m u l a c i -J a i z k m e t i j s t v a o d t e k a l a v i n d u s t r i j o i n k e r j e k m e t i j s t v o u s m e r j a l o v n a l o ž b e t u d i o b r a t n a s r e d s t v a . Takšno obračanje d e n a r j a ' s e j i m zda j ^ašču je , saj z a k o n o t e m e l j i h bančnega i n k r e d i t n e g a s i s t e m a v 193. členu določa, d a d e l o v n e o r g a n i z a c i j e , k i n i m a j o dovo l j s v o j i h °bratnih s r e d s t e v , n e m o r e j o n a j e m a t i p o s o j i l , r a z e n če z a n j e n e jamči °bčina.

V s a d o k a z o v a n j a p a v e n d a r l e n i s o z a m a n . Republ iški izvršni s v e t ^ p r e d n e d a v n i m , upoštevajoč n e k a j l e t n o slabšanje r a z m e r v k m e t i j ­stvu (de lež o b r e s t i v d o h o d k u se j e v i n d u s t r i j i povečal o d 1983. do ^ 8 5 . l e t a s 13,3 n a 23,2 o d s t o t k a , v ž iv inorej i , n a p r i m e r , p a s 15,3 n a

11""^.7), n a m e n i l z a izbol jšanje položaja v ž iv inorej i 1,2 m i l i j a r d e d i n a r -p o s o j i l a po u g o d n i , 2 - ods t o tn i o b r e s t n i m e r i .

(cz)

Opravič i lo —V petek precej naših naročnikov ni dobilo Gorenj­skega glasa. V tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani se je pokvaril rota­cijski stroj in so pravočasno stiskali le polovico naklade časopisa. Na­ročnikom se opravičujemo in upamo, da bodo še naprej naši zvesti bralci.

Uredništvo

Kranjska gora pomaga vrhun­skim smučarjem— Predstavniki krajevne skupnosti Kranjske go­re, družbenopolitičnih organiza­cij in turističnega gospodarstva iz tega kraja so v četrtek podpisa­li samoupravni sporazum o usta­novitvi sklada za pomoč vrhun­skim smučarjem, ki so krajani Kranjske gore in tekmujejo za klube z območja krajevne skup­nosti. Kranjska gora bo štipendi­rala vse člane prvih članskih smučarskih selekcij iz kraja, obe­nem pa se tekmovalci obvezujejo, da bodo nosili reklamo Kranjske gore skladno s predpisi FIS, kraj pa se obvezuje, da bo tekmoval­cem po končani karieri zagota­vljal tudi delo doma. Žal k skla­du ni pristopil tudi Kompas, ki ima sicer pomembno vlogo v kranjskogorskem turizmu. Obe­nem so v četrtek podpisali prvi takšen sporazum z našo najboljšo smučarsko tekačico Jano Mlakar, ki bo iz tega sklada dobivala 50 tisoč dinarjev štipendije. Na sliki: Jože Borštnar, predsednik TD Kranjska gora, in Jana Mla­kar podpisujeta sporazum, (jk) — Foto: F. Perdan

Kranj, 21. februarja — Otvoritev razstave Boruta Pečarja Iz oči v oči , ki sta jo poleg avtorja pripravila Gorenjski muzej in Prešernovo gledališče iz Kranja, je bila uvod v Teden slovenske drame, ki te dni poteka v Kranju. Na otvoritveni slovesnosti v Prešernovem gledališču pa so podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo v lanskem letu. Dobil jo je pesnik Dane Zaje za dramsko be­sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča Jakob Kurat. — V. Stanovnik — Foto: F. Perdan

co KOMPAS > KRANJ

S» tel.: ž 28-472 128-473

»C/5 < K O M P A S • « w J U G O S L A V I J A

Page 2: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

PO SLOVENIJ I IN JUGOSLAV IJ I Jugoslavija in Eureka

Beograd — Z v e z n i izvršni svet je o b r a v n a v a l možnosti za sode lovanje Jugos l a v i j e v e v r o p s k e m r a z v o j n e m p r o j e k t u E u r e k a . Naša v l a d a je ugo­tov i la , d a s ta n e s p o r n a in teres i n po­t r eba j u g o s l o v a n s k e g a gospodars t va za vključitev v ta p r o g r a m . P r e d l o g i z a vključitev Jugos l a v i j e mora jo iz­ha ja t i i z s t ra teg i j e tehnološkega raz ­vo ja J u g o s l a v i j e .

Hude posledice poplav Titograd — B i l a n c a n e k a j d n e v n i h

u j m v C r n i go r i je tragična. E n a ose­ba je i z g u b i l a življenje, več sto hiš je pop l a v l j en ih , škoda p a je neprecen l j i ­va . Na jhu j e je n a območju C e t i n j a . Črnogorski izvršni svet je n a m e n i l t e m u območju 50 mi l i j onov d e n a r n e pomoči. I z se l i t i so m o r a l i več ko t 500 družin, p r i zadeva j o p a s i rešiti števil­ne k u l t u r n e s p o m e n i k e s tega območ­j a . Žal p a je že sedaj znano , d a je ne­ka j k u l t u r n e dediščine sve tovne v r e d n o s t i p o p o l n o m a uničene.

Železniški popusti ostanejo

Beograd — Napoved i , d a n a jugo­s l o v a n s k i h železnicah ne bo več t ra -

d i c i o n i h popustov , se n iso uresničile. Ugodnos t i bodo ve l ja le t u d i po 1. m a r c u , so poveda l i n a skupščini j u ­g o s l o v a n s k i h železnic. D a b i m o r a l i popus t i t i p r i p r e v o z i h z železnico os ta t i , so m e n i l i tud i n a posebnem se­s t a n k u v z v e zn i k o n f e r e n c i S o c i a l i s t i ­čne zveze de l o vnega l juds t va Jugo ­s lav i je .

Zamuda ni nenadomestljiva

Ljubljana — Členi republiškega k o m i t e j a z a kmet i j s t vo , gozdars tvo i n p r e h r a n o so ugo tov i l i , d a s edan ja d e b e l i n a snežne odeje u s t r e z a k m e ­t i j s k i m p r i s p e v k o m . O b s e g j e s e n s k e setve v S l o v e n i j i je b i l dosežen 96-od-stotno, i m a m o p a možnosti, d a z a m u ­j eno še n a d o k n a d i m o . Člani k o m i t e j a so še posebej opozo r i l i , d a je t r eba m a k s i m a l n o i z k o r i s t i t i z a setev v s a razpoložljiva k m e t i j s k a zemljišča.

Najvišji jadranski val Reka — N a p r a v e h i d r o g r a f s k e g a

i n s t i t u t a J u g o s l o v a n s k e l j udske ar­made so 30 k i l o m e t r o v s t r a n od obale p r i P u l i i z m e r i l e dosle j najvišji v a l n a J a d r a n u . N j egova višina je p reseg la 10 metrov . P o p o d a t k i h v a l n i povzro­čil škode ne n a mo r ju , ne n a p l o v i l i h , ne n a o b a l a h .

Prepozna delegatska pobuda

Če bi mene tako volili — hvala lepa Jesenice, februarja — Šolniki so prepozno predlagal i , da bi v volitve vključili tudi sedanjega župana in predsednika izvršnega sveta — Mars ik je bodo izpad l i dobr i , ker n i p ra ­ve evidence in je ponekod odnos do volitev premalo resen

V jeseniški občini ima jo precejšnje težave s k a n d i d a t i za p r edsedn i ­k a občine i n izvršnega sveta . V socialistični zvez i p rav i j o , d a zato, k e r so se odločno z m e n i l i , d a ne bo nikakršnega »kroženja«. Ze l o do lg je b i l že sp i sek k a n d i d a t o v za p r e d s e d n i k a izvršnega sveta , po v s e h kand idac i j ­s k i h p o s t o p k i h p a je nepričakovano prišla p o b u d a Vzgojnoizobraževalne-ga zavoda J e s en i c e , p o s r edovana n a se j i z bo ra združenega de la : predla­gajo, naj S Z D L vključi v nove volitve tudi sedanjega predsednika občin­ske skupščine in predsednika izvršnega sveta.

De l egac i j a m e n i , d a je »zadnja štiri leta občina Jesenice kljub za­ostrenim materialnim možnostim doživela precejšnjo razgibanost in raz­voj in se odprla v slovenski prostor, precej po zaslugi ustreznega vodenja predsednika skupščine in predsednika izvršnega sveta, ki sta pokazala več pripravljenosti in osebne zavzetosti za razreševanje problemov na vseh mogočih področjih . . . « Nada l j e p rav i j o : »Kontinuiteta razvoja bi b i ­la bolj zagotovljena, če se ne bi naenkrat zamenjali vsi vodilni delavci v občini . . . « In še: »Menimo, da bi morali oba vključiti na vodilna mesta v občini (npr. kot občinskega sekretarja ZKS) . Sprašujemo tudi, če je bil res sedanji predsednik izvršnega sveta evidentiran kot občinski sekretar Z K S (v zdravstvu) in kje je vzrok, da ga ni bilo na nobeni kandidatni l i ­sti . . . «

M i p a smo vod i te l j i co de legac i je na jpre j vprašali, če so j u šolniki sp l oh k je i n kda j s a m i e v i d e n t i r a l i , d a zdaj (prepozno s icer ) terjajo n juno k a n d i d a t u r o . D e j a l a je, d a ne; j e pa , men i j o , še dovol j zgodaj , čeprav so m i m o že vse k a n d i d a c i j s k e kon f e r ence v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h i n v z d ru ­ženem d e l u .

R e s n i c i n a l jubo: F r a n c B r e l i h ko t župan i n Srečo M l i n a r i c ko t pred­s e d n i k izvršnega sve ta s ta n e u m o r n o g n a l a občinski ra zvo j . M a r s i k a t e r e n june odločitvo so b i l e nu jne , čeprav z a neka t e r e nepr i j e tne . Šolniki se upravičeno boj i jo, saj se zdaj po jav l j a k o p i c a i m e n , ob k a t e r i h so le for­m a l n e obrazložitve, funkc i j e , k i o de lu i n sposobnos t ih človeka ničesar ne povedo. P r a v e k a d r o v s k e ev idence v občini n i , zato mrzlično i s k a n j e k a n ­d i d a t a l j u d e m požene k r i v g lavo . In ubog i p r i h o d n j i v o d i l n i ! N e k d o , k i je b i l do g r l a s i t p r a z n e g a besedičenja o t em, k a t e r i k a n d i d a t je p r i m e r e n i n k a t e r i n i , je cinično p r i p o m n i l : če b i mene t ako m l e l i i n t a ko v o l i l i — hva­l a l epa !

P r e p o z n a de l e ga t ska p o b u d a je le še eno opozor i l o več, d a so v teh naših, s i c e r s k r a j n o demokratičnih v o l i t v a h v r z e l i i n spodrs l j a j i .

D . Sedej

Volitve '86

Programskovolilna konferenca Z K S Tržič

Prisotni na vseh ravneh Tržič, februarja — Tržiški komun i s t i so v četrtek zvečer, po vo l i lnoprogramsk i konferenci , na prv i seji 29-članskega k o m i ­teja izvo l i l i za predsednika O K Z K S Tržič 62-letnega M i l a n a Ogr isa , za sekretarja predsedstva O K Z K S Tržič pa 41-letnega Jožeta Klofutar ja . Z K je odigra la v občini pomembno vlogo. M e d l judmi je še vedno dovolj pripravl jenosti za delo, vendar vsi pričakujejo, da bo Z K pokaza la i zhod iz kr ize , je v poročilu ugotovi l dosedanji sekretar S lavko Te r an .

S e k r e t a r j e a n a l i z i r a l l a n s k e go­s p o d a r s k e u s p e h e trž iških de l a v ­cev . Čeprav so d o b r i i z v o z n i k i i n so k a r z a 9,5 o d s t o t k a povečal i f izični o b s e g p r o i z v o d n j e , so p r i izplači l ih o s e b n i h p r e j e m k o v n a r e p u l e s t v i ­ce g o r e n j s k i h občin.

»V k o l e k t i v i h s i m o r a m o zago to ­v i t i takšno p r o i z v o d n j o , k i bo zago ­t a v l j a l a d e l o i n p r i m e r e n zaslužek v s e m šest tisoč zaposlenim,« j e s t r ­n i l m i s l i T e r a n .

D o s e d a n j i p r e d s e d n i k O K Z K S Trž ič , Andre j Pehare, t r d i , d a b i m o r a l i s p r e m e n i t i m e t o d e d e l a n a v s e h r a v n e h . B r e z o d s t r a n i t v e d v o j n e m o r a l e n e m o r e j o n a s t a t i k a k o v o s t n e s p r e m e m b e . O p o z o r i l j e n a p r e m a j h n o učinkovitost i n ­špekci jskih skužb t e r n a obsežni p r o f e s i o n a l i z a c i j o i n a d m i n i s t r i r a -n j e , k i v o d i t a v e t a t i z e m ( s i s t e m , v k a t e r e m s i država l a s t i m o n o p o l odločanja v v s e m družbenem ži­v l j e n j u ) .

Vera Umek j e m e n i l a , d a j e v k o ­l e k t i v i h p r e m a l o s o d e l o v a n j a m e d O P Z K S i n d r u g i m i družbenopol i t i ­

čnimi o r g a n i z a c i j a m i . i v K o tter-gant p r a v i , d a k l j u b obsežnemu e v i d e n t i r a n j u n i n o b e n e g a Trž iča-n a n a republ iški l i s t i . Mogoče t u d i z a t o ne , k e r n i m a nihče o d Trž iča-n o v s t a n o v a n j a v L j u b l j a n i , k o t t i ­s t i h 70 o d s t o t k o v e v i d e n t i r a n i h , k i so prišli v ožji i z b o r . S lavka Trste ­njak j e p o v e d a l a , d a v Z l i t u p r i p r a ­v l j a j o e n o v i t o d e l o v n o o r g a n i z a c i ­j o . Ivo Majdič m e n i , d a i m a j o k o ­m u n i s t i p r e d v o l i t v a m i še v e l i k o d e l a . Boris Bavdek, s e k r e t a r M e d ­obč inskega s v e t a Z K S z a G o r e n j ­s k o , j e p o v e d a l T r ž i čanom, d a dose ­d a n j e a n a l i z e štrajkov n a G o r e n j ­s k e m kaže jo s l a b e o d n o s e v k o ­l e k t i v i h . V e n d a r p r i h a j a v n j i h po p r e t r e s i h l e do manjš ih k a d r o v s k i h s p r e m e m b . O p o z o r i l j e n a s l a b o n a ­g r a j e v a n j e s t r o k o v n j a k o v . Štefan Gros t r d i , d a n i d o b r e g a g o s p o d a r ­j e n j a b r e z v n a p r e j z n a n i h gospo ­d a r s k i h r a z m e r i n d o b r e g a n a g r a ­j e v a n j a i z v o z n i k o v . Reš imo se le z i z v o z o m , če se r e s hočemo o t r e s t i do l gov .

M i r k o Kunšič

V Kranju zadržani pri odprtih listah Kran j , 20. februarja — Četrtkova prva občinska kandidac i j ska konferenca je pokaza la , da so v kranjski občini zadržani p r i odprt ih l istah, tako na ravn i občine kot v temel jnih okol j ih. Šte­vi lo možnih kandidatov za opravljanje funkcij n a ravni občine, k i so j ih presojali v temel jnih okoli j , so na seji zmanjšali: po dva kand idata predlagajo le za predsednika in podpredsednika ob ­činske skupščine.

V s e h t e m e l j n i h k a n d i d a c i j s k i h k o n f e r e n c v k r a n j s k i občini n i s o o p r a v i l i pravočasno, i n s i c e r t r e h v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h i n 34 v združe­n e m d e l u , o d t e g a dese t v d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h . Pr iš lo j e t u d i d o gro ­b i h p o e n o s t a v l j a n j i n n a p a k e b o d o m o r a l i p o p r a v i t i do 1. m a r c a . V z d r u ­ž enem d e l u so s t r o k o v n e službe p re ­m a l o pr iskoči le n a pomoč, s m o sliša­l i n a s e j i občinske k a n d i d a c i j s k e k o n f e r e n c e , v n e k a t e r i h k r a j e v n i h s k u p n o s t i h p a so k a n d i d a c i j s k e k o n ­f e r e n c e o p r a v i l i v s e s t a v i h , k i n i s o v s k l a d u z v o l i l n i m p r a v i l n i k o m , saj se j e s e s t a l o le po dese t , d v a j s e t l j u d i . N a s p l o h p a l a h k o rečemo, d a so v k r a n j s k i občini zadržani p r i o d p r t i h k a n d i d a t n i h l i s t a h , saj so se 80-od-s t o t n o odločil i z a z a p r t e . N a s l e d n j a s k u p n a znači lnost p a je , d a se od l o ­čajo z a manjše števi lo d e l e g a c i j i n z a m a n j d e l e g a t o v . V n e k a t e r i h de lov ­n i h o r g a n i z a c i j a h i m a j o t a k o z a svo­j e d e l e g a c i j e l e po pe t k a n d i d a t o v , k a r j e na jmanjše možno števi lo. C e ­lo več je o r g a n i z a c i j e združenega de­l a p a so z a s a m o u p r a v n e i n t e r e s n e s k u p n o s t i o b l i k o v a l e k a r s k u p n o de­l e gac i j o .

N a t e m e l j n i h k a n d i d a c i j s k i h k o n ­f e r e n c a h so se i z r e k l i t u d i o možnih k a n d i d a t i h z a o p r a v l j a n j e na j odgo ­vornejš ih d e l e g a t s k i h dolžnosti v ob­

činski skupščini i n skupščinah ob­činskih i n t e r e s n i h s k u p n o s t i . N a j a ­n u a r s k i s k u p n i s e j i občinske k o n f e ­r e n c e S Z D L i n obč inskega s i n d i k a l ­n e g a s v e t a so d e l e g a t i z a s t a v i l i v p r a ­šanje, z a k a j j e p r e d l a g a n l e e n možni k a n d i d a t z a p r e d s e d n i k a ob­činske skupščine. V o b r a v n a v o n a te­m e l j n e k o n f e r e n c e p a so d a l i v s e t i ­s te k a n d i d a t e , k i so po o p r a v l j e n i h r a z g o v o r i h b i l i z a možno k a n d i d a t u ­ro . V r a z p r a v a h so p o d p r l i o d p r t e k a n d i d a t n e l i s t e , r e k l i , na j u p o k o ­j e n c i n e b i o p r a v l j a l i o d g o v o r n i h f u n k c i j , ob i m e n i h možnih k a n d i d a ­tov p a b i m o r a l e b i t i n a p i s a n e u te ­m e l j i t v e .

P o s e b e j v e l j a p o g l e d a t i , kakšno p o d p o r o so v t e m e l j n i h o k o l j i h d o b i l i možni k a n d i d a t i z a o p r a v l j a n j e na jodgovornejše d e l e g a t s k e dolžno­s t i v občini, z a p r e d s e d n i k a občinske skupščine t o r e j . V s e m t r e m k a n d i d a ­t o m so d a l i p o d p o r o v 39 k r a j e v n i h s k u p n o s t i h i n n a 157 t e m e l j n i h k a n ­d i d a c i j s k i h k o n f e r e n c a h v združe­n e m d e l u . J a n e z O s o j n i k j e p o s e b n o p o d p o r o d o b i l v 5 k r a j e v n i h s k u p n o ­s t i h i n 13 O Z D , V i l i T o m a t v 10 k r a ­j e v n i h s k u p n o s t i h i n 10 O Z D , I v a n T o r k a r p a v 8 k r a j e v n i h s k u p n o s t i h i n 37 O Z D . V e n d a r p a so n a četrtkovi s e j i p o j a s n i l i , d a j e J a n e z O s o j n i k z a r a d i z d r a v s t v e n i h r a z l o g o v u m a k ­

n i l k a n d i d a t u r o i n s t a k o t k a n d i d * z a p r e d s e d n i k a k r a n j s k e občin? skupščine p r e d l a g a n a V i l i Tomat Ivan Torkar .

D v a k a n d i d a t a p a so p r e d l a g a l i ' d i z a p o d p r e d s e d n i k a občinske S» ščine i n s i c e r Iva Miklavčiča i n ' ' leno Škraba. D r a g a Šubica so um* n i l i s k a n d i d a t n e l i s t e , p r i čemer n a v e d l i , d a n i b i l e v i d e n t i r a n v m e l j n e m o k o l j u , t u d i z a družbeno? litični z b o r n i p r e d l a g a n . S e v e d a ' šlo b r e z p r i p o m b , k i so resnično m e l j e n e , saj b i to v socialistični m o r a l i s t o r i t i , p r e d e n so g a tem* n i m o k o l j e m d a l i v p r e s o j o k o t m" n e g a k a n d i d a t a .

V četrtek so n a s e j i določil i k a n d i d a t a z a p r e d s e d n i k a občinSlj g a i zvršnega s v e t a , to dolžnost na) še n a p r e j o p r a v l j a l Henr ik nelj, k i j e d o b i l t a k o rekoč sogla 5" p o d p o r o .

V t e m e l j n i h o k o l j i h so r a z p r a v i ! t u d i o možnih k a n d i d a t i h z a op' v i j a n j e najodgovornejš ih delež1

s k i h dolžnosti v r e p u b l i k i i n de s k i h dolžnosti v z v e z n i skupš^ Z a v z e m a l i so se z a o d p r t e l i s t e $ n a r a v n i r e p u b l i k e , z a m o r a l n o m a t e r i a l n o o d g o v o r n o s t funkcio f l ' j e v , z a p o m l a d i t e v n j i h o v i h ^ P o d p o r e n a t r e h t e m e l j n i h kandi 1" c i j s k i h k o n f e r e n c a h n i d o b i l Fra" 1

P o p i t k o t možni k a n d i d a t z a p1* s e d n i k a p r e d s e d s t v a S R Slovenj n a e n i p a M a j d a Pol janšek možna k a n d i d a t k a z a predsedf l 1

z b o r a občin. I z p o s t a v i l i so t u d i za* p a n o s t k r a n j s k e občine, k i j e s\> t u d i p r i d e l e g a t s k i h dolžnostih v# z n i skupščini.

M . Volčja*

Kandidata za vodilni funkciji: B. Tonejc in P. Žerovnik Radovl j ica, 20. februarja — Predlog kandidatne liste, nastal na podlagi stališč ljudi, izraženih na temel jnih kandidac i j sk ih k o n ­ferencah v kra jevnih skupnost ih in de lovn ih organizaci jah, je na prvi občinski kandicaci j sk i konferenci doživel le malo spre ­memb. Z a večino vod i ln ih funkcij v občinski skupščini in s k u p ­ščinah samoupravn ih interesnih skupnost i sta predlagana po dva kandidata , za šest funkcij po trije i n za sedemnajst najodgo­vornejših dolžnosti le po eden.

Z a p r e d s e d n i k a občinske skupščine je ko t e d i n i p r e d l a g a n sedan j i p redsed­n i k B e r n a r d Tone jc , z a podpredsedn i ­k a B o r i s Šetina i n Zvone Šolar, za. p r e d s e d n i k a zbo ra združenega de l a A n a Por , z b o r a k r a j e v n i h s k u p n o s t i J o ­že Rebec , Jože Dežman i n Jože K a p u s ter družbenopolitičnega z b o r a D a r k o Kovač i n M i r o s l a v B i r k . Z a p r edsedn i ­k a izvršnega sve ta je ko t e d i n i p red la ­gan P a v e l Žerovnik, s icer p r e d s e d n i k k o m i t e j a za p l a n i n gospodars tvo p r i radovljiški občinski skupščini. Z a to, d a je n a l i s t i z a funkc i j o s amo e n k a n ­d idat , s ta vsaj d v a raz l oga : Žerovnik je dob i l večinsko podporo v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h i n v d e l o v n i h o r g a n i z a c i ­j a h ; i n drugič: k a r s edem gospodars tve ­n i k o v je o d k l o n i l o p r e v z e m te funkc i j e .

Z a p r e d s e d n i k a skupščine k u l t u r n e s k u p n o s t i s t a p r e d l a g a n a Jošt Ro l c i n M a r i j a Borštnar, z bo ra u p o r a b n i k o v M a r i j a P a v l i n - U r h , D a n i j e l a Ambrožič

i n N a d a K o d e r ter zbo ra i zva ja l cev J a -k o b i n a Bračič in Ida Gnilšak; za pred­sednico skupščine otroškega v a r s t v a V a n d a Boštjančič i n M a r i j a n a Rebe r -n ik , z b o r a u p o r a b n i k o v M i l i c a K u n -stelj i n I r e n a Kovač ter z b o r a i zva ja l ­cev T a t j a n a V i d i c ; z a p r e d s e d n i k a skupščine izobraževalne s k u p n o s t i J o ­že S k u m a v e c i n M a r i j a K o m a n , zbo ra u p o r a b n i k o v Jože Je l ene i n Jože 1'faj-far ter z b o r a i zva ja l cev J a n e z Z u p a n i n B i s e r k a M e r t e l - M a n d e l j c . Z a predsed­n i k a skupščine zd ravs t vene s k u p n o s t i s ta k a n d i d a t a Ivo Čučnik i n Iv ica T a u -tovič, z b o r a u p o r a b n i k o v Pe t e r Z u p a n i n D a n i j e l a Jarkovič ter z b o r a i zva ja l ­cev L e o p o l d Z o n i k i n J a k a B a h u n ; z a p r e d s e d n i k a skupščine t e l e snoku l tu r -ne s k u p n o s t i Mišo S e r a j n i k , z bo ra upo­r a b n i k o v L a d o Kržišnik i n Jože V a r i ter z bo ra i zva ja l cev Zvone Potočnik i n Jože F a g a n e l , z a p r e d s e d n i k a skupšči­ne s k u p n o s t i s oc i a lnega s k r b s t v a A n ­

ton S u h a d o l n i k , z bo ra u p o r a b n i M a r i j a Štibelj i n Z d e n k a Mlačnik zbo ra i zva ja l cev Miloša Ovsen ik -^ za p r e d s e d n i k a skupščine stanov* ske s k u p n o s t i S t ane Košnik i n šte! Jutriša, z b o r a u p o r a b n i k o v Ljudf Blažič i n A n d r e j K o k o t i n zbo ra i * ja l cev M e t k a P i b e r - R u t a r . Z a pred*1

n i k a skupščine r a z i s k o v a l n e skup*1? | so p r e d l a g a n i Pe t e r Petriček, Ja* Žvegelj i n Jože J e s e n k o , soc ia l *^ v a r s t v a A n i c a Ježek i n M i l k a A ^ p o k o j n i n s k e g a i n i n v a l i d s k e g a zaVjj v an j a J e l k a J a k o p i n in V a r j a Jens 1

ter s k u p n o s t i z a zapos lovan je S*1

M l i n a r i c i n V e r a V a h t a r . De l ega t i so o b r a v n a v a l i t ud i sta' J

i n pred loge t e m e l j n i h kand idac i j * kon f e r enc o p r e d l a g a n i h kandidati ) 1

vod i lne funkc i j e v r e p u b l i k i . M e n i ' 1

d a b i b i l names to p r ed l a ganega ka1

da ta za p r e d s e d n i k a predsedstva S loven i j e primernejši J a n e z Sta1 1

n ik , d a je m e d k a n d i d a t i z a opra nje ključnih funkc i j n a v s e h r a^ p r ema l o m l a d i h i n d a j e še pr* »kroženja« — p r e h a j a n j a z ene fvv je n a drugo . Z a h t e v a l i so, naj b i k a n d i d a t n i l i s t i z a nos i l ce vod* funkc i j več i m e n , i n o b e n e m p r e l i , naj b i n a n a s l e d n j i h v o l i t v ah nO-ključnih funkc i j n a v s eh r a v n e h i z " l i n a n e p o s r e d n i h (tajnih) vo l i t vah

C . Zaplotn 1

I

J 1

Občinska kandidacijska konferenca v Tržiču

Odločili so se za zaprte kandidacijske liste Tržič, 21. februarja — Največ pr ipomb so ljudje na temel jnih kandidac i j sk ih konferencah v občini da l i na kandidiranje v re ­publiške i n zvezne organe, kjer niso bi l i upoštevani predlogi iz Tržiča i n tudi z Gorenjske. Čutijo, da imajo premalo vpl iva na i z ­bor najodgovornejših l judi v repub l ik i in federaciji. Kand idate v občini so potrdi l i , spričo kadrovsk ih težav so se spri jazni l i tudi z zapr t imi kand idac i j sk imi l i stami .

De l ega t i 41 t e m e l j n i h k a n d i d a c i j s k i h kon f e r enc v združenem d e l u i n 13 v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h — vse so b i l e oprav l j ene v dogovor j enem r o k u — so zre lo r a z p r a v l j a l i t ud i o številnih vp ra ­šanjih, k i j i h mora jo rešiti v p r i h o d n j i h l e t i h . V e l i k o p r i p o m b so i m e l i n a i zbor k a n d i d a t o v z a funkc i j e v r e p u b l i k i i n f ederac i j i , saj se je i z k a z a l o , d a j i h ne pozna jo dovo l j . O b r a v n a v a ožjega p r ed l o ga je t ako i z z v ene l a bol j ko t se­znan i t e v z izvršenim de j s t v om ko t pa resnično odločanje o i m e n i h n a k a n d i ­d a c i j s k i h l i s t a h . V republiških i n zvez­n i h o r g a n i h pogrešajo Tržičane i n Go ­renjce , m o t i j i h p reha jan j e s funkc i j e n a funkc i j o (den imo k a n d i d a t a za p r e d s e d n i k a p redseds t va S R S ) , p red la ­gajo, naj se f u n k c i o n a r j i , k i so i z p o l n i l i pogoje z a upoko j i t ev , u m a k n e j o m la j ­šim . . .

G l e d e kand ida t o v za odgovorne nalo­ge v skupščini občine i n skupščinah S I S je b i l o neka j pom i s l ekov , zaka j se n iso op r ede l i l i za več k a n d i d a t o v . M a ­rica Praprotnik, p r e d s e d n i c a občinske kon f e r ence S Z D L , j e^po jasn i l a , d a so i m e l i zan je s i cer e v i d e n t i r a n i h 180 l ju ­d i , v e n d a r se je po o p r a v l j e n i h razgo­v o r i h z možnimi k a n d i d a t i to število močno skrčilo. Težka k a d r o v s k a pro­b l e m a t i k a v občini j i h zato s i l i v zapr te k a n d i d a c i j s k e l is te . N e k a t e r e kadrov ­ske rešitve m o r d a n i so r a v n o najbol j posrečene i n t ako b i t u d i n e k a t e r i m l j u d e m v v o d s t v i h občinske skupščine i n skupščin S I S l a h k o očitali preseda­nje s funkc i j e n a funkc i j o .

Največ težii\ so i m e l i s k a n d i d i r a ­n j e m p r e d s e d n i k a izvršnega sveta. Zan j so e v i d e n t i r a l i štiri možne k a n d i ­date , v e n d a r nobeden od n j i h n i b i l z a

k a n d i d a t u r o , zato so z a funkc i j o dpj no e v i d e n t i r a l i Slavka Terana z oP* s k e g a k o m i t e j a Z K S . M a r i c a PraP n i k je odgovo r i l a tud i n a pogosto I pombo , d a za odgovorne funkc i j e ™ d i d i r a preveč upoko jencev . S o d W d a se n a n j i h o v i h izkušnjah I mnogo naučimo, zato j i h kaže vkU va t i v s a m o u p r a v n o delo , d o k l e r * vo l j n i de l a t i . N a vprašanje, kda j upoštevane številne p r i p o m b e , k i d a l i n a t e m e l j n i h k a n d i d a c i j s k i h ' f e r encah , je odgovor i l a , d a so de*j že ( den imo p r i ses tav i družbeno^ 1

čnega zbora ) , g lede p r i p o m b n a o*J bor k a n d i d a t o v z a funkc i j e v rep111 p a je S l a v k o O s r e d k a r , gost i z rep/ ške kon f e r ence S Z D L , de ja l , d a F do p r e t r e s l i po t em, ko bodo mi rn^ občinske k a n d i d a c i j s k e k o n f e r e n ^

I n k a t e r i so k a n d i d a t i v t rž išn i činsko skupščino? Za predsed1^ kandidira Ivan Kapel, z a podpre^ nika Karel Pečnik, z a predsednic, podpredsednika zbora združenega\ la Mojca Lampič i n Boris Jane, z a . krajevnih skupnosti Janko AhačLj obrobne k ra j e vne s k u p n o s t i be l j) i n Boris Rozman, z a družbe^ litični zbo r p a Ludvik Perko i n Bi*,! Rožič. D z »\$

Page 3: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

TOREK, 25. FEBRUARJA 1986 GOSPODARSTVO 3. STRAN M š ^ J M ^ I E S G L A S

V Gorenjski predilnici naredili posnetek porabe energije

Prihranili bi lahko četrtino energije Škofja Loka , februarja — Gorenjska pred i ln ica iz Škofje Loke je prva gorenjska tovarna, k i namerava najeti tuje posojilo za ^manjšanje porabe energije na enoto proizvoda. V ta n a m e n so mora l i naredit i natančen posnetek zdajšnje.porabe in i z k a ­zalo se je, da bi je l ahko p r ih ran i l i četrtino. T o pomeni , da bi lahko delež porabljene energije v i zde lk ih z 8 zmanjšali na 6 odstotkov.

R e z u l t a t i ana l i z e n iso p r a v nič osupl j i v i , saj j e t r e b a vedet i , d a naša indus t r i j a še n i n a p r a v i l a večjih ko­rakov p r i s m o t r n i p o r a b i energ i j e . P r i nas smo i z r e k l i že v e l i k o besed o varčevanju z energ i jo , d e l i l i smo na ­svete, k a k o naj ravna jo gospod in je , da b i privarčevale kakšno k i l o v a t n o u r o e l e k t r i k e . Ze l o m a l o p a je b i l o storjeno v i n d u s t r i j i , k j e r se k a r boje ob jav l ja t i p oda tke o po rab i energ i j e na enoto p ro i z voda , saj b i se ka j h i t r o Pokaza lo , k a k o p o t r a t n i so.

G o r e n j s k a p r e d i l n i c a je torej m e d p r v i m i , k i se j e tega p r o b l e m a k o r e n i ­to l o t i l a . A se ga m o r d a ne b i t ako ce-lot ivo, če najet je tu jega poso j i l a ne b i ter jalo t ak o natančne ana l i z e . N a tu ­j e m ima jo pač metodo log i jo ugota­v l j an ja možnih p r i h r a n k o v p r i p o r a b i energ i je natančno i zde lano i n sveto­vna b a n k a z a razvo j j o je zah t e va l a , Preden bo poso j i l a dode l i l a .

G r e za tuje poso j i lo o višini 50 m i l i ­jonov do lar jev , k i p a ga n a m e r a v a i o

čim bolj r a z d r o b i t i , d a b i l a h k o prišlo n a v rs to več t o va rn . V pose l se je vključila t u d i L j u b l j a n s k a b a n k a , k i je z b r a l a in te resente . S p r v a se j i h je og las i l o 12, zdaj p a l a h k o rečemo, d a je o s e m r e s n i h , m e d n j i m i so pred­v s e m večje tovarne , n a G o r e n j s k e m le G o r e n j s k a p r e d i l n i c a .

V p r i p r a v o s t r okovne d o k u m e n t a ­ci je, p o s n e t k a po rabe energ i j e tore j , se je vključil l j u b l j a n s k i S m e l t , k i so­de luje z zahodnonemško f i r m o F i ch t -ner , ka t e r e s t r o k o v n j a k i ima jo us t r e zne izkušnje.

K a j j e p r a v z a p r a v takšen posne tek s tan ja porabe energ i je , k je i n k a k o j i h iščejo? Na jpre j so p r eg l eda l i ener­getske v i r e , p r i čemer so d a l i pouda­rek po rab i domačih. P r i t em so se najdl je u s t a v i l i ob vprašanju kur je ­n ja s p r e m o g o m , k i so ga tu j i stro­k o v n j a k i najbol j zagovar ja l i . V e n d a r p a so kasne j e le upoštevali de jstvo, d a se bo G o r e n j s k a p r e d i l n i c a p r i ­ključila n a s l o v e n s k i p l inovod , k a r so

n a začetku letošnjega leta že napra ­v i l i ( r a z i skavo so končali s ep t em br a lani ) . P r i t e m so upoštevali dobre p la ­t i k u r j e n j a z z e m e l j s k i m p l i n o m , p r edv s em v pog l edu v a r s t v a oko l ja , k a k o r seveda tud i zanes l j i vos t oskr ­be.

N a s l e d n j a s t va r je b i l izračun pora­be energ i j e n a enoto p ro i z voda . K a ­k o r smo že z a p i s a l i , i m a energ i j a v iz­d e l k i h G o r e n j s k e p r ed i ln i c e 8-odstot-n i delež.

Na to p a so šli v podrobnos t i . P r i po­rab i električne energ i j e je to pred­v s em znižanje konične porabe , n a k a r n iso i m e l i p r i p o m b , saj imajo v G o r e n j s k i p r e d i l n i c i to dobro ureje­no: nadzo ru j e jo p rocesn i računalnik.

Ugo tov i l i so, d a v G o r e n j s k i p r ed i l ­n i c i porab i j o preveč toplotne energ i ­je; v tehnoloških pos t opk ih , ne z a ogrevanje . P r e g l e d a l i so stroje i n na­prave v p ro i z vodn j i i n le p r i t i s t i h , k i so zelo z a s t a r e l i i n energe t sko požre­šni, p r ed l a ga l i n a k u p n o v i h . V glav­n e m p a je šlo za p r i h r a n k e n a obsto­ječi s t r o jn i o p r e m i . Tu j e posoj i lo pač n i n a m e n j e n o n a k u p u nov ih strojev, temveč e n e r g e t s k i m p r i h r a n k o m , do k a t e r i h je moč p r i t i z izboljšavami n a s edan j i h s t r o j i h i n n a p r a v a h ter p r i tehnoloških me t odah , z izkorišča­n j e m o d p a d n i h toplot i n podobno.

Iz ana l i z e se je i z c i m i l o pet pro jek­tov: štirje v p r o i z v o d n i h l i n i j a h , pe­t i v k o t l o v n i c i . Reči je t reba , d a se je i zka za ' o , d a so b i l i že dosle j v G o r e n j ­s k i p r e d i l n i c i p r i p r i z a d e v a n j i h za s m o t r n o porabo energ i j e n a p r a v i po­t i . R a z i s k a v a j e poz i t i vno ocen i l a do­sedan ja p r i z a d e v a n j a i n u k r epe , po­k a z a l a p a j e t u d i n a nove.

S t e m i p e t i m i p r o j ek t i bodo k o n k u ­r i r a l i p r i b a n k i i n p r e d v i d o m a m a r c a bo z n a n a odločitev, a l i bodo tuje po­soj i lo d o b i l i a l i ne. Možnosti so seve­d a dobre . V štirih l e t i h bodo te pro­j ek t e uresničili. Tu j e poso j i lo bodo m o r a l i odplačati v pe tna j s t ih l e t ih ,

i m e l i p a bodo t r i l e tn i od log odplače­van j a . S e v eda pa ne bo šlo brez last­n i h sredstev ; zagotov i t i j i h bodo mo­r a l i 40 odstotkov .

Z uresničitvijo teh projektov bodo v Gorenjski predilnici prihranili če­trtino energije, delež porabljene energije v izdelkih bodo z 8 zmanjša­li na 6 odstotkov. Nepoznavalcem ta podatek seveda ne pove vsega, zato povejmo, da bodo letno prihranili 920 ton mazuta, 656 megavatnih ur električne energije in 56 ton tekoče­ga naftnega plina.

M . Volčjak

^počitniškem domu Jugovinil na Stari Fužini

Crni petek za samoupravljanje po telefonu y Stara Fužina,21. februar ja—Peter ica Bohin jk , delavk počitni-s k * g a d o m a Jugov in i l , je v sredo zaradi neure jenih samouprav ­a h odnosov in n i zk ih plač p rek in i l a delo. O d vod i ln ih v Sp l i tu , k ter je sedež delovne organizacije, je zahtevala ureditev razmer , a namesto tega je v petek dobi la telegrame — o suspenzu.

^ De lovna o r g a n i z a c i j a J u g o v i n i l iz , P h t a i m a za le tovanje s vo j ih 3500 de-^Vcev počitniški d o m s 55 ležišči v S ta -z1 Fužini v B o h i n j u . K o t je poveda l i P ravn ik M i l a n S t a r e i z S r edn j e v a s i , J e dobro zaseden p r e k vsega leta, saj v Ijlem letuje jo tedaj , k o je prost , t ud i ejavci reške ra f ine r i j e , P e t r o l a i n še e k a t e r i h d e l o v n i h o r gan i zac i j . O do-

^ u J e b i lo dosle j bol j m a l o slišati. De lo .^Jern je po teka lo po u s t a l j e n e m r edu :

T r p i n e so se nep res t ano men java l e , e 'avke p a so sk rbe l e , d a so se gostje v °Jiu dobro počutili.

. Z a p o s l e n i — u p r a v n i k , s oba r i ca , na -^ k a r i c i i n t r i k u h a r i c e — so že več let . t e l e f onsk ih r a z g o v o r i h z v o d i l n i m i v klovni s k u p n o s t i Družbeni s t a n d a r d

J r v p i s n i o b l i k i p r e k pošte opozar j a l i , i J So kot po zab l j en i v b o h i n j s k i l u k n j i , j in e s a m o u p r a v n o odločanje o k r n j e n o I r^kveščanje O doga jan ju v J u g o v i n i l u ' t* a n J k i j ivo, d a so p r i d e lu preobre­

meni, d a o s e b n i d o h o d k i ne zado­b i o več z a človeka v r edno življe-o k p ' " ' ' to(*a v edno je osta lo le p r i i D l J u b a h . V sredo j e d e l a v k a m prek ipe -. • zjutraj so še s k u h a l e za j t rk , po t em Jo r? ° Obvest i le u p r a v n i k a , d a p r e k i n j a -§ d e i 0 i n d a zahteva jo , naj se v o d i l n i v

Pjitu sestanejo . M i l a n S t a r e je obve-

a j j 1 odgovorne v J u g o v i n i l u , k : so de-i V i * ^ a m P o n u d i l i rešitev — ze četrtino ' J e plače. B o h i n j k e se s t ako s k r o m -i1 povišanj e m o s e b n i h dohodkov n i -' v?., r in ja l e . Z a h t e v a l e so še e n k r a t ' S i P ^ a c e °d d e c e m b r s k i h , k e r b i se

, ' e po tem, ko t so dejale , izenačile z ^Pos l en imi v d r u g i h g o s t i n s k i h orga-l 2 a c i j a h v B o h i n j u .

1Q u p r a v n i k d o m a i m a šestnajst let de-j 5 3

V n e dobe i n j e d e c e m b r a zaslužil | S ( . ,^ s °č d inar j e v , k u h a r i c e ok rog 46 t i -

s „^akov, n a t a k a r i c i 41 tisoč i n soba r i ca j e v

6 l e t i de l ovne dobe le 37 tisoč d ina r -

mj^emo, da dobivamo plače po pravil­nu, kakršen velja za vse delavce J u -

vljenje na splošno nekoliko dražje kot v sosednji republiki,« so poveda le de­lavke . »V času, ko je dom polno zase­den in je treba pripraviti okrog 60 ko­sil, pospraviti 55 ležišč in razen tega postoriti Se vse drugo, smo preobreme­njene. Več kot štiri mesece na leto ne poznamo prostih sobot in nedelj, do­datka za nedeljsko in praznično leto ne prejemamo, tako kot ga mnogi dru­gi, zaposleni v gostinstvu. Dva se vozi­ta na delo iz Srednje vasi in bi jima morali po pravilniku povrniti izdatke prevoza, vendar o tem nočejo nič sliša­ti. O tem, da sindikat v Jugovinilu vsa­ko leto organizira nakup ozimnice, smo zvedele od naših gostov, delavcev iz Splita. Naši otroci so prikrajšani pri dedku Mrazu — in še bi lahko našte­vali. Danica Pekovec je sicer članica 'rvršnega odbora sindikata v temeljni organizaciji Družbeni standard, a do­slej še ni dobila nobenega gradiva za sestanek ali zapisnik s seje. Za volitve in referendume smo nekajkrat prejeli gradivo šele potem, ko je bilo že vse odločeno. V delavskem svetu nimamo svojega predstavnika, ker pravijo, da bi bilo to predrago; lahko pa bi nas ob­veščali, kaj so obravnavali in o čem so odločali . . .«

P r e k i n i t e v d e l a je občutilo t u d i 45 gostov v počitniškem d o m u . U p r a v n i k M i l a n S t a r e je posk rbe l , d a je b i l o v so­b a h vse d n i toplo, v nedel jo je že d o b i l

v pomoč sobar i c i iz S p l i t a , n a h r a n o pa so gostje hod i l i v hote l Je ze ro .

V četrtek s t a de lavce počitniškega d o m a J u g o v i n i l o b i s k a l a tud i predstav­n i k a radovljiškega s i n d i k a l n e g a sveta i n priporočila d e l a v k a m , naj z zahteva­m i p i sno se znan i j o vodstvo t eme l jne i n de lovne o rgan i zac i j e , po t em p a naj se vrne jo n a delo. D e l a v k e so tako tud i s tor i l e : v petek so res prišle n a delo , to­d a le za k r a t e k čas, k e r so iz S p l i t a že p r i s p e l i v B o h i n j t e l e g r am i z nov ico , d a so s u s p e n d i r a n e i n d a do nada l jn j ega n ima j o v s t opa v d o m .

D e l a v k e bodo m o r a l e z a r a d i kršitev d e l o v n i h obveznos t i p r ed d i s c i p l i n s k o kom i s i j o . O b t em , d a so bi le po 20. de­c e m b r u m i n u l o soboto i n nedel jo prvič »proste« ob k o n c u t edna , j i h najbol j za­n i m a to, a l i bodo člani kom i s i j e prišli v B o h i n j a l i p a bodo one mora l e (prvič v življenju i n po možnostih še z le ta lom) v Sp l i t ? !

C. Z a p l o t n i k

Nad turizmom spet črni oblaki Zadnja leta so bi la t u r i zmu naklonjena, zdaj spet prihajajo težki časi. V s e h posledic še n i moč napovedati , toda črnih oblakov je toliko, da je zaskrbljenost upravičena. To l i ko bolj v turističnih kraj ih, kjer dobr ih let niso zna l i a l i hoteli izkorist it i . Lažje j im bo tam (na B ledu , v Portorožu), kjer so jih znal i in hoteli .

Kakšne Črne o b l a k e i m a m o tore j v m i s l i h ? Začeti m o r a m o s e v e d a z n o v o d e v i z n o z a k o n o d a j o , n a d a l j e v a t i p r i večj ih d a v k i h i n p r i s p e v k i h t e r p r i naraščanju c e n i n končati p r i o h r a n j a n j u n e r e a l n e g a tečaja d i ­n a r j a .

Turist ično g o s p o d a r s t v o j e i z r a z i t i i z v o z n i k , pomembne jše o d t e ga p a j e , d a j e n j e gov ne to d e v i z n i učinek k a r 82 -ods to t en . V z a d n j i h l e t i h j e d r u g o g o s p o d a r s t v o p o k a z a l o v e l i k o z a n i m a n j a z a v l a g a n j a v t u r i ­z e m i n s t e m z a delež p r i zasluženih d e v i z a h . S p r e g l e d a t i p a ne s m e m o t u d i d o h o d k a , k i so g a turistične o r g a n i z a c i j e d o b i l e z o d s t o p a n j e m de­v i z . V s e g a t e g a zda j ne bo več; o c en ju j e j o , d a se bo a k u m u l a t i v n a spo­s o b n o s t s l o v e n s k e g a turističnega g o s p o d a r s t v a zmanjšala z a 35 o d s t o t k o v , k a r v e l j a z a t i s t e , k i z i z v o z o m u s t v a r i j o 65 o d s t o t k o v svo je ­g a d o h o d k a .

Z r a h l j a l e se bodo v e r j e t n o t u d i p o v e z a v e s p r e s k r b o v a l n i m i o r g a ­n i z a c i j a m i , k i so p r a v t a k o t e m e l j i l e n a d e v i z n e m i n t e r e s u . N e z n a t n e p a so t u d i u v o z n e p r a v i c e t u r i z m a . S e bo tore j p o n o v i l a s l a b a p r e s k r b a i z p r e d t r e h let , k i j e našemu t u r i z m u n a p r a v i l a n a t u j e m t a k o s l a b o re­k l a m o ?

Zmanjšan je i z v o z n i h s p o d b u d p a ne bo v p l i v a l o le n a d o h o d e k t u ­rističnih o r g a n i z a c i j , t emveč t u d i n a s k u p n a s r e d s t v a z a turistično pro ­p a g a n d o . Z a s k u p n o p r o p a g a n d o S l o v e n i j e se bodo namreč s r e d s t v a zmanjšala z a o k o l i 60 o d s t o t k o v , to re j n e bodo m o g l i uresničiti v s e h a k c i j z a večji o b i s k t u j i h gos tov .

Boljši p o s l o v n i r e z u l t a t i so v z a d n j i h d v e h l e t i h p r i n e s l i t u d i boljše o s e b n e d o h o d k e v t u r i z m u . N a B l e d u i n v Portorožu so izboljšali s e s t a ­vo z a p o s l e n i h , v g o s t i n s k e šole so se začeli v p i s o v a t i c e l o odličnjaki, ne več le osmošolci z z a d o s t n i m spr ičevalom. T i r a z v e s e l j i v i p r e m i k i b o d o zda j z a s t a l i .

Že zda j t a k o l a h k o n a p o v e m o , d a t u r i z m u l e t os n e bo u s p e l o z g r a ­d i t i d v a tisoč n o v i h ležišč, k a k o r so načrtoval i ; z l a s t n i m i s r e d s t v i kveč­j e m u t r e t j i n o . V n a s l e d n j i h l e t i h bo težko z a g o t a v l j a t i 25 o d s t o t k o v l a s t n i h s r e d s t e v (pre j 15 o d s t o t k o v ) , k a k o r p r e d p i s u j e n o v i z a k o n o po­s e b n i h p o g o j i h z a naložbena p o s o j i l a . Tur ist ične z m o g l j i v o s t i b o d o t a ­k o p r e j a l i s l e j o m e j i l e n a d a l j n j o r a s t turist ičnega p r o m e t a i n s t e m de­v i z n e g a p r i l i v a .

Črne o b l a k e , k i se z g r i n j a j o n a d t u r i z e m , b o m o l a h k o r a z g a n j a l i le z r e a l n i m tečajem d i n a r j a , z bančno p o l i t i k o , k i bo u s m e r j a l a naložbe­n a s r e d s t v a v t u r i z e m , p r i čemer b i b i l o t r e b a p o l e g s p o d b u j a n j a v l a ­g a n j v t u r i z e m p o i s k a t i u g o d n o s t i t u d i z a r a z v o j t r g o v i n e . V obračun i z v o z n i h s p o d b u d p a na j b i vključil i t u d i zdravniške s t o r i t v e , o b i s k e n a r a v n i h i n k u l t u r n i h z n a m e n i t o s t i , športno r e k r e a t i v n e s t o r i t v e i n d r u g o t e r z a g o t o v i l i s r e d s t v a z a turistično p r o p a g a n d o v t u j i n i .

V takšnih r a z m e r a h naložbe ne b o d o več e k o n o m s k a odločitev t u ­rističnih o r g a n i z a c i j , k a k o r so b i l e l a h k o z a d n j a l e t a , k o se j e d o d o d b r a p o k a z a l o , k a k o so v n e k a t e r i h turističnih k r a j i h z n a l i i z k o r i s t i t i boljše turistične čase, d r u g o d p a se n i s o p r e d r a m i l i . N a m e s t o l a s t n e s k r b i z a r a z v o j t o re j z a t u r i z e m spe t p r i h a j a j o časi olajšav, saj n o v i p r e d p i s i t u ­r i z m u ne da j e j o p o d p o r e , kakršne b i ko t pretežni i z v o z n i k m o r a l b i t i de ležen i n k a t e r e ne to d e v i z n i učinek j e z a d e v i z n o b i l a n c o naše drža­ve z e l o p o m e m b e n . \| Volčjak

Kdo ne mara prodajalcev zelenjave?

K r a n j , 19. f e b r u a r j a — K o j e m i ­n u l o s r e d o k r a n j s k i izvršni s ve t o b r a v n a v a l s p r e m e m b e o d l o k a n a področju o b r t i , se j e v n e l a vroča r a z ­p r a v a o z a s e b n i h p r o d a j a l c i h ze le ­n j a v e i n s a d j a v k r a n j s k e m m e s t u : so p o t r e b n i a l i ne? Končno so z dve ­m a g l a s o v o m a p r o t i le i z g l a s o v a l i , d a b o d o v o s n u t k u o d l o k a p u s t i l i mož­nos t , i n r a z p r a v a na j pokaže, a l i so z a s e b n i p r o d a j a l c i s a d j a i n z e l e n j a v e v K r a n j u dobrodošli a l i n e .

S a m o po s e b i se z a s t a v l j a vpraša­n je , k d o n a s p r o t u j e boljši p o n u d b i , k i j o z a s e b n i p r o d a j a l c i v s e k a k o r p r i n e s e j o . P o z g l e d n i t r e b a daleč, d o Škof je L o k e , k j e r i m a j o z a s e b n i p ro ­d a j a l c i boljšo p o n u d b o , p r o d a j a l n e p a o d p r t e t u d i t eda j , k o so v s e d r u g e z a p r t e , c e l o ob n e d e l j a h . V splošno z a d o v o l j s t v o l j u d i s e v e d a .

K d o tore j v K r a n j u n a s p r o t u j e boljši p o n u d b i z e l e n j a v e i n sad j a ? P o z n a v a l c i p r a v i j o , d a zda j n i d o b r a , d a j e t r e b a v »ze lenjav i « s r e d i m e s t a

r v>nila; razlika je le J tem, da se mo-

me s tem denarjem prebijati iz e s eca v mesec v Sloveniji, kjer je ži- M E R K U R KRANJ

Iz delovnih kolektivov

Iskri plaketa J L A Kranj , februarja — Metro loški

l a b o r a t o r i j M L - 1 8 v I s k r i n e m i n ­s t i t u t u z a k a k o v o s t i n m e t r o l o g i j o j e p r e j e l p l a k e t o i n d i p l o m o J L A . T o v i s o k o p r i z n a n j e j i m j e J L A p o d e l i l a z a dosežene r e z u l t a t e i n p r i s p e v e k k r a z v o j u m e t r o l o g i j e t e r učinkovito d e l o v a n j e s i s t e m a s t a n d a r d i z a c i j e i n m e t r o l o g i j e v oboroženih s i l a h S F R J . (vs)

Pogovori med malico

Jesen i c e , f e b rua r j a — V e l ek t rod n e m o d d e l k u jeseniške Železarne so se odločili z a i z v i r e n način izo­braževanja de lavcev . Z m e n i l i so se, d a se bodo o p ro i z v odn j i i n novos t ih ter o p r o b l e m i h pogovar ja l i v po­daljšanem času z a ma l i c o .

D o zdaj so n a sproščen način i n odk r i t o že sp regovo r i l i o i z r a b i de­lovnega časa, s p r e m l j a n j u kva l i t e t e

p ro i z vodov i n možnostih za poveča­nje p r o d u k t i v n o s t i . D e l a v c e m so r a z d e l i l i tud i p i sno g rad i vo , d a b i b i ­l i bol je s e znan j en i z dolžnostmi n a d e l o v n i h m e s t i h .

Vods t vo e l ek t r odnega o d d e l k a je s tako ob l i ko izobraževanja zado­vo l jno , spre j e l i p a so jo tud i de l avc i , k i mora jo b i t i s t a lno s e znan j en i z novos tm i v p r o i z v odn j i e l ek t r od .

D. S.

Za 5 milijonov dinarjev prihranka

J e s e n i c e — J a n u a r j a so i n o v a ­t o r j i j esen iške Že l e zarne p r i j a v i l i t r i n a j s t k o r i s t n i h p r e d l o g o v , o d ­b o r i z a g o s p o d a r s t v o p a so j i h o c e n i l i n a s e j a h . S k u p n i p r i h r a n ­k i znašajo pribl ižno 6 m i l i j o n o v d i n a r j e v , 23 a v t o r j e v p a j e p r e j e l o 558.000 d i n a r j e v p o s e b n i h n a d o ­m e s t i l a l i 9 o d s t o t k o v o d ugo to ­v l j e n i h k o r i s t i .

t u d i p o l u r e čakati n a s o l a t o . T o r e j j e k u p c e v dovo l j t a k o z a družbene ko t z a z a s e b n e p r o d a j a l c e , k o n k u r e n c a p a j e v r h t ega s e v e d a t u d i z d r a v a . M o r d a p a p r a v v s t r a h u p r e d k o n k u ­r e n c o tiči r a z l o g , d a n e k a t e r i skuša­j o i z o d l o k a črtati to možnost. N j i h o ­v i a r g u m e n t i so namreč s l a b i , slišati j e b i l o , n a p r i m e r , d a z a s e b n i p r o d a ­j a l c i k a j r a d i kršijo p r e d p i s e i n vča­s i h po čudnih p o t e h n a b a v l j a j o b l a ­go. S e v e d a takšni prekrški n i s o s t v a r občinskega o d l o k a , temveč s t v a r inšpektorjev, n i k a k o r p a to ne m o r e b i t i r a z l o g , d a Kranjčan i ne b i i m e l i več je i n boljše i z b i r e s a d j a i n z e l e n j a v e .

Če s m o m a l c e p i k r i , l a h k o rečemo, d a se k o n k u r e n c e bo j e družbene p ro ­d a j a l n e , Živ i la t o r e j , k i so k o t v s e k a ­že, p r i s p r e j e m a n j u o d l o k a r j a s t o p i l a k o t l o b i s t i v ang leškem p a r l a m e n t u .

M . Volč jak

Kaj bo z vinsko kletjo?

Kranj , 19. februarja — P o p r e s e l i ­t v i v N a k l o so p r o s t o r i n e k d a n j e de­l o v n e o r g a n i z a c i j e V i n o p i v o p r a z n i , t u d i v i n s k a k l e t j e opuščena. P r e d časom j e p a d l a z a m i s e l , d a b i b i l a t a m k r a n j s k a tržnica. V e n d a r vse kaže, d a s t e m ne bo nič. K r a n j s k o tržnico n a m e r a v a j o namreč s a n i t a r ­no izboljšati, n o v o l o k a c i j o p a bodo i z b r a l i , k o bodo n a p r a v i l i u r e d i t v e n i načrt K r a n j a . K a j bo to r e j v M l a d i n ­s k i u l i c i ? Še d o n e d a v n a j e b i l o sliša­t i , d a b o d o d a l a Živ i la p r o s t o r e v n a ­j e m P o l i k e m o v e m u t o z d u C h e m o , k i b i i m e l t a m p r o d a j a l n o . Iz zdajšnje se b o namreč m o r a l k m a l u i z s e l i t i . T o r e j v t e m p r i m e r u z g r a d n j o n o v e C h e m o v e t r g o v i n e n a Z l a t e m p o l j u ne b i b i l o nič. P o z a d n j i h v e s t e h p a je moč s k l e p a t i , d a Živ i la nam< i v a -j o o b j e k t zadržati z a s e , v sa j a pet­n a j s t le t . S e v e d a p a se z a s t a v l j a vprašanje , k o l i k o se splača v l a g i t i v o b j e k t , k i j e p r a v z a p r a v z i d a n a b a r a ­k a . P a m e t n o b i b i l o o h r a n i t i k l e t , z u ­n a n j e pos l op j e p a porušiti i n z g r a d i t i ka j n o v e g a , sa j j e l o k a c i j a s r e d i m e ­s t a z e l o z a n i m i v a . T o d a z a k a j takš­n e g a b i p o t r e b o v a l i d o s t i der a r j a . T e g a p a n i . M V

Page 4: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

V nedeljo v Železnikih

Odločali se bodo o samoprispevku Železniki, 22. februarja — O re fe rendumu za samoprispevek so v krajevni skupnost i razmišljali že l an i v razpravah o s red ­njeročnem p l anu do leta 1990. Potem pa je skupščina krajevne skupnost i 6. februarja sprejela sklep. P rog r am del , o katerem se bodo odločali na re fe rendumu, je ocenjen n a skoraj 530 m i ­lijonov dinarjev.

* Za to srednjeročno obdobje je bilo v razpravah v naši krajevni skupno­sti veliko želja. Ko smo ocenjevali, kaj vse potrebujemo in koliko bomo zmogli, smo ugotovili, da z rednimi sredstvi krajevne skupnosti ne bomo mogli veliko narediti. Zato smo zače­li v organih krajevne skupnosti raz­mišljati o referendumu. Potem smo izdelali referendumski program,« je v soboto na zboru krajanov v dvorani salona pohištva Alples pripovedoval predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Benedik. Podoben zbor je bil v petek tudi v dvorani kulturnega do­ma v Železnikih, razprave o pripra­vah na referendum pa so na območju celotne krajevne skupnosti.

Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka je skupščina krajevne skupnosti sprejela 6. febru­arja. Za samoprispevek pa se bodo

krajani na območju celotne krajevne skupnosti odločali v nedeljo, 2. mar­ca. Če se bodo zanj odločili — plače­vali naj bi ga pet let — se bodo lotili zelo obsežnega programa in z uresni­čitvijo zelo obogatili krajevno skup­nost oziroma ta del škofjeloške obči­ne. Celoten program je namreč po ce­nah iz konca minulega leta ocenjen na 530 milijonov dinarjev.

Denar, ki bi ga zbrali s samopri­spevkom, bi vložili na mestnem po­dročju Železnikov (Studeno, Češnji-ca-Log, Kres-Dašnjica, Otoki-Racov-nik-Trnje-Škovine ter na Plavžu-Je-senovec) v gradnjo telovadnice ob osnovni šoli, v gradnjo pretvorniške mreže za dodatni televizijski pro­gram za Zagreb in Koper, v gradnjo mrliških vežic in sofinanciranje po­kopališča v Selcih ter v rekonstrukci­

j a zboru krajanov so v soboto podprli referendumski program v krajevni skupnosti

jp javne razsvetljave v zgornjem delu Železnikov.

Na področju vaških odborov (Pod-lonk-Prtovč, Ojstri vrh-Smoleva, Martinj vrh in Zali log) pa bi denar namenili za asfaltiranje cest. Povsod bi asfaltirali po štiri kilometre cest, v Zalem logu pa štiri kilometre in pol. Razen tega pa bi v Zalem logu odku­pili in adaptirali tudi dvorano. Razen samoprispevka bodo krajani na področju vaških odborov s prosto­

voljnim delom pripravili ceste in poti za položitev asfalta.

Obveznost, s katero naj bi se kraja­ni v krajevni skupnosti odločili za sa­moprispevek, je zelo pomembna. Zbrali naj bi namreč eno petino po­trebnih sredstev (92 milijonov) za uresničitev celotnega programa. Kar polovico denarja (262 milijonov) bi prispevale občinske samoupravne in­teresne skupnosti, manjkajočo razli­ko pa bi dodale še organizacije zdru­ženega dela iz Selške doline.

Na vseh dosedanjih razpravah so krajani takšen program in predlog za samoprispevek podprli; tudi na sobot­nem zboru v dvorani Alplesa, kjer so delegati iz Prtovča oziroma Podlonka imeli le pomislek, da so že za ureja­nje pašnih površin vložili veliko na­porov. Povsod je prevladalo mnenje, da brez samoprispevka ne bodo dobi­li tudi drugih sredstev, kar bi pome­nilo, da bi morali celoten program opustiti. To pa bi bilo zelo neugodno za tisti del programa, ki vključuje gradnjo telovadnice ob osnovni šoli. Graditi naj bi jo začeli proti koncu tega obdobja. Nova telovadnica je nujna. Že zdaj učenci v sedanji telo­vadnici ne morejo imeti rednega predpisanega pouka telesne vzgoje. Ko pa bodo prihodnje leto začeli ob šoli graditi dodatne učilnice (1500 kvadratnih metrov) in ko bodo leta 1988 prešli na enoizmenski pouk, bo nova telovadnica še pomembnejša.

»Samoprispevek, za katerega naj bi se odločili v nedeljo na referendu­mu, bo v tem, sicer težkem obdobju izredno dobro naložen,« je v razpravi na sobotnem zboru poudaril eden od krajanov. •

A. Žalar

Gradi l i bodo tudi na Trsteniku in v Besnici tranj , 19. februarja — Še zadnjič je kranjsk i izvršni svet obrav ­naval p r ipombe na družbeni p l an občine v pr ihodnj ih petih o z i -o m a petnajstih let ih, v sprejem gre zdaj občinski skupščini. ajveč p r i pomb je bi lo seveda na njegov prostorski del, na p re -stalega j ih n i več.

V sredo so na seji še enkrat pretresli najbolj »vroče« pripombe, pri čemer so se skušali kar najbolj držati veljavne zakonodaje, da bodo argumenti pri od­klonitvi tehtni.

Niso ugodili pismu osmih krajanov glede zazidljivosti njihovih parcel v Britofu. Kupi l i so jih, še preden je za­čel veljati interventni zakon o varova­nju kmetijskih zemljišč, ki je prinesel prepoved gradnje na zemljiščih, kakr­šno je njihovo. Malce imajo torej le po­seben značaj, vendar pa je treba reči, da so v kranjski občini morali tedaj čr­pati gradnje kar na 100 »industrijskih« lektarih in na 244 hektarih, ki so bili .ooprej namenjeni za stanovanjsko gradnjo. Če bi torej zamižali pri teh parcelah v Britofu, bi bržkone morali '>e pri katerih. Odgovor na pripombo je bil negativen, lastnikom tamkajšnjih oarcel torej preostane le tožba.

Nekaj stanovanjskih hiš bo moč zgraditi na Trsteniku, saj so ugodili pripombi krajevne skupnosti, ki jo je x>dprla z utemeljitvijo, da tamkajšnji Iružbeni objekti zadoščajo tudi za de-iet do 16 novih hiš. Načrtovano stano-/anjsko gradnjo so od Golnika prek

i jorič potegnili še do Trstenika. Z zazi-( lalnim načrtom pa bodo rešili tudi

amkajšnje črne gradnje, ki so bile 1 >red časom zelo sporne.

Podobno bo možno nekaj hiš zgraditi .udi v Besnici, saj so vendarle ugodili ielji krajevne skupnosti, da nekaj kra-;anov ob cesti postavi nove hiše. Načr-ovalci bodo zaokrožili naselje in torej

, lapravili izjemo. Besničani so bili s vojimi pripombami zelo glasni, saj so porekali, da je bilo tam postavljenih •eliko počitniških hišic, domačini pa

Težave imajo s pošto Srednja Dobrava — V krajevni

»kupnosti Srednja Dobrava v radov-jiški občini imajo nenehne težave s >ošto. Ob sobotah je ne dobivajo. Še 'ečji problem pa je, ker del krajevne skupnosti pokriva pošta Kropa , dru--?i del pa pošta K a m n a gorica. Vča-;ih mine tudi štiri in več dni, da na­slovnik dobi pošto. T o še posebno noti krajane, ki imajo različne sa­moupravne zadolžitve in so doma na Zgornji Dobravi. Sedež krajevne ;kupnosti je namreč na Srednji Do->ravi. . c _ R _

ne morejo graditi hiš. Tudi obstoječim družbenim objektom nekaj novih hiš ne bo delalo težav. V razpravi smo sli­šali, da bi morali o stanovanjski grad­nji v Besnici in okolici temeljito razmi­sliti, saj bi morda v bodoče tja lahko razširili kranjsko mesto, napravili pa bodo raziskave, ali je tam v zemlji res topla voda ali ne.

Iz Dupelj pa je prišel (prvi) obratni predlog: nekaj zemljišč bodo namenili kmetijski obdelavi.

Negativen pa je bil odgovor na pred­loge krajevne skupnosti Bitnje, kjer se skušajo izogniti pozidavi. Tja naj bi se namreč v bodoče širilo kranjsko mesto, tam naj bi zraslo mestno naselje s 17.500 prebivalci. Krajani skušajo ne­kaj zemlje ohraniti, odmik so tako že napravili v Spodnjih Bitnjah, sporno je še območje v Srednjih Bitnjah. Če bi se odprla možnost za stanovanjsko gradnjo na izpraznjenem prostoru ope­karne in puškarne, jo bodo lahko skr­čili tam, kjer imata krajevni skupnosti Bitnje in Žabnica pripombe.

M. Volčjak

Zlata poroka pr i Lasnikovih

Punčko so odvlekli na gestapo Jesenice, 22. februarja — Mar i j a i n M i r k o L a s n i k s Koroške Bele sta m e d vojno sodelovala s par t izan i — Mar i j a je otroka rod i la v zaporu

Zlatoporočencema v življenju ni bilo lahko, še posebno ne Mariji, ki je v bo­ju za vsakdanji kruh za številno druži­no na lastni koži občutila okupatorjev teror. Lasnikova Marija se je rodila pri Žvagnu na Jesenicah, v znani parti­zanski družini, ki so jo Nemci stalno nadzorovali. Vseh devet Žvagnovih otrok se je po zgledu očeta in brata tr­do upiralo okupatorju in spoznalo kru­to maščevanje, tudi nad lastnimi otroki.

»Spominjam se,« pravi Marija,« kako so bili pri nas doma vsak večer parti­zani, vedno smo jih skrivali in jim da­jali hrano. Najhuje pa se je začelo te­daj, ko sta morala oče in brat med par­tizane, sicer bi ju ujeli in ubili. Tedaj sva bila z Mirkom že poročena in sva imela majhne otroke. Doma nismo mogli več živeti, zato smo se preselili na Hruško. Vendar sva bila tudi tam v stalnem stiku s partizani, še posebej z očetom, ki mu je najina komaj osem­letna hčerka vsak dan popoldne nosila hrano. Bi l je ranjen in je potreboval pomoč.

Ni šlo brez zapletov: Nemci so otro­ka počakali. Ne vem kako, vendar je punčka že tedaj slutila, da ne smejo v i ­deti kanglice, zato jo je iznajdljivo po­tisnila v sneg in pokrila s smrekovo vejo. Nič ni pomagalo, otroka so odvle­kli na postajo, na jeseniški gestapo, in šele na progovarjanje dobre sosede so punčko izpustili.

Meni nikoli niso prizanašali — no­sečo so me odvlekli v tiste nagnusne jeseniške zapore in pretepali, češ, kje imam brata in očeta. Tako zelo so me ranili, da so me morali potem odpeljati v bolnico, kjer so me zdravniki zadrža­

li, da sem lahko v miru in — prezgodaj — rodila.

Posledice nosim vse življenje, slabe­ga zdravja sem, velikokrat v bolnici. Kljub vsemu se veselim življenja, predvsem pa svojih otrok. Na moža, ki je 41 let delal v Železarni, sem bila včasih res malce huda, zato, ker je dneve in dneve preživel v gledališču in še danes poje v pevskem zboru. Saj ve­ste: veliko otrok in ena sama revna plaćica.« D S e d e j

PISALI STE NAM... OGROŽENE SO TUDI ŽIVALI

Sprašujem se, zakaj nikjer v javnih občilih ne zasledim, naj občani pozimi ogroženim živalim priskočijo na po­moč. Neverjetno, kako slabo je pone­kod pozimi poskrbljeno za pse čuvaje, mačke in ptice. Ljudje, ki ne skrbijo za živali, jih s tem posredno mučijo. Al i ni žalostno, da pes čuvaj v snežnem mete­žu brez zavetja (pasje ute), na prekrat­ki verigi, prezebel in lačen ter bolan čaka na usmiljenje gospodarja.

Pa tudi na mačke radi pozabimo. Dvomim, da imajo kje pri hiši kar 365 miši za vsakega mačka, da bi bil vse le­to sit. V večji vasi blizu Ljubljane sem pred nedavnim le pri petih domačijah ugotovila kolikor toliko ugodne bivalne razmere za pse čuvaje. Videla pa sem nič koliko sestradanih mačkov.

Naj opozorim, da so gospodarji psom čuvajem dolžni urediti zavetje (pasjo uto in nastilje), najman štiri metre dol­go verigo in najmanj enkrat na dan da­ti dovolj tople hrane in vodo. Preštevil-no razmnoževanje mačk bi lahko ure­jali s sterilizacijo in kastracijo pri vete­rinarju. Tako delajo društva proti mu­čenju živali v naprednih državah. Naša moralna dolžnost pa je, skrbeti tudi za zunanje ptice. V trgovinah se že dobi ptičja krma, še posebno pa so priporoč­ljive lojeve pogačke ali pa kar loj. Vse­kakor pa pticam pri pripravi jedi ne smemo dodajati soli, masti, masla ali margarine. Tudi kruha in svežih kru­hovih drobtinic ptice ne smejo dobiti. Škodijo pa j im tudi začinjeni ostanki hrane.

Morda bi tudi komunalne službe v sodelovanju z društvi proti mučenju ži­vali poskrbele za ptice. Predvsem naj

bi prevzele redno krmljenje golobov, krmi pa primešale ornisteril, ki znižuj« plodnost golobic. Tako na primer, skr bijo za golobe v Dubrovniku. In ne pO" zabimo na vodne ptice. Vodne race, gO" si, labodi prihajajo pozimi, ko gladin* zamrzne, k bregu po hrano. Posebno na Bledu se to pogosto dogaja.

Potrudimo se malo, kaj več pravzfl' prav ni treba!

Lea Eva Muller, Ljubljana, Titova 23

Morda pa se bo zdaj gospodar sponi' nil? — Lea Eva Muller iz Ljubljane nam je poslala precej dolgo pismo o ogroženih živalih pozimi. Povzetek tudi objavljamo. Tegale prezeblega psa čuvaja smo odkrili na Gorenj­skem, blizu Kranja. Skoraj zatrdnO smo prepričani, da ga bo gospodaf spoznal. Upamo va tudi, da bo vsaj •zdaj bolje poskruel zanj! — A. Ž. — Foto: F. Perdan

i . . . KRATKE PO GORENJSKI Kranjska gora bo gostila invalide

• Kran j ska gora — Društvo invalidov Jesenice bo v nedeljo, 2. marca, gostitelj z imskega rekreativnega in športnega tekmovanja invalidov Slove* nije. Ob 10. ur i se bodo ob hotelu Kompas zbrali tekmovalci za tek na smu; čeh, v Savsk ih jamah nad Jesenicami pa bodo sankaške tekme z navadnim 1

sanmi. ^ g

Sporočilo obiskovalcem Lubnika • Škofja Loka — Iz Planinskega društva v Škof j i Lok i so nas obvestili da bo P lan inski dom Bor isa Ziher la na Lubn iku ponovno odprt in stalno oskrbovan od sobote, 1. marca 1986, dalje. Planince in druge ljubitelje nara' ve vabijo, da ga obiščejo. (S)

OD TU IN TAM...

P l a n i n s t v o p r i b l i ž a t i s r e d n j e š o l c e m

Br, Kr še? in rei in »c< ko le* ki ta

na srr Ph de vil io, tal tal ne Pri

dr, *0: tO* čn Le do tič h ki; Po tel stt Hi

o s

k

Kranj — V preteklosti so se kranjski srednješolci, zlasti v tekstilni šoli in di­jaškem domu, zelo aktivno ukvarjali s planinstvom. Zal se je ob izmenjavi di­jaških rodov povezava z matičnim pla­ninskim društvom povsem pretrgala in je organiziranost planinske mladine postala zelo šibka. Zato si je vodstvo kranjskega planinskega društva zada­lo nalogo, da se na srečanju s predstav­niki srednjih šol dogovori o načrtnem seznanjanju dijakov s planinstvom.

Sestanek je bil sredi februarja, na njem pa so s predstavniki vseh sred­njih šol sklenili, da se bodo poslej red­no srečevali na kratkih posvetih. Že na

prvem srečanju bodo sestavili odbo' mladinskega odseka planincev ifl > M

vključili vanj poleg mentorjev najbolj fl0

prizadevne mladince. Začrtali bodo program dela in v šole povabili preda­vatelje iz planinskih vrst. Ob pomoči društva bodo ob koncu šolskega leta pripravili vsaj dva pohoda v gore. Med

Pri di, re, in

počitnicami pa bi organizirali planin; a

f>b i f OUAK Cirili »li V-v /~\ *-\ T\ ir>lrn4-i 4ilHl ~ ski tabor. Skušali bodo poiskati tudi kandidate za mladinske vodnike ifl . tekmovalce za orientacijske nastope- J}1

Organizirali bodo še kviz o planinstvu Kasneje pa se bodo dijaki lahko pri' družili sodelavcem odsekov, ki v drtf štvu skrbijo za razna področja planin skih dejavnosti.

S. Saje

Naselja se širijo Škofja Loka , 25. februarja — Drev i ob 17. u r i se bodo sestali dele ' gati stanovanjske zadruge So ra v Škof ji L o k i . Najbolj živahna bo razprava o de lu zadruge v m i n u l e m letu i n o načrtih za letos-G re predvsem za gradnjo v stanovanjskih soseskah Pod PlevnOi Dašnjica, Puštal, F r a n k o v o naselje i n Žiri.

do dv te

ta

Stanovanjska soseska Pod Plevno je značilna predvsem po svoji arhitekton­ski pozidavi in načinu ogrevanja. Vsak objekt bo imel svojo toplotno črpalko. Ogrevano vodo bodo uporabljali iz či­stilne naprave na Suhi. Del glavnega dovoda je že zgrajen. S takim načinom ogrevanja bosta zagotovljena čisto okolje in varčevanje z energijo.

Stanovanjska soseska Pod Plevno obsega 96 stanovanjskih hiš, otroški

V soboto je minilo natanko petdeset let, odkar sta se poročila sedaj 70-letna Marija in 77-letni Mirko Lasnik s Koroške Bele. Marija je bila doma v znani partizanski družini pri Žvagnu na Jesenicah. — Foto: D. Sedej.

vrtec in trgovino. Zaradi motečih go­spodarskih objektov, ki jih bodo poru­šili do konca aprila letos, je gradnja razdeljena v dva dela. V prvem delu je 60 hiš, od tega 25 montažnih in 35 kla­sičnih. Zgrajenih je že 60 hiš, komunal­na oprema, zadružniki že imajo toplot­ne črpalke iz L T H . Po porušenju go­spodarskih objektov bo mogoče dokon­čati komunalno opremo in se lotiti gradnje še 36 stanovanjskih hiš, vrtca in trgovine.

Druga večja soseska, ki raste pod okriljem škofjeloške stanovanjske za­druge, je Dašnjica II, ki vključuje 45 hiš. Lani se je nekaj zadružnikov že vselilo. Letos bo končana fekalna ka­nalizacija, v postopku pa je tudi prido­bivanje novih zemljišč v tej soseski, na katerih bodo začeli graditi predvidoma 1988.leta.

V stari Loki je zadruga lani oddala v uporabo že zadnji objekt. Zgradili so telefonsko napeljavo, ki bo predvido­ma marca priključena na omrežje. V vseh drugih stanovanjskih soseskah, kot so Puštal, Žiri in Frankovo naselje, bo komunalna in stanovanjska grad­nja letos nepredovala pač toliko, koli­kor bo denarja. V soseski Sv. Duh za­druga pridobiva zemljišča.

Lani so Ločani v organizaciji stano­vanjske zadruge Sora gradili 452 hiš, od tega 140 v družbeni usmerjeni grad­nji in 312 v individualni gradnji, kar predstavlja 69 odstotkov vseh gradite­ljev oziroma deset odstotkov več kot le­to prej.

H . Jelovčan

Page 5: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

KULTURA 5. STRAN (MM&5JJ©IEHGLAS

R a z v r e d n o t e n a N o č d o j u t r a ^an fco Hofman: Noč do jutra Krstna uprizoritev. Premiera v Pre-ternovem gledališču 21. februarja, dramatizacija: Pavel Lužan T*žija: Matija Logar dramaturg: Taras Kermauner Jcena: Niko Matul *°stumi: Meta Sever *ktor: Ludvik Kaluža bbor glasbe: Oliver Telban HjTalci: Tine Oman, Miran Kenda, hance teme, Biba Uršič, Jože *Unšek, Janez Dolinar, Slava Ma-

ToŠevič, Tone Dolinar, Rasto Tepi-n°-> Dušan Čipe, Tina Primožič

Sproščeno polit ično ozrač je v s &i i s lu v eč j e demokrat ičnost i i n P l u r a l i z m a j e n a p r e h o d u v o s e m ­deseta l e t a b o t r o v a l o n a s t a n k u šte­d n i h umetn išk ih d e l , k i se l o t e v a ­jo e n a m a n j d r u g a bo l j r a d i k a l n o , ^ k o i m e n o v a n i h p r e p o v e d a n i h a l i ^ b u t e m . T o se j e d o g a j a l o v ce lo t ­a m j u g o s l o v a n s k e m k u l t u r n e m G o s t o m i n p o s l e d i c a t e g a j e , d a po­damo d a n e s že v r s t o f i l m o v , Plinskih b e s e d i l i n n j i h o v i h u p r i -^ r i t e v i n čisto l i t e r a r n i h u m o t v o -£°v, k i se d o t i k a j o n a j b o l j t r a v m a t i -j n e g a d o g a j a n j a p r i n a s po v o j n i . V^to j e p o s l e d i c a n e n a d n e i n zgo­dov inske odločitve t a k r a t n e g a p o l i -

e ga v o d s t v a , k i j e ob Resoluciji °Tmacijskega biroja 1. 1948 i z r e -

* lo svoj »ne«, kar v najbolj grobem P°ttieni, da je veliki in idealni vodi-^ l j J o s i f Visarionovič čez noč po-5^1 najhujši zločinec, sovjetska Jurija pa simbol največjega mrač­njaštva. Komuniste , ki niso zmogli

e z noč zavreči še včerajšnje sveti­nj6, so prilagodljivi in zgodovinsko °sveščeni pr ipadniki partije izločili ,2 svoje sredine, j ih označili za iz-^ aJalce in j im temu pr imerno odv­a l i V s e družbenopolitične funkcije, ? a koncu pa j ih strpali še na ne-Iakšen otok, kjer naj bi ob fizični i duhovni torturi spregledali svoje ? aPake, se j ih pokesali in se kon-• 0 prevzgoieni vrni l i v novo druž­bo.

Žal j i h j e ob stalinističnih m e t o -p r e v z g a j a n j a (sic!) p r e c e j z a l o ­

g o p o m r l o , od t i s t i h , k i so se v r n i -^ P a so s i le r e d k i u p a l i o go loo to -

4ah

Pem živl jenju s p l o h j a v n o g o v o n -I: T u k a i so b i l i s o e t u r taj so b i l i s p e t u m e t n i k i t i s t i ,

so p r v i d r e g n i l i v o s i r . P o s l e d i c e z n a n e : Gr l ičev f i l m Samo jed-

filedl'^6 ^- u^* ( n a g r a J e n > p o p u l a r e n , J i v , čisto k o r e k t n o de lo ) o b s t a -

, v J u g o s l a v i j i v e n i s a m i i n težko s t opn i k o p i j i , k i se j a v n o n e

* ; r e d v a i a Tlriori hnnnio K a r n a QO" spo-

Q v a j a , Rdeči boogie K a r p a CLJ Je p r a v t a k o u m a k n j e n s

jf ln l n n e n a z a d n j e s t a Hofman d L Zupan m o r a l a počakati v r s t o l e t a N o v

1

i;L* J z i d s v o j i h r o m a n o v . Zakl jučki 1 v S i ^ u J e 3 ° s a m i P ° s e D i '

1 1 L. ' ( takšni s k r i v n o s t n i i n nedoreče-J 'B . m i J e H o f m a n o v r o m a n Noč

R° Ju t ra , k i j e b i l dokončan že p r e d k / a n a j s t i m i l e t i , m o g e l i z i t i p r i S l o -L n s k i m a t i c i šele p r e d p e t i m i l e t i . L r ? m a n u j e p o i e g t e m e l j n e g a spo­r i l a z l i t e r a r n o domišl j i jo O g o v o r i t i o u s o d i e n e g a i z m e d

množ ice a n o n i m n i h robi jašev z Golega otoka — p o m e m b n i h več s t v a r i : N a j p r e j to , d a se v s e z g o d i v e n i noči, v krčev i tem i n n e v r o t i ­čnem o b u p u , k i g a m o r a o s r e d n j i n o s i l e c r o m a n a , Peter, potešit i , d a b i d o s e g e l t a k o že leno s p r a v o s s a ­m i m sebo j i n s s v e t o m , k i še v e d n o ž iv i v noči, k i s k r i v a v s e b i g n o j n o r a n o , k a t e r e se noče z a v e d a t i i n j e n e m o r e o z d r a v i t i . J u t r o p r i n e s e P e t r u p o m i r j e n j e v s e b i , prv ič se o d p r a v i s h r i b a v m e s t o , i z svo j e u t e s n j e n o s t i p r e s t o p i v s v e t i n ro­m a n se to r e j opt imist ično konča.

P o t e m j e p o m e m b n o s p o z n a n j e o b e h — r a b l j a (Kovač ) i n žr tve ( Pe t e r ) , d a s t a žrtvi p r a v z a p r a v o b a : žrtv i u s o d n e g a časa, k i n i i z b i ­r a l s r e d s t e v , o d č loveka p a j e z a h ­t e v a l h i p n o odločitev. P r i l a g o d l j i v i r a z u m s k i l j u d j e ( K o v a č ) so to z m o ­g l i . L j u d j e p a , k i so b i l i p r e d v s e m čustveno z v e z a n i z r e v o l u c i j o i n p a r t i j o ( Pe t e r ) , so k l o n i l i ; čustva se čez noč s p r e o b r n i t i pač n e d a .

I n t r e b a j e p r e p o z n a t i še d o s l e d ­n o d v o j n o , s imetr ično s t r u k t u r o ro ­m a n a , k i s k o m p o z i c i j s k i m s p r e p l e -t o m o d n o s o v m e d s v o j i m i n o s i l c i u s t v a r j a k o n t r a s t , k a r omogoča s p o z n a n j e n a v i š j em n i v o j u . D o g a ­j a n j e v r o m a n u namreč p o t e k a s i n -h r o n o . S l e d i m o d v e m a d o g a j a n j e ­m a , k i se po s v o j i h p r o t a g o n i s t i h s t a k n e t a . P r e p o z n a v n a j e takšna s h e m a : v p r v e m o d v i j a n j u s t a v os­p r e d j u d v a o d n o s a : Peter—Kovač i n Jože—Marija. V d r u g e m p a od ­n o s m e d M i n k i n i m a oče tom i n m a ­t e r j o t e r o d n o s inšpektorja Vajde do n j i j u ( M i n k a , k i j e s t o r i l a s a m o ­m o r , i m a v l o g o sprož i lnega m e h a ­n i z m a , t a k o k o t P e t e r v p r v e m p r i ­m e r u ) . N o s i l c i d o g a j a n j a so m n o g o -p l a s t n i , H o f m a n r a z i s k u j e s i l n i c e , psihične i n s o c i a l n e v z g i b e , k i j i h v o d i j o v razl ična razmiš l janja i n d e j a n j a . M e d t e m k o j e o d n o s zno ­t ra j o b e h z a k o n s k i h p a r o v d o c e l a identičen, j e t e m e l j n a r a z l i k a v od­n o s u o b e h p r e i s k o v a l c e v (Kovača i n V a j d e ) d o s v o j e g a p r i m e r a . I n te­m e l j n a r a z l i k a j e t u d i v o d n o s u o b e h » ž r t ev « ( M i n k e i n P e t r a ) d o svo j e ž iv l jenjske u s o d e .

N a t a k način j e H o f m a n z v s o p a l e t o o s eb , n j i h o v i h psihičnih z g r a d b , s p r e p l e t o v m e d n j i m i , z r a z k l a n o s t j o v n j i h o v e m s p o m i n u i n z n j i h o v o m l a d o s t n o d e z i l u z i j o u s t v a r i l p o m e n l j i v r o m a n , k i n a v ­dušuje že z i z b i r o s n o v i , nič m a n j p a z m o d e r n o k o m p o z i c i j s k o i n p r i ­p o v e d n o t e h n i k o t e r s k o r e k t n o s t j o i n n e p r i s t r a n s k o s t j o p r i v r e d n o t e ­n j u u s o d n i h z g o d o v i n s k i h i n p o s a ­m e z n i h č loveških po j a vo v .

Lužanova d r a m a t i z a c i j a v sploš­n e m p r e v z e m a s i n h r o n o s t r u k t u r o r o m a n a , k i j e že s a m a po s e b i d r a -m a t o t v o r n a , k e r omogoča i n s p o d ­b u j a d i a l o g . V n a j b o l j g r o b e m s m i ­s l u Lužan t u d i p o e n o s t a v l j a she ­matično s i m e t r i j o n o s i l c e v d o g a j a ­n j a . E d i n a n o v o s t j e v r a z p l e t u t i ­s t e g a , k a r se o d v i j a v P e t r u : z a k l j u ­čna p e r s p e k t i v a j e t u k a j p e s i m i s t i ­

čna, u s o d o v s k a , a z d i se , d a n i v s k l a d u s p o t e k o m d o g o d k o v n a o d r u , še n a j m a n j s t i s t i m r a z g o v o ­r o m o m l a d i g e n e r a c i j i n e . V v s e m d r u g e m d r a m a t i z a c i j a n e vzdrž i p r i m e r j a v e z r o m a n o m ; b o d i s i d a j e t e m u k r i v a že s a m a razl ičnost z v r s t i , b o d i s i d a k t e m u p r i p o m o r e ­j o i g r a l c i z n e z a i n t e r e s i r a n o i g r o . D e j s t v o j e , d a j e n a m n o g i h k l j u ­čnih m e s t i h preveč e n o p l a s t n a , a v nje j se n e m a n j k a t u d i kakšnega a n a h r o n i z m a , k i j e s i c e r p o s t r a n ­s k e g a p o m e n a .

Takšn i d r a m a t i z a c i j i d o s l e d n o s l e d i reži ja Matije Logarja, k i j e to­k r a t o p r a v i l z go l j r e p r o d u k t i v n o d e l o — b e s e d i l o j e čisto e n o s t a v n o p o s t a v i l n a ode r , n e d a b i g a k a k o r ­k o l i n a d g r a d i l , a še to s t r a d i c i o n a l ­n o i n v n i čemer i n v e n t i v n o r u t i n o . V takšni p o s t a v i t v i z b l e d i s k o r a j c e l o t n i sporoči lni n a b o j b e s e d i l a , i z g u b i j o se t i s t i d r o b n i o d t e n k i , k i določajo i n sprožajo vzdušje v d r a ­m i . Pr ičakova l i s m o g r o z l j i v spo ­p a d m e d č lovekoma, k i s t a se v s a k po s vo j e z a p i s a l a r e v o l u c i j i , priča­k o v a l i s m o i n t e n z i v n o samospraše-v a n j e i n nemočno o b s o j a n j e , priča­k o v a l i s m o k o n e c k o n c e v g r o z l j i v o n a p e t o vzduš je , dramat ično s t op ­n j e v a n o i n n a k o n c u r a z j a s n j e n o ; pričakal i p a s m o b l e d e r e c i t a c i j s k e skeče b r e z n o t r a n j e d i n a m i k e i n e n o p l a s t n e , ob k a t e r i h s m o se , ho ­češ nočeš, že k a r dolgočasi l i .

Z i z j e m o ž i vahne i n z e l o ž iv l jenj­s k e Slave Maroševič t e r Janeza Dolinarja, k i j e po našem v t i s u po­l e g Marošev i č e ve e d i n i u j e l v s e b i ­no s v o j e g a l i k a , i n v t i s t i h n e k a j k r a t k i h r e p l i k a h še Rasto Tepina, k i j e b i l d o v o l j nonšalanten, k o t g a z a h t e v a v l o g a , se z d i , d a so v s i o s t a l i »igrali« m i m o v l o g , k i j i m j i h določa b e s e d i l o . P r e d v s e m j e b i l o v n j i h o v e m »igranju« p r e m a l o v i t a l ­n o s t i , n j i h o v i l i k i so b i l i b r e z k r v n i . H u d o moteča j e b i l a z l a s t i g l a so ­v n a a r t i k u l a c i j a (z i z j e m o Maroše­v i čeve ) , sa j k o t d a i g r a l c i n e o b v l a ­da j o stavčnih i n t o n a c i j . Takšen re-c i t a c i j s k i g o v o r p a j e m r t e v i n d o l ­gočasen. Z zvočnimi učinki i n z ve-ristično i n f u n k c i o n a l n o s c e n o , k i z razl ičnimi o s v e t l i t v a m i v p r a v i h t r e n u t k i h učinkuje dramat ično, j e u s t v a r j e n o s i c e r n e k o g r o z l j i v o vzdušje pr ičakovanja, a le-to j e v p o p o l n e m r a z g l a s j u z o s t a l i m i no ­s i l c i p r e d s t a v e .

B e s e d i l a , k i k l j u b p o m a n j k l j i v i d r a m a t i z a c i j i še v e d n o omogoča p r e d s t a v o , k i b o g l e d a l c a p r i z a d e l a , u s t v a r j a l c i k r a n j s k e p o s t a v i t v e n i ­so u s p e l i i z r a b i t i v n o b e n e m p r i m e ­r u . I z v e d b e n o j e b i l a to p r e j slabša b r a l n a v a j a k o t g ledal iška p r e d s t a ­v a i n za t o n i čudno, če g l e d a l e c od ­h a j a ogorčen i z d v o r a n e : a n e z a r a d i v s e b i n e , k i b i j o v a n j l a h k o v t i s n i l a p r e d s t a v a , marveč z a r a d i po­vršnega i n n e p r i z a d e t e g a i z d e l k a , k i v n ičemer ne z a v e z u j e . I n z a t o g a b o m o z l a h k i m s r c e m k m a l u po­z a b i l i .

M . Pušavec

S^zija in slikarstvo na skupni razstavi

k r i l v n a g a z

J ^ . s t a se p r e d d e s e t i m i l e t i B o j a n 0 r

i n M a r k o Al jančič p r e d s t a v i l a v i i r s k e m m u z e j u z R e k v i e m o m f 3 o , s m o u g o t a v l j a l i , d a j e foto-i ^ s k a i n pesniška i n t e r p r e t a c i j a i $ r > T m e z a r u r T U v a n o v o s t , k i j e ne m * U ( ** v D ° d ° č e pogrešat i v ga -j j s k e m živl jenju K r a n j a .

i sa z a m i s e l o p o v e z a v i d v e h u m e t -

to3*ft m e d i j e v v K r a n j u n i z a m r l a , j n

n Pričajo v l e t i h 1976 i n 1980 i z v e ­l i * R f e n o s i pesniških t e k s t o v F r a n -^ P i b e r n i k a v o b l i k o v a n e i n b a r v -I a z s e žnos t i gra f ičnega p r o s t o r a , k j? je o b l i k o v a l Ne jč S l a p a r . N j i m h>j.^dila r a z s t a v a pesniških l i s t o v L O Z I N E F r a n c a Čern igo ja v y p r e p e s n i t v i L u c i j a n a B r a t u -

ErjraJšnja r a z s t a v a v M e s t n i hiši v fj^iu p o m e n i p o s k u s s l i k a r s k e i n -i ^ t a c i j e pesniškega t e k s t a , k o ^ h e z n e v e r z e p e s m i B o j a n a P i

p o d o b e a v t o r i c e n i s o p o • F * s a m o s t o j n i l i k o v n i o r g a n i z m i , l ^ d r u ž e n i v ce l o to , p o d o b n o k o t l j 0

l v p e s m i h B o j a n a P i s k a , z a z v e -I p 0 \ S v ° J i i z r a z n i moči . T e j z a m i s l i

!

d 0vT reja t u c i i g a l e r i j s k a p o s t a v i t e v : ^ . e ob s p r e m l j a v i več jez ičnega l i L S k e g a t e k s t a s k l e n j e n o s l e d i j o • K a m

^--^-ciic vexv,t: p e a m i u u j a i i a i i-rlo A v n a & a z s p r e m l j a s l i k a r s k o

^ l ^ l e n k e Kham-P i čman .

p r o s t o r a i H°dobitev A l e n k e Kham-P i čman t( " J o b i l i i l u s t r a c i j a d a n e p e s n i -i^ .Pred loge , t emv* č se bo l j a l i ' ^ n S v ° b o d n o n a v e z u j e j o n a p o s a -

v e r z e , s p r e m l j a j o n j i h o v r i -^ s svo jo b a r v n o s i m b o l i k o s k u ­

šajo p r i s l u h n i t i p e s n i k o v e m u obču­t j u . N a o b l i k o v n o r a z g i b a n o r i s a n o o s n o v o , k i z v e n i k o t n e k e v r s t e p o d -t o n , se l ep i j o b a r v n e g m o t e v v l o g i k o m p o z i c i j s k i h d o m i n a n t , p r e d v s e m p a k o t n o s i l k e o s n o v n e v s e b i n s k e z a s n o v e pesniške p r e d l o g e .

C e n e Avgušt in

B o j a n P i s k

L i t e r a r n i n a s t o p i B o j a n a P i s k a j e ge -n e r a c i j s k o i n p r o g r a m s k o p o v e z a n s t i s t i m r o d o m s l o v e n s k e p o v o j n e poe­z i j e , k i se po v i h a r n i h v a l o v a n j i h po­l a g o m a preveša v l i t e r a r n o k l a s i k o .

P i s k o v a pesniška b i o g r a f i j a j e ne ­k o l i k o m a n j v i h r a v a , k a r kaže de j ­s t vo , d a belež i s a m o po e n o pesniško z b i r k o n a dese t l e t j e u s t v a r j a n j a . Ž e n a s l o v i n j e g o v i h z b i r k o d s t i r a j o z a ­n i m i v pesniški sve t . U p a d l a g l a d i n a i z z g o d n j i h 60 let , P o l n o l e t j e o d p o v e ­d i i z l e t a 1971 t e r P r e d r t i k l i c i z l e t a 1983 v a r i i r a j o r a z m e r j a , k i j i h j e B o ­j a n P i s k n e p o n o v l j i v o d e f i n i r a l v pe­s m i N a m e se kruši jo z l o g i s t v a r i i n i z k a t e r i h se o b l i k u j e n a d z o r t r p n e -g a v z t r a j a n j a s r e d i s v e t a . K l j u b i z r a ­z i t i erot ični p r e o k u p a c i j i , k i j o sreču­j e m o v n j e g o v i h o b j a v a h v periodič­n e m t i s k u ( P l a m e n i c a , B e s e d a , P e r ­s p e k t i v e , P r o b l e m i , P r o s t o r i n čas, D i a l o g i , S o d o b n o s t ) i n knj ižnih o b j a ­v a h , se j e i n t o n a c i j a n j e g o v e p e s n i ­ške v i z i j e s v e t a preveša la v m o l t e r z o p a z n o g e n i t i v n o m e t a f o r o u h a j a l a v a b s t r a k c i j o , d o k l e r n i z g l o b o k o z a r e ­zo ob c i k l u s u R e k v i e m z a hišo p r e r a ­

s l a v p o s e b n o i z p o v e d n o i n o b l i k o v ­no m a n i f e s t a c i j o . V v r s t i p r i r e d i t e v , k i so r a z i s k o v a l e p r o s c o r m e d l i k o v ­no g o v o r i c o i n b e s e d n o u m e t n o s t j o , j e P i s k o v R e k v i e m z a hišo o d p r l ne ­k a j i z j e m n o p r e t a n j e n i h t e o r e t s k i h vprašanj . N i t i o b j a v a v pesniški z b i r ­k i , t o r e j b e s e d a s a m a n a s e b i , n i t i v i n t i m i r a d i j s k e g a n o k t u r n a ob m r a -k o b n i g l a s b e n i s p r e m l j a v i c i k l u s n i z g r a b i l s v e t a t a k o p o p o l n o m a i n sce-l a k a k o r p r i o b j a v i v r e v i j i P r o b l e m i , k i j e b i l a n e le n a d a l j e v a n j e r a z s t a ­ve , t emveč j e ob soočenju s f o t o g ra f i ­j a m i M a r k a A l janč iča omogoč i la i z ­j e m n o s t o p i t e v v o s u p l j i v i m u k i s t r -m e n j a s r e d i opustošenega s v e t a . T l o r i s o b l i k i z s v e t a , k i r a z p a d a — v najnovejši p o e z i j i s e m u pridružuje­j o še p o d r o b n o s t i r a s t l i n s t v a i n žival­s t v a — j a s n o kaže l ego l i r s k e g a j e z i ­k a , k i j e statičen, četudi u p o r e n , k i j e p r i k l e n j e n , četudi se v z p e n j a k širja-v a m . Z j a m b s k i m v a l o v a n j e m i n s i n ­takt ičnim v z o r c e m p r i s t a v k a , a p o z i ­c i j e , s e s t e k a v t r p n o de ležn iško she ­m o , k i n e m o r e i n n e s m e b i t i naključna: o d k r i v a r a z m e r j a , k i u s t v a r j a l n o i n a k t i v n o ude ležbo člo­v e k a v s v e t u p o t i s k a v strmečo p o z i ­c i j o m a m u t a p r e d opustošenjem le­d e n e d o b e , v o l k a s a m o t a r j a p r e d g r o z l j i v i m i z t r e b l j a n j e m .

F r a n c D r o l c

Lutkovna predstava Kran j — V o k v i r u l u t k o v n i h četrt­

k o v z a o t r o k e , k i j i h o r g a n i z i r a G l e ­dal išče čez ces to , b o v četrtek, 27. fe­b r u a r j a , ob 17. u r i v k o n c e r t n i d v o r a ­n i D e l a v s k e g a d o m a ( v h o d 6) n a s t o ­p i l a l u t k o v n a s k u p i n a o s n o v n e šole B r a t s t v o i n e n o t n o s t K r a n j . P r e d s t a ­v i l i b o d o l u t k o v n o i g r i c o J . T r n k e i n Saša K u m p a V r a t a .

Šestnajsto srečanje slovenske dramatike

G r u m o v a n a g r a d a z a

K a l e v a l o D a n e t a Z a j c a

S l a v n o s t n i g o v o r n i k T o n e Patrtl j ič, p r e d s e d n i k Društva s l o v e n ­s k i h p i s a t e l j e v , j e v u v o d n e m g o v o r u p o u d a r i l : »S lovenska gledal išča so v bl ižnj i p r e t e k l o s t i o d i g r a l a a v a n t g a r d n o v l o g o i n p r e h i t e v a l a s svo j o z a v e s t j o družbeni r a z v o j , k a r d o k a z u j e t u d i to, d a s m o g o v o r i l i o gledal iški k r i z i že p r e d d v a j s e t i m i l e t i . H o d i l i s m o p r e d časom, k a k o r j e družba v e l i k o k r a t z a h t e v a l a o d n a s . M o r d a p a j e to, čemur p r a v i m o k r i z a , bol jše o d n a v i d e z n e g a m i r u , zatišja, pr ičakovanja . . . K a k o se l a h k o v t a k i h težkih časih z n a j d e s l o v e n s k i d r a m a t i k , k i b i m u na j b i l p r e d v s e m n a m e n j e n T e d e n s l o v e n s k e d r a m e , če m u že n i s o posvečeni d r u g i p o d o b n i f e s t i v a l i s S t e r i j e v i m p o z o r j e m n a čelu. T u b i b i l o m o g o ­če resnično reči k a j t a k e g a , k a r b i n a s m o r a l o s i l i t i k r a z m i s l e k u i n t u ­d i k s p r e m e m b a m . O d p r a v i t i p a j i h m o r a m o m i , g ledal iški l j u d j e , s a ­m i , k a j t i p o v s e m p r i t r j u j e m Mat jažu K m e c l u , k i j e ob letošnjem k u l ­t u r n e m p r a z n i k u p o u d a r j a l , d a ne bo nihče ničesar p o s t o r i l n a m e s t o n a s , p a četudi b o m o še t a k o g l a s n i , d u h o v i t i , krit ični, p e s im i s t i čn i . . . «

T o n e Part l j ič j e o p o z o r i l t u d i n a n e k a t e r e p r o b l e m e s l o v e n s k e d r a ­m e i n s l o v e n s k e g a gledal išča, k i j i h čutijo t u d i d r a m a t i k i : »S lovenski d r a m a t i k d a n e s n e ve , kakšna bo u s o d a n j e g o v e d r a m e , k i j o napiše po d o g o v o r u a l i b r e z , po n a v d i h u i n z več j im a l i manjš im t a l e n t o m . K a j t i d r a m a t u r g i n umetniški v o d j a m u p r i najboljši v o l j i n e m o r e t a zago to ­v i t i , d a bo d o b r a d r a m a t u d i u p r i z o r j e n a . N j e g o v a u m e t n i n a po tu j e od o r g a n a d o o r g a n a , o n je j d i s k u t i r a j o d e l e g a t i , člani p r o g r a m s k i h sve­tov , p o r a b n i k i i n i z v a j a l c i v k u l t u r n i h s k u p n o s t i h . O g l e d u j e j o i n m e r i ­j o j o z raz l ičnimi i n s t r u m e n t i i n če j e n a k o n c u o d k l o n j e n a , se n e v e natančno, k d o , k d a j , n a k a t e r i s t o p n j i , p r e d v s e m p a , z a k a j j o j e z a v r ­n i l . Z a t o umetniški v o d j a i n d r a m a t u r g p i s a t e l j u n a v a d n o n i t i n e spo­ročita, kakšna j e u s o d a n j e gove drame. « V e d n o m a n j s t i k o v m e d u s t v a r j a l c i , v e d n o več čakanja p r e d a p a r a t i s a m o u p r a v l j a n j a v g l e d a l i ­ških i n s t i t u c i j a h , žel ja i g r a l c e v č immanj i g r a t i , k a d r o v s k a vprašanja s l o v e n s k i h gledališč, p o m a n j k a n j e s r e d s t e v z a n a k u p e k o s t u m o v so le n e k a t e r e t ežave , n a k a t e r e j e o p o z o r i l T o n e Partl j ič, i n zaključil: »A l i n i h u d o čudna s t v a r , b i r e k e l d a c a r , d a se v t e h težkih časih k l j u b vse ­m u r o j e v a j o A n e , Arnož i , b r a t j e K a r a m a z o v i , d a p o t u j e m o s p e s n i k o m v čudežno K a l e v a l o , pos lušamo V e l i k i b r i l j a n t n i valček, s t r m i m o v Resn i čnos t . . . S l o v e n s k a , n a moč r a z n o l i k a d r a m a t i k a j e p r e d časom z b u j a l a pohujšanje z n e k a t e r i m i t a k o i m e n o v a n i m i t a b u t e m a m i . T u ­d i d r a m a t i z a c i j a i n u p r i z o r i t e v , k i j o b o m o g l e d a l i n o c o j , j e n a s t a l a po r o m a n u , k i j e o b r a v n a v a l t a b u t e m o . P r a v i j o m i , d a so l j u d j e d a n e s že m a l o navel ičani t a k e g a gledal išča, in o d g o v o r n i n a m očitajo, d a g r a b i ­m o po t a b u t e m a h z a r a d i k o n j u n k t u r e i n n e g a t i v n e g a o d n o s a do druž­be . Vprašan je j e t r e b a s e v e d a p o s t a v i t i p o v s e m drugače: k d o j e odgo­v o r e n z a t a b u d o g o d k e ? Z a d e j a n j a , o k a t e r i h b i m o r a l i molčati? D a j i h j e s l o v e n s k a d r a m a t i k a z a s t a v l j a l a v p r e t e k l o s t i i n j i h bo v p r i h o d n o ­s t i , j i g r e v čast i n n e v s r a m o t o . V e n d a r na j t a angaž iranost d r a m a t i k e n e zaduši t u d i drugačnih rožic. U p a j m o , d a b o d o t u d i v s i naši učitelji Švi l igoj i s p o z n a l i , d a s l o v e n s k a d r a m a t i k a , p a na j se u k v a r j a še s t a k i ­m i t a b u t e m a m i , n i nikakršno pohujšanje. K a j t i c e l o C a n k a r j e v e g a Šv i l igo ja j e ob k o n c u obšlo s p o z n a n j e : M i s l i l i s m o , d a j e prišlo P o h u j ­šanje v d o l i n o Šentf lor jansko. S a j n i prišlo pohujšanje, prišla j e l e p o t a i n z n j o v e s e l o s p o z n a n j e ! D a b i b i l o t u d i n a t e m , šestnajstem t e d n u ve­l i k o t a k e g a pohujšanja, k i b i se i z k a z a l o z a l epo to i n s p o z n a n j e , že l im v s e m s k u p a j , v a m i n n a m , d a c a r j e m i n e k s p e d i t o r i c a m , p o t e p u h o m i n p o p o t n i k o m . . . R e s j e , časi so h u d i , t o d a l epo t e i n s p o z n a n j a s m o n a j ­bo l j p o t r e b n i v t a k i h časih.«

P o u v o d n e m n a g o v o r u T o n e t a Part l j iča j e d i r e k t o r P rešernovega gledal išča i z K r a n j a , J a k o b K u r a t , p o d e l i l n a g r a d o S l a v k a G r u m a z a najboljše d r a m s k o b e s e d i l o v m i n u l e m l e t u . P r e j e l j o j e D a n e Za je z a d r a m s k o b e s e d i l o K a l e v a l a , k i g a u p r i z a r j a j o v M a l i d r a m i S N G v L j u b l j a n i . V žiri j i , k i j e l e t os odločala o n a g r a d i , so b i l i J e r n e j N o v a k , Dušan M l a k a r i n M a t i j a L o g a r . L e t o s so G r u m o v o n a g r a d o p o d e l i l i že osmič, z a n j o p a j e b i l o e v i d e n t i r a n i h o s e m i n t r i d e s e t d r a m s k i h b e s e d i l i z l a n s k e g a l e t a i n pe t b e s e d i l , k i so b i l a v ož j em i z b o r u v l e t u 1984.

Z a s l o v e s e n u v o d v T e d e n s l o v e n s k e d r a m e so p o s k r b e l i t u d i člani P reše rnovega gledal išča i z K r a n j a s k r s t n o u p r i z o r i t v i j o p r e d s t a v e B r a n k a H o f m a n a i n P a v l a Lužana Noč do j u t r a , k i j o j e režiral M a t i j a L o g a r .

P o k r o v i t e l j letošnjega T e d n a s l o v e n s k e d r a m e j e k r a n j s k i M e r ­k u r , o b v s e h nastopajočih p a s t a g a omogoč i la K u l t u r n a s k u p n o s t K r a n j i n K u l t u r n a s k u p n o s t S l o v e n i j e .

V . S t a n o v n i k

Dobro obiskana pevska revija — V Delavskem domu v Kranju je v pe­tek, 21. februarja, in v soboto, 22. februarja, potekala vsakoletna pev­ska revija, na kateri se predstavijo pevski zbori kranjske občine, prire­ja jo Zveza kulturnih organizacij Kranj. Letos je nastopilo 15 zborov, občinstvo je obakrat napolnilo dvorano. Na sliki: moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj, ki ga vodi Jože Močnik, uvršča pa se na ka­kovostni vrh moških pevskih zborov v kranjski občini. Foto: F. Perdan

Alternativni klubski seminar R a d o v l j i c a — O d 6. d o vkl jučno

8. m a r c a bo v S i n d i k a l n e m izobraže­v a l n e m c e n t r u v R a d o v l j i c i p o t e k a l a l t e r n a t i v n i k l u b s k i s e m i n a r , k i g a p r i p r a v l j a Z v e z a k u l t u r n i h o r g a n i z a ­c i j S l o v e n i j e . L o t i l i s e b o d o vprašanj r a z v o j n e s k u p i n e , p r o b l e m a t i k e v l o g v s k u p i n i d e l o v a n j a , o r g a n i z i r a n j a s k u p i n e , reševanja p r o t i s l o v i j , a n i ­m i r a n j a i t d . O s n o v n i n a m e n s e m i ­n a r j a , k i hoče t e m e l j i t i n a a l t e r n a t i v ­

n i h razsežnost ih, j e , m l a d i m o m o g o ­čiti, d a u s t v a r i j o k r o g mišl jenja, do­g a j a n j a , p r e v e r j a n j a i n n e n a z a d n j e p r e s e g a n j a k u l t u r n i h , u m e t n o s t n i h , eko loških, polit ičnih, ideoloških, e s t e t s k i h , v z g o j n i h i n še d r u g i h vprašanj s k o z i k l u b s k e o b l i k e d e l a , s k o z i k o m u n i k a c i j o , k i j e n e a v t o r i -t a r n a , o d p r t a i n kritična. P r i j a v i t e se l a h k o do 3. m a r c a p r i Z v e z i k u l t u r ­n i h o r g a n i z a c i j v L j u b l j a n i .

Page 6: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

G L A S 6. STRAN ZANIMIVOSTI

Zimski spominski pohod na Stol

K j e r j e v o l j a , j e t u d i m o č Moste pr i Žirovnici, 23. februarja — Po več kot štirih desetlet­j ih, odkar je Jeseniška četa odločila boj s premočnim sovraž­n i k o m na pobočjih Stola v svojo korist, je spomin na ta dogo­dek še vedno svež. V sako leto znova ga obudijo udeleženci z imskega pohoda, k i so ga letos pr i redi l i že enaindvajsetič z a ­pored. N a njem se je zbralo okrog tri tisoč ljudi iz razn ih k r a ­jev naše domovine in zamejstva.

Vrednejši od pečata v izkaznici so drugi spomini s pohoda, so menili čla­ni Vovkove družine iz Ljubljane — Foto: S. Saje

N i t i s n e g , k i j e prejšnji t e d e n n a n o v o p r e k r i l n a r a v o , n i t i s l a b a v r e ­m e n s k a n a p o v e d z a k o n e c t e d n a n i s t a o d v r n i l a l j u b i t e l j e v z i m s k i h p o h o d o v od t r a d i c i o n a l n e p r i r e d i ­tve v K a r a v a n k a h . M a r l j i v i o r g a n i ­z a t o r j i i z j esen iške p l a n i n s k e i n borčevske o r g a n i z a c i j e so p o s t o r i l i v s e p o t r e b n o z a s p r e j e m števi lnih o b i s k o v a l c e v i n t i so t u d i prišli. T a ­k o e n i k o t d r u g i so p o t r d i l i v e l j a v ­n o s t r e k a »k jer j e v o l j a , j e t u d i moč « .

P r v i so z a g a z i l i v s t r m i n o p r o t i S t o l u m l a d i i z j esen iške i n r a d o v l j i ­ške občine. K a k i h t r i s t o se j i h j e z b r a l o k l j u b m r a z u i n sneženju p r i V a l v a s o r j e v e m d o m u m i n u l i p e t e k . T a m j i h j e s p r e j e l F r a n c K o n o b e l j -S l o v e n k o , e d e n ude ležencev b o j a 20. f e b r u a r j a 1945 n a S t o l u . S e z n a ­n i l j i h j e z d o g o d k i , s p o m i n u k a t e ­r i h j e posvečen v s a k o l e t n i p o h o d .

T u d i udeleženci s o b o t n e g a i n ne­d e l j s k e g a množ ičnega p o h o d a so se o b a d n e v a z b r a l i n a pri ložnost­n i h svečanost ih p r i d o m u . D r u g i d a n j e s p r e g o v o r i l p r e d s e d n i k radovl j iške obč inske skupščine.

S i c e r p a so n a

p o h o d u po p l a n i n a h p o d S t o l o m o b i s k a l i k r a j e , k j e r so se p r e d bo­j e m zadrževal i jeseniški p a r t i z a n i .

»Čeprav p o h o d n i k i v e d n o že le n a v r h , j i h več ina r a z u m e , d a to v n e u g o d n i h i n n e v a r n i h r a z m e r a h n i mogoče , « s t a ob v r n i t v i v d o l i n o p o v e d a l a P e t e r Z u l a i n L o j z e Uršič i z radovl j iške pos ta j e G o r s k e reše­v a l n e službe, k i s t a s k u p a j z več k o t 20 d r u g i m i člani s p r e m l j a l a ne ­d e l j s k i p o h o d . »Na n e v a r n i h m e ­s t i h s m o z a v a r o v a l i p r e h o d e , d a n e b i prišlo d o nesreče , « s t a p o j a s n i l a . »Pohod j e m i n i l b r e z poškodb, k a r g r e p r i p i s a t i t u d i v s e boljši t e l e s n i p r i p r a v l j e n o s t i i n o p r e m l j e n o s t i obiskovalcev. «

Doživetja, ki povezujejo

O b a d n e v a množ ičnega p o h o d a j e več ina ude ležencev i z l e t s k l e n i l a v M o s t a h p r i Žirovnic i , k j e r t e h n i ­čne službe s k r b i j o z a e v i d e n c o i n p r o d a j o p r o p a g a n d n e g a g r a d i v a . »De l a n i b i l o malo , « j e z a u p a l vo ­d j a službe J a n e z Košn ik i z j e s e n i ­škega p l a n i n s k e g a društva, »saj se je s o b o t n e g a p o h o d a ude lež i lo k a r

d v a tisoč o b i s k o v a l c e v , n e d e l j s k e ­ga p a pr ib l i žno s e d e m s t o . M e d n j i ­m i so b i l i števi lni štajerski p l a ­n i n c i , v e l i k o s k u p i n s m o našteli i z S r b i j e i n Hrvaške , p a c e l o i z T r s t a j i h n i manjka lo . «

V p r e t e k l o s t i j e n a S t o l p r i h a j a l o še več p o h o d n i k o v , za to letošnji o b i s k v s e e n o n i b i l p r e t r d o r e h z a o r g a n i z a t o r j e . K o t j e z a u p a l a D r a ­g a Z u g v i t z z J e s e n i c , k i j e že tretjič ž igosala i z k a z n i c e p o h o d n i k o m , j e šlo b r e z z a s t o j e v ; d e l o j i n i b i l o od ­več, čeprav se t u d i s a m a r a d a ude ­ležuje p o h o d o v . Z e n a k i m v e s e l j e m j e o p r a v l j a l a s vo j o n a l o g o D a n i c a S k r e b l i n i z Ž irovnice , k i j e k o t poštna uslužbenka s k r b e l a z a p r o ­da jo r a z g l e d n i c i n z n a m k ; k o t j e u g o t o v i l a , j e le m a l o k j e moč spo­z n a t i t o l i k o p r i j a z n i h l j u d i .

V d o l i n o so p r i h a j a l i d o b r e vo l j e t u d i p o h o d n i k i . Pomeša l i s m o se m e d n j e i n j i h z a p r o s i l i z a k r a t k e i z j a v e .

B o r i s K r a j n e i z N o v e G o r i c e : »Vsaka n e d e l j a d o m a je z a m e i z g u ­b l j e n čas. Č lovek m o r a v n a r a v o , z a t o s e m s 30 d r u g i m i h . l e t n i k i i z našega p l a n i n s k e g a društva prišel n a S t o l . Prv ič s e m g a o b i s k a l , a go ­t ovo n e zadnj ič, k e r se v račam z l e ­p i m i v t i s i i n n o v i m i znanstvi.«

M a r j a n B e r t o n c e l j i z R a d o v l j i c e : » K o t l o v e c s e m v e l i k o z u n a j i n m e d l j u d m i , a s e m b i l m e d p r v i m o b i s k o m te p r i r e d i t v e presenečen n a d l e p o t o p o h o d a i n družabnost jo n a n j e m . K a r n e v e r j e t n o j e , d a j o o b i s k u j e j o m n o g i i z z e l o o d d a l j e ­n i h krajev. «

J o s i p S a k o m a n i z Z a g r e b a : » V s k u p i n i P D Že lezn ičar i z Z a g r e b a , k i j o v o d i m , je 35 p l a n i n c e v o d m l a d i h d o starejših le t . R e d n o o b i ­s k u j e m o r a z n e p r i r e d i t v e v S l o v e ­n i j i , m e d k a t e r i m i i m a t a p o h o d p o s e b e n m i k . Doživet ja n a n j e m p o v e z u j e j o i n zbl ižuje jo m n o g e l j u ­di.«

M o j c a Povš ič i z K r a n j a : » Zan i ­m a l o m e je , k a k o p o h o d i z g l e d a , p a s e m se pr idruž i la p r i j a t e l j i c i . T o je p r a v a r e k r e a c i j a , s p r o s t i t e v i n z a ­bava! «

S to t r d i t v i j o s t a se s t r i n j a l a t u d i K a t a r i n a i n Mat jaž V o v k i z L j u ­b l j a n e , k i j u je n j u n očka k o t s t a r z n a n e c S t o l a prvič p o p e l j a l s s ebo j . P r a v g o t o vo p a so s p o d o b n i m i v t i ­s i odšli d o m o v še številnejši p o ­h o d n i k i , s k a t e r i m i se n i s m o n i t i srečali n i t i p o g o v a r j a l i .

S . S a j e

Delavci iz drugih republik v Škof j i L o k i

Kot Jugoslavija v malem Škofja Loka , 22. februarja — Želja po de lu in zaslužku j ih je p r i ­gna la v industri jsko razvito Slovenijo. Oko l i dva tisoč j ih je tu, v Škof j i L o k i . Ne glede na to, a l i se po nekaj let ih vrnejo al i pa za vselej ostanejo, si želijo, da S lovenci v njih ne v id imo le delovne sile, temveč predvsem ljudi, k i imajo z n a m i kljub drugačnemu jez iku in ku l tu r i tudi mars ika j skupnega . V tem d u h u je izzvene­lo tudi srečanje, k i ga je z delavci iz d rug ih repub l ih v soboto p r i ­prav i la škofjeloška m lad ina .

M e d loškimi d e l o v n i m i o r gan i zac i j a ­m i , k i ima jo z a p o s l e n i h največ de lav­cev iz južnih r e p u b l i k , je tud i g radbeno podjet je T e h n i k . V g r a d b e n i sezon i se število gostujočih de lavcev še pomnoži, tedaj je podjetje resnično tud i J u g o s l a ­v i j a v m a l e m , saj se d e l a v c e m iz B o s n e pridružijo še M a k e d o n c i , V o j v o d i n c i , l jud je s K o s o v a . . . D e l a v c i , k i so tu le začasno, preb i va jo v s a m s k e m d o m u v K a m n i t n i k u , k j e r ima jo p r e h r a n o za­gotov l jeno tud i z a konec t edna . D o m i m a tud i neka j sob z a družine, k i čaka­jo n a družbena s t anovan ja . T u d i v F r a n k o v e m nase l j u so z g r a d i l i precej s t anovan j z a de lavce iz d r u g i h r epu­b l i k . S t a n o v a n j a pa so j i m dode l i l i tud i v N o v e m sve tu i n P o d l u b n i k u . D e l a v c i z j u g a ostajajo močno n a v e z a n i n a do­mači k r a j , zato j e n j ihovo ude js tvova-nje v k r a j u , k j e r živijo začasno, s k r o m ­no. Pogosto se vračajc v ro j s tn i k r a j , zato j i m p r i T e h n i k u e n k r a t n a mesec povrne jo stroške z a pot domov .

T a k o ko t živijo T e h n i k o v i d e l a vc i z j u g a najbrž živi tud i večina o s t a l i h , le d a povsod n ima j o t ako ure j enega sta­n o v a n j s k e g a s t a n d a r d a . V L T H , den i ­mo , se z l a s t i mlajši pritožujejo, d a tež­ko pr ide jo do svo jega prostorčka pod s o n c e m . Z a deset s tanovan j se potegu­j e k a r sto pros i l cev . Pogrešajo tud i pro­stor za družabna srečanja. T o d a to so težave, k i so s k u p n e v s e m m l a d i m , ne le o n i m iz d r u g i h r e p u b l i k . Pač pa s led­n j i občutijo, d a j i h domačini z a r a d i n j i ­hove drugačnosti ne spre j emajo , z l a s t i tako j n a začetku, ko se l judje z j u g a še pr i laga ja jo našemu načinu življenja.

K a s i m ' Muharemović, k i se Je pred T embo l j je življenje tu o k u s i l R a d e l e t om i n pol z apos l i l v L T H , p rav i , d a I h c ' P ° r o d u B o s a n e c , zdaj zapos l en p r i se je h i t ro vživel: »Nastanil s em se v V a r n o s t i s a m s k e m d o m u . De l o i m a m , s t reho * 1 6 l e t s e m t u - S t anovan j e i m a m , de­

lo i n družino, zato s e m k a r zadovo l j en . S p r v a p a n i b i lo t ako . Težko je b i lo z l a ­s t i z a samce . Za to smo se p r ed let i za­čeli m l a d i iz d r u g i h r epu b l i k u k v a r j a t i s športom i n k u l t u r n i m življenjem. H o ­te l i smo se d o k a z a t i ko t športniki, u m e t n i k i , ne p a d a nas domačini v ide­vajo malodušne i n zagren jene po go­s t i l n a h . L e škoda, k e r je k u l t u r n o življenje po t em zamrlo.«

i m a m , r ad b i le še končal s redn jo šolo tu v S l o v en i j i . Zda j še ne v e m , a l i b o m os ta l v S l o v en i j i a l i p a se v r n e m v rod ­ne Zavidoviče. P r e m a l o časa s e m še t u , d a b i l a h k o p r e sod i l , ka j se p r a v i živeti v Sloveniji.«

D o b r o deset let je je v Škofji L o k i tud i M i l o v a n I .a/.ic:

»Živim v Škofji L o k i , d e l a m p a v so­s edn j i občini, v medvoškem D o n i t u . K o p r i de m l a d človek z j u g a v S loven i j o , se s p r v a težko p r i v a d i tukajšnjemu ži­v l j en ju . K e r smo spričo naših k u l t u r ­n i h značilnosti teže p r i l a god l j i v i , nas l judje pogosto n i so spre j e l i . M n o g i juž-n j a k i v d u h u še vedno živijo d o m a i n j i h n a S l oven i j o veže zgolj zaslužek. T a k i m je še teže živeti v t em oko l ju . V e n d a r b i se m o r a l i vživeti i n sodelo­v a t i ko t d a so tu a o m a . M n o g i bodo os ta l i , zato j i m ne more b i t i vseeno, a l i bo v Škofji L o k i z g ra j en še en vr tec a l i bo obnov l j ena ces ta a l i bodo zg ra j en i nov i b l o k i . . . M e n i se n i b i lo težko p r i ­l agod i t i . T u d i tu je m o j a domovina.«

M l a d i i n starejši iz d r u g i h r epub l i k , k i so se n a sobo tnem srečanju oglašali k besed i , so t r d i l i , d a se v Škofji L o k i ne čutijo o d r i n j e n i i n zapos tav l j en i , k e r so d ruge n a r o d n o s t i . R e s j i h kda j zabo l i j o zaničljive besede o ^Bosan­cih«, češ, naj se v rne jo , od koder so p r i ­šli, v e n d a r j i m ne p r ip i su j e j o odločilne­ga p o m e n a . Pogrešajo le več srečanj, k i b i j i h povezova la z domačini, s kate­r i m i se zdaj srečujejo pretežno p r i de lu .

D. Z . Žlebir

Razstava ljubkovalnih igrač v Železnikih

Raje pet'jurjev'za kupljenega dojenčka kot doma narejena igrača Škofja L o k a — Vzgojiteljice in varuhinje otroškega vrtca Najdihojca so izdelale že nešteto l jubkovalnih igrač. Poka ­zale so j ih že na več razstavah, nazadnje v Železnikih

Dojenčki , k i so v e l i k i i n težki k o t živi dojenčki, so b i l i l a n i p r a v c a t i m o d n i h i t m e d igračami. N i s o p o c e n i , po o k r o g l i h pe t t isočakov j e tre­b a odšteti z a n j e . Starši j i h r a d i odštevajo, s a m o d a igrače dob i j o . Res , d a z n j i m i r a z v e s e l i j o o t r o k e , vprašanje p a je , če j e t a k o d r a g a igrača r es k a j več v r e d n a o d d o m a sešite punčke, slončka, zajčka, račke iz o s t a n k o v ž ivopisnega b l a g a , z g u m b i n a m e s t o oči, šopom nastrižene v o l n e n a m e s t o l a s . . . G o t o v ne , v sa j ne z a m a j h n e g a o t r o k a , k i m u je k u p l j e n do jenček še pretežak i n p r e n e r o d e n . P a t u d i s i c e r i m a malček r a d m e h k o igračo, k i j o l a h k o p r i v i j e k s e b i , l a h k o m u p a d e , ne d a b i se r a z b i l a . M e h k e l j u b k o v a l n e igrače, k i j i h še do n e d a v n a v naših t r g o v i ' n a h n i b i l o mogoče k u p i t i , i m a j o po z a g o t o v i l i h v z go j i t e l j e v , pedagogov i n p s i h o l o g o v n e p r e c e n l j i v o v z g o j n o v r e d n o s t . O t r o k e p o m i r j a j o , uspa ­va jo , potolaži jo. N e n a z a d n j e so t u d i h i g i e n s k e , sa j j i h l a h k o p e r e m o .

V z g o j i t e l j i c e i n varuške loškega v r t c a N a j d i h o j c a so i z d e l a l e že nešteto najrazl ičnejših l j u b k o v a l n i h igrač i n z n j i m i o b o g a t i l e i g r a l n e kotičke. Zače le so v s e d e m d e s e t i h l e t i h , k o so b i l i v r t c i še s i l a r e v n i z igračami, k i so b i l e d r a g e . K r o j i l e i n šivale so z domišl j i jo i n vese l j em-V K r o j u so j i m o d s t o p i l i k r p e .

T r i l e t a k a s n e j e so l j u b k o v a l n e igrače p o k a z a l e n a r a z s t a v i . Starši so se z a n i m a l i i n to j e v z g o j i t e l j i c a m d a l o še več je s p o d b u d e . D a n e s so i g r a l n i kotički v N a j d i h o j c i p r e p o l n i ž ivopisnih, m e h k i h igrač, v e l i k i h i n m a l i h , » žepn ih« . Z m a t e r i a l i z a n j e p o m a g a j o n e k a t e r e t o v a r n e , ra­z e n K r o j a še O d e j a , G o r e n j s k a p r e d i l n i c a i n d r u g e . I g ro p a so vzgo j i te ­l j i c e c i c i b a n o m o b o g a t i l e še z najrazl ičnejš imi d r u g i m i o d p a d n i m i ma­t e r i a l i i z t o v a r n .

P r e d d n e v i so loške v z g o j i t e l j i c e l j u b k o v a l n e igrače spe t v r n i l e o t r o k o m v i g r a l n e kotičke. Z a krajši čas so j i h namreč več k o t sto po­s o d i l e k r a j a n o m Že lezn ikov i n okol iških n a s e l i j z a o g l e d . V razs tav ­n e m s a l o n u A l p l e s a so u r e d i l e l ično r a z s t a v o i n p r i k a z a l e p r e k s to l jub­k o v a l n i h igrač z a predšolske o t r o k e . S taršem so p o n u d i l e t u d i k ro j e , d a b o d o l a h k o s a m i d o m a sešili p o d o b n e igrače. K o t p r a v i pedagoška v o d i t e l j i c a i z N a j d i h o j c e Z i n k a B e n e d i k , b i v s e igrače l a h k o p roda l i -V e n d a r to n i n j i h o v n a m e n . S p o d b u d i l e b i r a d e starše, na j s i v z a m e j o čas i n se s a m i l o t i j o d e l a . O t r o c i j i m b o d o r a d i »pomaga l i « , se ob t em učili, d o m a n a r e j e n e igrače b o d o t u d i z a t o dragocene jše o d d r a g e g a u m e t n e g a dojenčka.

H . Jelovčan

Gobarji vznemirjajo divjad! Kran j , 19. februarja — Če greste v gozd po gobe, borovnice ali 1 sprehod, če greste teč, da prezračite pljuča in razgibate telo, ^ bodo lovci gledali postrani kot nebodigatreba, k i vznemir ja d»| jad. Ne gre torej za zaskrbljenost, da bi v naših gozdovih iztreb' gobe i n borovnice, temveč za to, da ne bi uboge srne in zajci strahu pred rekreat ivci in gobarji doživljali srčni udar. Čud^ čudno, nekdaj se je divjad bala ljudi s puško n a r ami , dandafl' pa se boji l judi s košaro v rok i , mi ro l jubn ih sprehajalcev, in kreativcev, k i sopihajo po goznih poteh.

s p o d a r i z 52 o d s t o t k i l o v n i h p o v P v k r a n j s k i občini. N a območje ob n e namreč p o s e g a j o t u d i d r u g e s k e o r g a n i z a c i j e i n družine, največ j e Z a v o d z a g o j i t e v d i v j a d i K o z o f i z K a m n i k a .

K r a n j s k e l o v s k e družine predvi ' ' va j o , d a se v p r i h o d n j i h p e t i h \e[ števi lo l o v n e d i v j a d i ne bo poveče v

lo , to posebe j v e l j a z a j e l e n j a d , djj prašiče i n g a m s e , k i povzročajo $ do n a k m e t i j s k i h i n g o z d n i h poV^ n a h . T o r e j bo o s t a l o n a r a v n i oCM I i z l a n s k e p o m l a d i , k o so našteli I s r n i n s r n j a k o v , 925 p o l j s k i h z a j ^ 385 f a z a n o v , 530 j e r e b i c , 29 jazbe<J 65 l i s i c , 247 g a m s o v , 72 j e l e n o v in j* šut, 20 d i v j i h prašičev, 4 p l a n i n ^ o r l e i t d .

Z a preprečevanje škode, k i jo f j a d n a p r a v i n a n j i v a h i n t r a v n ^ t e r v g o z d o v i h , b o d o t a k o k o t do*' u s t r e z n o u r a v n a v a l i o d s t r e l d i v j * . L o v c i n a niž inskih loviščih b i u r e d i l i k r m n e n j i v e , p r i m e r n e b i g o z d n e p o s e k e p o d d a l j n o v o d i . V 1

šinskih loviščih p a še v e d n o razS* g a m s j a g a r j a v o s t , z a t o bo pot reb večj i o d s t r e l b o l n i h žival i . K o t P1

b l e m p a l o v c i i z p o s t a v l j a j o ^ označi tev m e j a m e d p o s a m e z n i m 1

višči l o v s k i h družin. , M . Volčjak

R e s d a s m o m a l c e v šalo z a v i l i o d ­s t a v e k , k i so g a v p o j a s n i t v i l o v s k o -g o s p e d a r s k i h načrtov z a p r i h o d n j i h p e t l e t n a p i s a l i l o v c i šestih l o v s k i h družin v k r a n j s k i občini ( l o v s k e d r u ­ž ine J e z e r s k o , Storžič, Šenčur, U d i n boršt, Jošt i n S o r s k o po l je ) . T o d a k a j d r u g e g a t a o d s t a v e k r e s n e zasluži, saj so d o b e s e d n o z a p i s a l i t a k o l e : »Prob lemat ika , k i j o označujejo lov­s k o g o s p o d a r s k i načrti v s e h šestih l o v s k i h družin, j e v z n e m i r j a n j e d i v ­j a d i z a r a d i p o g o s t i h o b i s k o v a l c e v — t u r i s t o v , k i n a b i r a j o r a z n e g o z d n e sadeže, oz . i z v a j a j o r e k r e a c i j o . T a p r o b l e m j e še posebe j i z r a z i t v bliži­n i n a s e l i j oz . v l a h k o d o s t o p n i h p r e ­d e l i h , i n to v v s e h l e t n i h časih.«

N a s r e d i n e m z a s e d a n j u k r a n j s k e ­g a i zvršnega s v e t a , k o so p o t r j e v a l i l o v s k o g o s p o d a r s k e načrte, so t a od ­s t a v e k črtali, saj j i m ka j d r u g e g a r e s n i p r e o s t a l o . N a j ščitijo l j u d i a l i d i v ­j a d , na j predpišejo občinski o d l o k , k d a j s m e m o v g o z d i n k a k o g l o b o k o -l a h k o z a i d e m o v a n j , k a k o v e l i k e go­b a r s k e košare i m a m o l a h k o , k o l i k o b o r o v n i c l a h k o p o j e m o i n k o l i k o n a ­b e r e m o v lonček . . .

N o , zda j p a šalo n a s t r a n i n k res ­n i m s t v a r e m , k i so j i h n a p i s a l i l o v c i . O m e n j e n i h šest l o v s k i h družin go-

Takšni vodnjaki so i:a

Gorenjskem prava redkost.

Videli smo ga na

Šenturski gori

v kranjski občini.

— Foto: F. Perdan

Page 7: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

t o r e k , 25. f e b r u a r j a 1986 KRONIKA 7. STRAN (^mmsssss^aLAa

Ceste in varen promet

Spomladanske odjuge ne upoštevajo zakona Kran j , 24. februarja — Z a k o n o varnosti prometa na cestah terja od voznikov , da prilagodijo vožnjo r a z m e r a m na cesti. Kot kaže, bodo ceste letos nevarne

U d a r n e j a m e , k i se n a c e s t a h v s i l i l i z i m a h pokaže jo že k m a l u , s P o m l a d i p a ces t e p o n e k o d dobe ­sedno z a c v e t i j o , so že n e k a j časa * a r j u g o s l o v a n s k a p o s e b n o s t , po­s l e d i c a d o t r a j a n e g a i n n e u s t r e z n e ­ga s p o d n j e g a u s t r o j a cestišč. L e t o s so se m a r s i k j e n a G o r e n j s k e m po­škodbe že p o k a z a l e i n n a p o v e d a l e , d a se b o m o v o z n i k i k m a l u s p o p a d l i z nemogoč imi r a z m e r a m i n a ce­s t a h .

C e s t a r j i p o j a s n j u j e j o , d a n e k a t e ­re u d a r n e j a m e že p o z i m i k r p a j o s h l a d n i m a s f a l t o m a l i p a z a s i p a v a j o z g r a m o z o m , a s k o r a j nič ne za leže .

Še le vroči a s f a l t l a h k o vsa j d e l o m a o d p r a v i poškodbe n a c e s t a h . V go­r e n j s k i h v r e m e n s k i h r a z m e r a h p a j e to mogoče šele v t o p l e m i n s u ­h e m a p r i l u a l i m a j u .

P r o m e t n o n e v a r n o s t takšnih c e s t povečuje poškodovana a l i z b l e d e l a t a l n a p r o m e t n a s i g n a l i z a ­c i j a . C e s t a r j i se j e l a h k o l o t i j o šele p o t e m , k o c e s t e z a k r p a j o . P o g o s t o t a r n a j o , d a so b a r v e z e l o s l a b e i n največkrat ne zdrži jo n i t i do n a ­s l e d n j e g a k r p a n j a . S p r e d s t a v n i k i C e s t n e g a p o d j e t j a K r a n j s m o se p o g o v a r j a l i o t e m , k a k o se bodo lo­t i l i s p o m l a d a n s k i h poškodb. Z a to­

v r s t n o v zdrževan je c es t bodo l e tos n a m e n i l i več d e n a r j a k o t prejšnja l e t a , v e n d a r g a bo še v e d n o v e l i k o p r e m a l o , d a b i c e s t e p r i m e r n o u r e ­d i l i . D a ne b i v s a k a z i m a n a r e d i l a t o l i k o škode n a c e s t a h , b i m o r a l i v s a k i h p e t n a j s t l e t o b n o v i t i s p o d n j i u s t r o j ces t , v s a k i h d e s e t le t p a v s e ces t e p r e p l a s t i t i z n o v o a s f a l t n o p r e v l e k o . T a k o d e l a j o v razvitejš ih deže lah, k j e r s p o m l a d i n i p o t r e b n o k r p a n j e cest .

S p o m l a d a n s k o k r p a n j e z vroč im a s f a l t o m p o t e k a po do ločenem v r s t n e m r e d u . P r e d n o s t i m a j o n a j ­bo l j p r o m e t n e i n p o m e m b n e ces te , o d e n a k o v r e d n i h c e s t p a bo l j po­škodovane.

G l e d e n a d e n a r , k i bo n a vo l j o , b o d o skušali č imveč ces t z a k r p a t i s t r o j n o , k a r p o m e n i o b n o v o ce lo t ­n e g a vozišča n a do ločenem o d s e k u . Žal bodo t i o d s e k i z a r a d i p o m a n j ­k a n j a d e n a r j a p r e c e j k r a t k i . Z a g o ­t o vo p a b o d o l e t os več je r e k o n ­s t r u k c i j e n a c e s t a h P rebačevo—Tr -bo je , o d B e s n i c e p r o t i K r a n j u , n a c e s t i T r eb i j a—Ži r i , n a m a g i s t r a l n i c e s t i o d P o d t a b o r a d o Črnivca i n n a m o s t u p r i B i s t r i c i . O p r e d n o s t i h i n vzdrževa ln ih d e l i h n a p o s a m e z ­n i h c e s t a h n a G o r e n j s k e m o z i r o m a po p o s a m e z n i h občinah p a se bo t r e b a še d o g o v o r i t i z občinskimi s k u p n o s t m i z a c es t e .

Čeprav pr ičakujejo, d a bo m a r s i ­k a t e r a c e s t a s p o m l a d i s l a b a , ce­s t a r j i ne p r e d v i d e v a j o , d a b i m o r a l i k a t e r o od n j i h z a p r e t i z a p r o m e t . N a p r e n e k a t e r i bo t r e b a zmanjšati h i t r o s t i n o m e j i t i o s n i p r i t i s k ; po­t r e b n o v e r t i k a l n o s i g n a l i z a c i j o z a to i m a j o . K a r p a z a d e v a t a l n o s i ­g n a l i z a c i j o , b o d o i m e l a p r e d n o s t križišča i n p r e h o d i z a pešce n a m a ­g i s t r a l n i h i n r e g i o n a l n i h c e s t a h v n a s e l j i h . P r e d zače tkom p o l e t j a p a t a l n i h o z n a k najbrž ne bo moč n a ­r e d i t i . V e n d a r p a p r e d v i d e v a j o , d a j i h b o d o n a m a g i s t r a l n i h i n r eg i o ­n a l n i h c e s t a h k a s n e j e še e n k r a t o b n o v i l i .

P r e d bližajočo se p o m l a d j o v e l j a t o r e j t u d i l e t os v o z n i k o m ta l e n a ­sve t : ne s a m o z a r a d i z a k o n a , p r e d ­v s e m z a r a d i s l a b i h ces t , k i se n a m obe ta j o , b o m o m o r a l i b i t i z e l o p r e ­v i d n i .

A . Žalar

Analiza o učinkovitosti varnostnega pasu

Pas ni za okras, temveč za zaščito strokovnjaki Republ iškega sekretariata za notranje zadeve so v s t i sk ih p rometn ih nezgodah ana l i z i ra l i vpl iv uporabe varnost ­nega pasu na posledice zaradi trčenj. K o t so ugotovil i , bi se z do ­punim pr ipenjanjem varnostnega pasu znatno zmanjšalo števi-j|j žrtev i n ranjencev, vendar je v obravnavan ih nesrečah upo ra ­bilo varnostni pas le dobr ih 60 odstotkov voznikov .

v, s p r a v a z a i n f o r m a t i k o p r i R e p u b l i -. ©m s e k r e t a r i a t u za no t ran j e zadeve J. z d e l a l a n a pobudo sve ta z a pre/en-

o in vzgojo v c es tnem p r o m e t u ana l i -iq učinkovitosti v a rnos tnega p a s u z a • 1*5. leto. O s n o v n e poda tke je p r i m e r -J . a tud i s k a z a l c i iz p r e t e k l i h let, ko še

' b i l a obve zna u p o r a b a v a r n o s t n e g a Pasu.

De lavc i up ra v e so v a n a l i z i za je l i sa-? ° p rome tne nezgode, v k a t e r i h s ta

e l n o trčili dve osebn i v o z i l i , trčenja S e b n i h v o z i l s težjimi v o z i l i , t r k e v

r e ob ces t i i n prevračanja. A n a l i z i -1 so le učinkovitost v a r n o s t n e g a pa-2 a v o z n i k e , saj n iso i m e l i točnih po­

l k o v , k je so m e d nezgodo sede l i so-tft iki . O b e n e m so upoštevali le ne-

°°de, z a r a d i k a t e r i h so udeleženci v r 0rnetu u m r l i a l i se poškodovali.

0 v t a k i h nezgodah so našteli 1523

S e b n i h v o z i l . V n j i h je b i lo 926 vozn i ­

kov p r i p e t i h z v a r n o s t n i m p a s o m , k a r 597 v o z n i k o v pa se n i p r ipe lo . T o pome­n i , d a je b i l o v času p rome tne nezgode p r i p e t i h le 60,8 ods to tka v s e h vo zn ikov .

V preučevanih nezgodah je u m r l o 53 vo zn ikov , 277 j i h je dob i l o hujše po­škodbe i n 519 lažje, 674 v o z n i k o v pa je osta lo nepoškodovanih. Število m r t v i h i n poškodovanih b i se ob dos l edn i upo­r a b i v a r n o s t n e g a p a s u zelo zmanjšalo, so n a o snov i ana l i z e ugo tov i l i s t rokov­n j a k i .

V p r o m e t n i h nezgodah v nase l ju je b i lo m e d 412 v o z n i k i , k i so b i l i p r i pe t i , k a r 234 (56,8 %) vo zn i ko v nepoškodova­n i h , 130 (31,6 %) lažje poškodovanih, 45 (10,9 %) hudo poškodovanih i n 3 (0,7 %) m r t v i . R a z m e r j e g lede n a težo pos led ic je b i l o precej drugačno m e d 290 vozn i ­k i , k i se n i so p r i p e l i s p a s o m ; brez po­s led ic je os ta l 101 v o z n i k (34,8 %), lažje poškodbe je dob i lo 114 (39,3%) vozn i ­

kov , hude poškodbe 62 (21,4%) vozn i ­kov, 13 (4,5 %) vo zn ikov pa je u m r l o .

Podobno ugotov i tev je b i l o moč i z lu ­ščiti iz ana l i z e p r o m e t n i h nezgod zunaj nase l i j . M e d 514 v o z n i k i , k i so b i l i p r i pet i , j e b i lo 249 (48,5 %) v o z n i k o v brez poškodb, 165 (32,1 %) z lažjimi poškod­b a m i , 83 (16,1 %) s h u d i m i poškodbami i n 17 (3,3 %) m r t v i h . M e d 307 v o z n i k i , k i n i so u p o r a b i l i v a rnos tnega pasu , pa j i h je b i lo le 90 (29,3 %) brez poškodb, 110 (35,8%) lažje poškodovanih, 87 (28,4 %) huje poškodovanih i n k a r 20 (6,5 %) m r t v i h .

Z a p i s a n e številke so same po sebi dovol j prepričljive. Vse eno n i odveč do­da t i , d a se je učinkovitost v a r n o s t n e g a p a s u p o t r d i l a še z las t i p r i p r o m e t n i h nezgodah v nase l j i h , k j e r so h i t r o s t i v o z i l manjše. T a k o smo tud i p r i nas do­k a z a l i , k a r so že p red n a m i p r e i z k u s i l i i n ugo tov i l i v m n o g i h tu j i h deželah. To­rej bo z a r a d i v p l i v a v a r n o s t n e g a pasu n a izboljšanje p rome tne v a r n o s t i t r eba nada l j e va t i vzgo jno p r opagandno de­j a vnos t i n dos ledno uresničevati za­k o n s k a določila p r i t em !

S. Sa je

:rb za družbeno premoženje

Samozaščita je odpoveda la |r r^nj, 10. februarja — Ob poglabljanju družbene kr ize je občuti-S V e č pojavov slabega gospodarjenja, nevestnega poslovanja, k r -

ltey i n iz igravanja zakonov. Družbeno premoženje bolj i n bolj wj» roža gospodarski k r i m i n a l , so ugotavljali tudi na seji medob -, l n-skega sveta Zveze s indikatov Slovenije za Gorenjsko. To pa . °kazuje, da ljudje še vedno n ismo docela doumel i , da je druž ­b o imetje tudi naše.

v R a z m e r e so n a s naučile, d a škode J r 0 v a r n i n e povzročata le d e l a v e c , k i p f . naša m a t e r i a l , i n v a r n o s t n i k , k i j. 1 tem zamiž i n a e n o o k o , t emveč so * ? s e ž n o s t i g o s p o d a r s k e k r i m i n a l i ­s t še d o s t i več je . N i n a m še d o c e l a V 0 J .y z a v e s t , d a t u d i z a s t o j i v p r o i z -Hj,, j*< s l a b i i z d e l k i , v e l i k i z m e t i n j ^ j ^ o m a r n a požarna v a r n o s t p o m e ­t o v e l i k o ' d e n a r j a v škodo t o v a r n e , £ P r a v i družbenega premoženja . l }° p a n a s začenja s k r b e t i kršenje ^ j ^ n s k i h p r e d p i s o v i n s a m o u p r a v -p 0 a k t o v , bo l j krit ično p r e s o j a m o ^ . ^ v e r b e , p o t r a t o m a t e r i a l a , p o n a -P o w ' ' e naključnih računov, p o d k u -

V u n J e . . . Škodl j ivo s k l e p a n j e po­i m a l a h k o z e l o v e l i k e g m o t n e

p o s l e d i c e , k i j i h d e l a v c i občutijo l e t a i n l e t a . P o d o b n o j e z n e s p a m e t n i m i n v e s t i r a n j e m . V t o v a r n a h so p r e m a ­lo p o z o r n i do n a k u p a z a s t a r e l e i n z a ­to n e u s t r e z n e o p r e m e v t u j i n i , do ne­l o j a l n e konkurenčnost i z i z g o v o r o m , d a g r e z a p o z i t i v n e m a h i n a c i j e v p r i d d e l o v n e o r g a n i z a c i j e , do raču­nalniškega k r i m i n a l a .

S a m o u p r a v n e d e l a v s k e k o n t r o l e , k i so v d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h pos t a ­v l j e n e za t o , d a s t op i j o n a p r s t e v s a ­k o v r s t n i m n e z a k o n i t i m p o j a v o m , so v m n o g i h p r i m e r i h nemočne . K r i v c i z a v e l i k o p o t e z n i g o s p o d a r s k i k r i m i ­n a l se z n a j o s p r e t n o s k r i t i z a k o p i c o n e r a z u m l j i v i h i n z a p l e t e n i h z a k o n ­

s k i h p r e d p i s o v . K e r so v m n o g i h p r i ­m e r i h to najodgovornejš i d e l a v c i , t i ­s t i , k i i m a j o v r o k a h škarje i n p la t ­no , j i m j e težko p r i t i d o ž ivega. K o t j e d e j a l e d e n od članov medobčin­s k e g a s v e t a Z S S z a G o r e n j s k o , j e v t o v a r n i p r e j črna o v c a t i s t i , k i opozo ­r i n a škodlj iv po j a v v d e l o v n i o r g a n i ­z a c i j i , k o t p a o n i , k i j e d e j a n j e z ag r e ­šil. D a j e s a m o u p r a v n i d e l a v s k i n a d ­z o r o d p o v e d a l r a v n o z a r a d i najtežj ih d e j a n j g o s p o d a r s k e g a k r i m i n a l a , s t a v največji m e r i k r i v a nemoč i n s t r a h p r e d n a g a j a n j e m z v r h a .

Izkušnje kažejo, d a n a j p o g o s t e j e p r i h a j a do škodnih p o j a v o v v de lov ­n i h o r g a n i z a c i j a h , k j e r v l a d a t a s l a b a o r g a n i z a c i j a d e l a i n b o r e n zaslužek. S l a b o plačane d e l a v c e bo l j s k r b i l a s t n a k u v e r t a k o t p remožen je de lo ­v n e o r g a n i z a c i j e , to p a n e v e s t n i m g o s p o d a r j e m p r i v r h u omogoča v s a ­k o v r s t n e p o d v i g e z o p e r z a n o n . K o so v g o r e n j s k i h s i n d i k a t i h o c e n j e v a l i te p o j a v e i n p r e s o j a l i , k a k o b i oživel i d e l a v s k i n a d z o r , so s o d i l i , d a v e n d a r ­le n i b r e z u p n o . Izkušnje kaže jo , d a m n o g i s a m o u p r a v n i o r g a n i oživ i jo r a v n o v t r e n u t k i h k r i z e i n k o n f l i k ­tov , z a t o t u d i v s a m o u p r a v n o de l a v ­s k o k o n t r o l o ne g r e t a k o j i z g u b i t i z a u p a n j a . „

D . Z . Žlebir

Brezobzirnost voznikov do otrok — Tako sliko, kot smo jo posneli med bloki na Planini v Kranju 17. februarja letos, bi najbrž lahko naredili še kje in kdaj drugje. Voznik tega hrošča je pustil svoje vozilo očitno na nepravem mestu, saj so vsa parkirišča oddaljena več deset metrov proč, tod pa je iztek brezine za sankanje in smučanje. Čeprav so mali športniki izjavili, da jih avto ne moti preveč, ne moremo odobravati nepremišljenega početja voznika. Manj izkušen sankač ali smučar bi lahko trčil v vozilo in se poškodoval; potem bi bilo ukrepanje seveda prepozno! Na to so nas opozorili tudi tamkajšnji prebivalci, zaradi če­sar primer ne sme ostati skrit. (S) — F o r o : S. Saje

NESREČE

M O T O R I S T Z B I L P E Š A K I N J O

Trž ič , 19. f e b r u a r j a — V o z n i k k o l e ­s a z m o t o r j e m F r a n c K u h a r , s t a r 53 let , d o m a s P r i s t a v e , j e n a Korošk i c e s t i d o h i t e l pešakinjo 79- l e tno K a ­t a r i n o Jakšič, k i j e h o d i l a po s r e d i ces te . M o t o r i s t j e zmanjšal h i t r o s t i n se u m a k n i l k r o b u ces te . T e d a j j e n a s p r o t i p r i p e l j a l o s e b n i av to , Jakši-čeva j e skočila n a d e s n o , t i k p r e d m o t o r i s t a , k i j o j e z a d e l i n z b i l po ce­s t i . V nesreči j e b i l a h u j e r a n j e n a .

I ZS IL I L P R E D N O S T V K R I Ž I Š Č U

K r a n j , 20. f e b r u a r j a — D v a r a n j e ­n a i n večja g m o t n a škoda so p o s l e d i ­c a p r o m e t n e nesreče, k i se j e p r i p e t i ­l a v križišču ces te K r a n j — B r n i k z v z h o d n o o b v o z n i c o . 22 - l e tn i v o z n i k o s e b n e g a a v t o m o b i l a S t a n i s l a v B e v k i z K r a n j a , k i j e v o z i l z L a b o r p r o t i

B r i t o f u , j e z n e p r e d n o s t n e c e s t e z a ­p e l j a l v križ išče i n p r i t e m i z s i l i l p r e d n o s t v o z n i c i M a r i j i R o p r e t , s t a r i 24 let, s P r a p r o t n e po l i c e , k i j e p r i p e ­l j a l a po p r e d n o s t n i c e s t i i z K r a n j a . V trčenju s t a b i l i r a n j e n i v o z n i c a i n so­p o t n i c a M a r i j a R o p r e t , s t a r a 55 le t .

D . Ž.

Planinec je zašel J e s e n i c e , 21. f e b r u a r j a — O b

o s m i h zvečer so pos ta j o m i l i c e n a J e s e n i c a h o b v e s t i l i , d a pogrešajo p l a n i n c a Jožeta Podkrajška, s t a ­r e g a 59 let , d o m a i z L o g a t c a , k i se j e b i l udeleži l množ ičnega p o h o ­d a n a S t o l . G o r s k i reševalci i n m i ­ličniki i J e s e n i c so g a odšli i s k a t i n g a čez p o l d r u g o u r o našli k a ­k i h 500 m e t r o v o d o d c e p a p o t i z a Završnico p r o t i V a l v a s o r j u . Z a -b l o d e l e g a p l a n i n c a , k i se j e b i l v d e b e l i u r i d o d o b r a p r e m r a z i l , s o s p r a v i l i v V a l v a s o r j e v o kočo, k j e r j e prenočil .

Zakon o varnosti v cestnem prometu

Ponovno v javni razpravi Naš z a k o n o p r o m e t n i v a r n o s t i

s m o d o s l e j že n e k a j k r a t u s k l a d i l i s p o t r e b a m i o z i r o m a s t v a r n i m i r a z ­m e r a m i . S e d a j p r i p r a v l j a j o n o v e s p r e m e m b e i n d o p o l n i t v e z v e z n e g a z a k o n a , k i u r e j a vprašanje p r o m e t a .

N o v o s t i se bodo nanašale p r e d ­v s e m n a učenje v o z n i k o v v av t o šo­l a h i n prevoznišk ih o r g a n i z a c i j a h . Več p o z o r n o s t i b odo n a m e n i l e t u d i vožnj i p o d v p l i v o m a l k o h o l a . Z a voz ­n i k e , k i j i h bodo mil ičniki t r i k r a t z a ­l o t i l i v i n j e n e z a k r m i l o m , j e p r e d v i ­d e n o d v z e m vozn iškega d o v o l j e n j a . O b t e m j i h bodo l a h k o n a p o t i l i n a zdravniški p r e g l e d , k j e r b o d o ugo­t a v l j a l i , a l i n i s o m o r d a a l k o h o l i k i . T a k i m o s e b a m na j ne b i več d o v o l i l i v o z i t i v o z i l v j a v n e m p r o m e t u .

Če bo prišlo do s p r e m e m b e z a k o ­

n a , b o t u d i pešcem i n k o l e s a r j e m p r e d p i s a n a večja o d g o v o r n o s t , k o t j o i m a j o s eda j . B o l j b o d o m o r a l i p a z i t i n a s e i n se o z i r a t i n a d r u g e udeležen­ce v p r o m e t u , saj j e le o d t a k e g a so­žitja moč pričakovat i m a n j nesreč i n žrtev m e d n j i m i .

P o m e m b n o j e , d a v s e r e p u b l i k e p o s e b n o s k r b n o preučujejo, k a k o zmanjšat i števi lo p r o m e t n i h nesreč z a r a d i p r e h i t r e vožnje . S t r o k o v n j a k i ugo t a v l j a j o , d a j e t r e b a z a o s t r i t i od ­g o v o r n o s t v o z n i k o v z a p r i l a g a j a n j e h i t r o s t i vožn je r a z m e r a m n a c e s t a h , s p o s o b n o s t i v o z i l i n n a t o v o r j e n o s t i v o z i l . S p r e m e m b e , k i b o d o v e r j e t n o o m e j e v a l e h i t r o s t i p o s a m e z n i h v o z i l , so v s k l a d u z i z r e d n o s t r o g i m i m e d ­n a r o d n i m i o d g o v o r i i n p r e d p i s i .

M r a k

K L I C A J Z A V A R N O S T

Slepi pade v jamo Miš l jen je v o z n i k o v , d a so z a u d o b n o i n v a r n o vožn jo n a j p o m e m b ­

nejše k a k o v o s t n e g u m e n a v o z i l u , j e go tovo z m o t n o . N a s l a b e m i n s p o l z k e m cestišču namreč ne p o m a g a j o še t a k o d o b r e g u m e .

Čep r a v a n a l i z e p r o m e t n i h n e z g o d m e d v z r o k i le p o r e d k o o m e n j a ­j o s l a b o cestišče, b i v o z n i k i ne s m e l i p o z a b l j a t i n a v p l i v k a k o v o s t i ce­ste n a v o z n e r a z m e r e . B e t o n s k o cestišče j e s i c e r varne jše o d ces t s k o ­c k a m i , k i j i h j e za t o čedal je m a n j , v e n d a r j e t r e b a t a m p a z i t i n a v z d o l ­žne, z a s f a l t o m z a l i t e špranje m e d p o s a m e z n i m i ploščami. N a r o b o v i h , k i se p o n e k o d p o p o l n o m a n e s k l a d a j o , v o z i l o r a d o z a n e s e .

Žal t u d i naši g r a d b e n i k i p r e r a d i i p o z a b l j a j o , k a k o p o m e m b n o j e g r o b o a s f a l t n o cestišče z a d o b r o s t a b i l n o s t v o z i l a n a n j e m . A s f a l t i r a n e ces te so m a r s i k j e z l i z a n e , z a t o m o r a j o b i t i v o z n i k i n a n j i h še posebe j p r e v i d n i ob p a d a v i n a h . Še večjo n e v a r n o s t — z a v o z n i k e i n v o z i l a — p a p o m e n i s t r g a n a a s f a l t n a p r e v l e k a , k j e r z l a s t i p o z i m i i n s p o m l a d i n a s t a j a j o v p o d l a g i manjše i n več je j a m e . L e - t e večkrat p o s t a n e j o ne ­p r i j e t n a p a s t z a v o z n i k e , k i se preveč zanašajo n a d o b r o o p r e m o svo je ­g a v o z i l a , v o z i j o p a p r e h i t r o i n n e p r e v i d n o .

D o b e r v o z n i k bo n a s l a b e m , poškodovanem cestišču p r e d v s e m p r i ­m e r n o zmanjšal h i t r o s t v o z i l a . Če g a bo v s e e n o p r e s e n e t i l a l u k n j a v cestišču, n e bo z v s o s i l o z a v i r a l t i k p r e d n j o a l i z n a g l i m z a s u k o m v o l a ­n a skušal t a k o m e s t o o b v o z i t i . O b p r v e m u k r e p a n j u b i namreč z a r a d i n e n a d n e g a u d a r c a z a v r t e g a k o l e s a v n e r a v n i d e l cestišča l a h k o n e v a r ­no poškodoval k r m i l n i m e h a n i z e m v o z i l a , n e p a z l j i v i v o z n i k v v o z i l u z a n j i m p a b i l a h k o trčil v n j e go vo v o z i l o . Nič m a n j n e v a r e n ne b i b i l d r u ­g i u k r e p , z a r a d i k a t e r e g a b i l a h k o n j e go vo v o z i l o z a n e s l o i n b i trčilo v n a s p r o t i vozeč i a v t o m o b i l .

D a se k a j t a k e g a ne b i z g o d i l o , m o r a v o z n i k s t a l n o i n t e m e l j i t o o p a z o v a t i cestišče. K e r s l e p i l a h k o k a j h i t r o p a d e v j a m o — še posebe j v m r a k u i n t e m i , m o r a i m e t i v o z i l o s e v e d a t u d i b r e z h i b n a s v e t i l a .

S . S a j e

Page 8: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

Ena j s t i smučarski množični tek Po poteh Kokrškega odreda

Najbolj množična udeležba doslej Duplje, 23. februarja — Pod pokrovitel jstvom Slovenijalesa in oo organizaci j i T V D Par t i zan Dupl je se je v nedeljo udeležilo enajstega množičnega teka Po poteh Kokrškega odreda več kot tri tisoč tekačev i n tekačic iz vse Slovenije. Tekmovanje si je ogledalo ve l iko število gledalcev, med kate r imi so bi l i tudi borc i Kokrškega odreda. M e d gledalci sta b i la tudi predsednik skupščine občine K r a n j Ivan Cvar in predsednik častnega o d ­bora M a r t i n Košir. Vse smučine so bile oblično pripravl jene.

lob, 2. Be r t once l j , 3. Jerančič, moški (15 k m ) — 1. R u p n i k , 2. Kavčič, 3. Svoljšak, b o r c i do 60 let — 1. Žvan, 2. I. Jošt, 3. P i v k , n a d 60 let - 1. Vo jvo­da , 2. P r i s t avec , 3. Štefe, J L A , T O , m i ­l i c a — 1. Kopač, 2. V e l i k a n j a , 3. K r ­znar , kmet j e — 1. Je l ene , 2. Zupane , 3. Ve l epec , ženske do 35 let (30 k m ) — 1. Ahačič, 2. Čepelnik, 3. Demšar, n a d 35 let - 1. J . Rebo l j , 2. Čop, 3. G r a m , moški — k a t e g o r i z i r a n i t ek ­m o v a l c i do 30 let —• 1. Gričar, 2. T ro -h a , 3. J . S t a n o v n i k , n a d 30 let — 1. R u p n i k , 2. Teraž, 3. K o f l e r , do 45 let — 1. Setušak, 2. Kosčak, 3. S. S tanov ­n i k ) n a d 45 let — 1. H r o v a t , 2. Reš, 3. Kavčič.

Na enajstem smučarskem teku Po poteh Kokrškega odreda so borci tudi te­kli, na zmagovalnem odru pa so se zbrali tudi v pevski zbor in navdušeno za­peli.

Odlično p r i p r a v l j e n e smučine, do­ka j lepo, a h l a d n o v r e m e i n na jmno -žičnejša udeležba dosle j so g lavne značilnosti letošnjega, že ena js tega smučarskega t e k a Po po teh Kokrške­ga odreda , k i so ga p r i p r a v i l i D u -p l j a n c i i n n j i h o v i sosedje . Z a tek n a 30, 15 i n 7 k i l o m e t r o v se je p r i j a v i l o k a r t r i tisoč o s e m n a j s t udeležencev. S s t a r t a se j i h je v smučine pogna lo več kot d v a tisoč osemsto . V s i , k i so j i h p r e t ek l i , so b i l i z m a g o v a l c i : p io­n i r j i , najstarejši tekači, p a v s i bo r c i , k i so se poda l i n a s edem k i l o m e t r o v do lgo smučino i n tud i v s i kffietje ter p r e d s t a v n i k i J L A , T O i n m i l i c e .

V s i so z nes t rpnos t j o pričakovali, k a k o se bo r a z v n e l boj i n kdo bo z m a ­g a l v najdaljši smučini, n a t r idese t k i l o m e t r o v ; t a tek je i m e l k a r pet sta­r o s t n i h ka t ego r i j . V res i d e a l n i s m u ­čini je v p r v i s t a r o s t n i s k u p i n i žensk prišla p r v a v c i l j Ahačičeva i z Tržiča,

v d r u g i s k u p i n i p a je b i l a najhitrejša J e l a Rebo l j iz K r a n j a . V ka t ego r i j i moških v s k u p i n i k a t e g o r i z i r a n i h t ekmova l c e v s t a s i p r vo mesto razde­l i l a Gričar s Hrušice i n T r o h a r i z K a m n i k a . Z a n i m i v i so b i l i t u d i t e k i n a pe tna js t i n s e d e m k i l ome t r o v : p r i ženskah je b i l a najhitrejša L i d i j a G o ­lob iz G o r i j , p r i moških R u p n i k s Čr­nega v r h a n a d Idr i jo , p r i k m e t i h je z m a g a l J e l ene i z Dražgoš, m e d t e m ko je b i l a p r v a m e d k m e t i c a m i M a r i ­

j a T r o b e c iz P o l h o v e g a G r a d c a . V mlajši ka t ego r i j i borcev je b i l najboljši Žvan iz B o h i n j s k e B i s t r i c e , v starejši kate­go r i j i njegov r o j ak V o j v o d a , m e d m i ­ličniki p a je b i l najhitrejši Kopač iz Zaščitne enote m i l i c e i z L jub l j ane .

V r s t n i red — pionirji (7 km) — 1. F. P o k l u k a r , 2. T . Z e m v a , 3. J . P o k l u k a r (vs i Gor je ) , p i o n i r k e — 1. K u n s t e l j (Gorje) , 2. G r m e k ( K o k r i c a J , 3. Rožič (Mo j s t rana ) , ženske (15 km) — 1. G o -

• Janez Bengalija iz Dupelj, vod­j a p r i p r a v e prog : »Proge smo začeli p r i p r a v l j a t i v sredo i n smo nada l j e va ­l i vse do sobote. Ze lo p r a v n a m je p r i ­šel nov sneg i n u p a m , d a smo k l j u b v s e m n a p o r o m dobro p r i p r a v i l i vse smučine. P r i p r i p r a v i p rog d e l a m že od s a m e g a začetka. Naša tehnična s k u p i n a je d e l a l a s šestdesetimi l jud ­m i i z Podb r e z i j , N a k l a , S t r a h i n j a , ŠD K o k r i c a , ŠP Pogo r j a i n od drugod.«

• Ivica Kosmač iz Zirov: »S s m u ­čarskim t e k o m s e m se začela u k v a r ­j a t i p r e d p e t i m i l e t i i n od t a k r a t se udeležujem v s e h množičnih r ek r ea ­t i v n i h tekov. V D u p l j a h s e m se odlo­čila za petna js t k i l o m e t r o v dolgo smuČ! B i ' a je r - * " * n o p n p r a v M ^ a in na g i n ; h-\

Čeprav so bile smučine v Dupljah za vse izredno dobro pripravljene, je bi­lo v ciljni ravnini na vseh tekih ži­vahno. Po napornem teku so nekate­ri kar padli V cilj.

V teku na trideset kilometrov sta med moškimi zmagovalca z roko v roki prišla v cilj. To sta bila Gričar s Hrušice in Trohar iz Kamnika.

• Jožko P o k l u k a r i z šestega r a z r e ­d a OŠ Gor j e : »Smučarski tek pod v o d s t v o m t r e n i r a m od l a n s k e g a le ta . V k l u b u T V D Gor j e nas t r e n i r a P a v e l K o b i l i c a i n n i m i žal, d a s e m se začel u k v a r j a t i s t e m z i m s k i m športom. D a n e s s e m t eke l n a s e d e m k i l ome ­t rov i n s e m b i l tretji.«

D. H u m e r Foto : F . P e r d a n

Smučarski s k o k i

Zupančič pred Kranjčanoma

Kranj, 23. februarja - S k o r a j 120 m l a d i h s k a k a l c e v je nas top i l o n a letoš­n j e m p r v e n s t v u S loven i j e v ka t ego r i j i p i on i r j e v do 11 let n a 22-m s k a k a l n i c i v B e s n i c i .

Zanes l j i v o je z m a g a l Z o r a n Zupančič i z Žirov, k i se je o d l i k o v a l p r e d v s e m z odličnim d o s k o k o m . V e l i k u s p e h p a so doseg l i t u d i k r a n j s k i s k a k a l c i , saj so se k a r t r i j e u v r s t i l i m e d pet najboljših. S r e b r n o ko l a jno je osvo j i l G r e g o r M a r -t i n j a k , b ronas to p a U r b a n Simčič. M e d r e k o r d n i m številom nastopajočih je b i -

Zoran Zupančič (Alpina) republiški prvak in zmagovalec pokala Cockta med pionirji do U let

Po očetovih stopinjah: David Mesec iz Kranja

l a iz smučarskega s k a k a l n e g a k l u b a I s k r a - D e l t a T r i g l a v iz K r a n j a k a r četr­t i n a nastopajočih.

R e z u l t a t i : 1. Zupančič (A lp ina ) 190,5 (19, 18,5), 2. M a r t i n j a k 176,5 (18,5, 18,5), 3. Simčič (oba ID Tr i g l av ) 176,0 (18, 18), 4. F r a n e (Bled) 175,5 (19, 18), 5. M e s e c

( ID T r i g l a v ) 174,5 (18,5 18,5), 9. J e r e b (A lp ina ) 166;5 (18,5, 18).

A . J a v o r n i k

Petek državni prvak Braslovče, 23. februarja — N a p r v e m

državnem p r v e n s t v u v smučarskih s k o k i h z a starejše p i on i r j e so i m e l i največ u s p e h a t e k m o v a l c i g o r e n j s k i h k lubov . Z a n e s l j i v o je osvo j i l nas l o v pr­v a k a J u g o s l a v i j e Pe tek , član P a r t i z a n a

iz Žirovnice p r ed k l u b s k i m tovarišem Gašperinom. Odličen p a je b i l z b rona ­sto meda l j o Kranjčan K r o p a r , k i je po nedavn i poškodbi n a s k a k a l n i c i v Ži-r e h spet n a s t o p i l i n dosege l lep uspeh , saj je b i l p r e d n e d a v n i m n a p r v e n s t v u S R S p r v i , h k r a t i p a je b i l t ud i član e k i ­pe S S K I s k r a - D e l t a T r i g l a v , k i je v mo-štveni k o n k u r e n c i v L o g a t c u osvo j i l a nas lov državnega p r v a k a .

R e z u l t a t i : 1. P e t ek 191,2 (58,5, 63,5), 2. Gašperin (oba Žirovnica-Jesenice) 184,2 (58, 59), 3. K r o p a r ( ID T r i g l a v ) 183,4 (56,5, 59,5), 4. Kopač (A lp ina ) 179,4 (56,5, 59,5), 5. Pogorelčnik (T. Ve ­lenje) 167,8 (54,5, 57), 6. O b l a k (A lp ina ) 163,9 (55,5, 53), 7. K n a f e l j 153,5 (52, 51), 8. Šemrl (oba I D T r i g l a v ) 145,2 (52, 50), 9. T r i p l a t (B led) 138,9 (48,5, 50), 10. Ro ­pre t ( ID T r i g l a v ) 137,6 (49,51).

J . J a v o r n i k

Gladek, Kokalj in Pagon najboljši

K r a n j , 23. f eb ruar j a — N a G o r e n j i S a v i je b i l o letošnje p r vens t vo G o r e n j ­ske v smučarskih s k o k i h za najmlajšo ka tegor i j o — p ion i r j e do 9 let s ta ros t i . Najboljši je b i l G l a d e k iz Žirov. Na j ­m a n j d rugo mes to p a s i je z a p r a v i l za­r a d i p a d c a O r l i c iz K r a n j a .

R e z u l t a t i : 1. G l a d e k (A lp ina ) , 2. K o ­ka l j (Žirovnica), 3. P a g o n (A lp ina ) , 4. Rakovec , 5. C i p e r l e , 6. K e r n , 7. Z a r n i k (vsi ID T r i g l a v ) , 8. Pravdič (Žirovnica), 9. O r l i c , 10. M a r k e l j (oba ID T r i g l a v ) .

J . J .

Kondorjevo uspešno delo

Godešič, 5. f eb ruar j a — N a občnem zbo ru so se z b r a l i člani športnega d r u ­štva K o n d o r z Godešiča. Društvo z d r u ­žuje n a d 100 članov, k i so l a n s k i delo­v n i p r o g r a m ves tno uresničevali. O r g a ­n i z i r a l i so že t r ad i c i ona lne p r i r ed i t v e ko t nogome tn i t u r n i r za p o k a l Godeši­ča, zaključek t e k m o v a n j a v g o r e n j s k i namiznoteniški l i g i , občinsko v e t e ran ­sko prvens tvo v n a m i z n e m t e n i s u i n namiznoteniške škofjeloške s i n d i k a l n e igre . R a z e n Lega so p r i p r a v i l i še neka j n o g o m e t n i h i n namiznoteniških tek­m o v a n j .

K o n d o r j e v a moštva so uspešno b r a ­n i l a barve k l u b a . Imajo neka j škofjelo­ških p r v a k o v m e d p o s a m e z n i k i i n mo­štvi, namiznoteniška e k i p a je b i l a pe ta v g o r e n j s k i l i g i , n a t u r n i r j i h so dobro i g r a l i nogometaši, v društvu p a je t u d i neka j d o b r i h tekačev n a snegu i n su ­h e m , m e d k a t e r i m i i z s topa Pe t e r Be r ­tonce l j .

Letošnji d e l o vn i p r o g r a m obsega or­gan i zac i j o že us t a l j en ih p r i r ed i t e v . Najkvalitetnejša p r i r ed i t ev bo 6. a p r i ­l a , ko bo K o n d o r v Škofji L o k i p r i p r a ­v i l odpr to go ren j sko namiznoteniško prvens tvo za članice, člane i n dvo j ice . O b n o g o m e t n e m igrišču bodo dokonča­l i garderobe i n obnov i l i mreže i n gar­derobo v r e k r e a c i j s k e m c en t ru . V s e g a s p r o s t o v o l j n i m de l om ne bodo mog l i op ra v i t i , zato računajo n a pomoč.

P r i h o d n j e leto bo K o n d o r p r a z n o v a l 20. ob l e tn i co de l ovan ja i n jub i l e j n a ­merava j o s l ovesno p ros l a v i t i .

J . S t a r m a n

Strel janje

Strelsko tekmovanje za Košnikov memorial

K r a n j , f eb rua r j a — Občinska s t re l ­s k a z v e za K r a n j je o r g a n i z i r a l a že t ra ­d i c i o n a l n o s t r e l sko t ekmovan j e , KOŠ­N I K O V M E M O R I A L , v s t r e l s k i d i s c i ­p l i n i s t a n d a r d zračna puška i n pištola. T e k m o v a n j a se je udeležilo p r ek 50 s t re l cev i z vse S loven i j e .

E k i p n o S T A N D A R D zračna puška: I. S D O L I M P I J A L j u b l j a n a 1685 kro ­gov, 2. S D K a m n i k 1651, 3. S D K R I M L j u b l j a n a 1595, 4. S D K r a n j 1576.

Posamično: 1. R a j m u n d Debevc , S D O L I M P I J A 583 krogov od 600 možnih, 2. J a n e z M r k u n , S D K R I M L j u b l j a n a 559, 3. M a r j a n Repič, S D K a m n i k 559, 4. B o r u t Z a l a r , S D O L I M P I J A L j . 558, 5. Sašo P o d g o r n i k , S D K a m n i k 549 krogov i t d .

Pištola ek i pno : 1. S D M R O Ž T . Ve le ­nje 1690, 2 . S D O L I M P I J A L j . 1678, 3. S D K r a n j I. 1672, 4. S D P tu j 1618, 5. S D U N I O R Zreče 1596, 6. S D K r a n j II. 1556, 7. S D K R I M L j . 1519 krogov .

Posamično: 1. A l o j z T r s t e n j a k , S D M R O Ž T. Ve l en j e 573, 2. E m i l S e r a f i n , O L I M P I J A L j . 564, 3. F r a n c G a b e r , O L I M P I J A L j . 563, 4. F r a n c Pe te rne l j s t , S D K r a n j 562, 5. V i n k o T r i n k a v s , S D M R O Ž T. Ve l en j e 562, 6. F r a n c Pe­terne l j m l . , S D K r a n j 556 k rogov i td .

J . S i t a r

Udeleženci Trnovskega maratona

K r a n j , 24. f ebruar ja - Z T K O K r a n j o r g a n i z i r a v nedel jo, 2. mar ­ca , a v t obusn i prevoz n a T r n o v s k i m a r a t o n . A v t o b u s bo odpe l j a l iz K r a n j a ob šestih z jutraj i zp r ed ho­te la C r e i n a . C e n a za udeležence i z K r a n j a je 400 d inar j ev , z a udeležen­ce zuna j k r a n j s k e občine p a 700 d i ­nar jev . P r i j a v e spre jemajo do pet­k a , 28. f eb ruar ja , po te le fonu 21-176!

Naši športniki

Vojko Lapajna

17. f e b rua r j a se je končalo m e d n a ­rodno p i o n i r s k o t ekmovan j e v a l p s k e m smučanju n a 11. P o k a l L o k a 86. Naši smučarji so osvo j i l i k a r dve t r e t j i n i ko ­la jn . Za to smo se odločili, d a v a m pred ­s tav imo enega i z m e d najboljših.

V o j k o L a p a j n a je zmagova l ec vele­s l a l o m a m e d starejšimi p i o n i r j i , s la lo ­m a p a n i končal.

• K d o te je navdušil z a smučanje? »To je b i l moj oče, k i m e je s šestimi

le t i p o s t a v i l n a smuči i n je b i l moj p r v i t r ener . S s e d m i m i le t i s e m pos ta l član smučarskega k l u b a Tržič, k j e r m e zdaj t r e n i r a P a v e l Grašič.«

• T r e n i n g i t i gotovo v zame jo v e l i k o časa. K a k o p a usklajuješ de l o v šoli s t r e n i n g i ?

»Obiskujem O. Š. he ro j a Bračiča i n m o r a m reči, d a učitelji r a zume j o mo jo smučarsko zagnanos t . S i c e r p a ve l j a p rav i l o , d a t r e n i n g i ne smejo b i t i v z r o k za s labe šolske ocene.«

• K a t e r i so tvo j i največji smučar­s k i u s p e h i ?

»S p i o n i r s k e g a F I S t e k m o v a n j a n a Češkoslovaškem s e m se v r n i l z d v e m a

J a n a M l a k a r ocenjuje svetovno prvenstvo

»Zadovoljna sem!«

K r a n j s k a gora , 20. f eb ruar j a — 19-letna K r a n j s k o g o r k a J a n a M l a ­k a r , članica Smučarskega k l u b a K r a n j s k a gora , študentka anglešči­ne i n geograf i je , je b i l a naša naj ­uspešnejša zas t opn i ca n a nedav­n e m s v e t o vnem m l a d i n s k e m p r v en ­s t vu v klasičnih smučarskih d i s c i ­p l i n a h v L a k e P l a c i d u . N j e n t r ene r je oče J a n e z M l a k a r .

»S s v o j i m i u v r s t i t v a m i n a svetov­n e m p r v e n s t v u s e m zelo zadovo l j ­n a , čeprav s e m i m e l a n a t e k m o v a ­n j u z a r a d i vne t ega živca težave z desno roko . V t e k u n a 5 k i l o m e t r o v s e m b i l a deseta . B i l a s e m najboljša t e k m o v a l k a i z s rednje Ev rope . P r e ­h i t e l e so m e samo t e k m o v a l k e F i n ­ske , Norveške i n Sov je tske zveze. N a 15 k i l o m e t r o v p a s e m b i l a 13. M o j i u v r s t i t v i s ta najboljši jugos lo ­v a n s k i u v r s t i t v i n a t e k m o v a n j u tak­šne vrednosti,« je p r i povedova l a J a ­n a v četrtek i n b i l a navdušena n a d odločitvijo K r a n j s k e gore, d a j i po­de l i štipendijo ko t pomoč p r i v a d b i . »Trudila se b o m , d a b o m s s v o j i m i u v r s t i t v a m i upravičila zaupan j e kraja.«

J a n o čakajo sedaj nova t e k m o v a ­n ja . K r a t e k p r e d a h bo i z p o p o l n i l a s pospešenim t r e n i n g o m . M e d sezono teče v sak d a n t r i do štiri u re i n pre­m a g a tud i po 50 k i l ome t r o v .

»Sedaj o d h a j a m n a t ekmovan j e z a a l p s k i pokal,« je de ja la J a n a . »Potem p a se bos ta oče, moj t r ener , i n d i r e k t o r n o r d i j s k i h r ep re zen tanc Lo j z e G o r j a n c dogovor i l a , n a kate­r a t e k m o v a n j a b o m šla: a l i n a tek­m o v a n j a z a sve tovn i p o k a l a l i n a t e k m e z a a l p s k i pokal.«

J . Košnjek

Hoke j na ledu Jeseničani niso ubranili naslova

J E S E N I C E , 22. F E B R U A R J A - J e ­seniškim h o k e j i s t o m v tret j i t e k m i s u -per f i n a l a letošnjega državnega p r v e n ­s tva v h o k e j u n a l e d u n a domačem le ­d u n i uspe l o , d a b i d o b i l i četrto sreča­nje z b e o g r a j s k i m P a r t i z a n o m i n b i se z z m a g o še e n k r a t p o m e r i l i z a državni nas lov . V četrti t e k m i v d v o r a n i pod Mežakljo so b i l i p r e m a g a n i v s t re l j a ­n ju k a z e n s k i h s t re lov . P a r t i z a n je b i l boljši z a e n go l i n s i je t ako prislužil letošnji nas l ov . I Z I D SREČANJA -J E S E N I C E : P A R T I Z A N 3:4.

T a k o so hoke j i s t i beogra jskega P a r ­t i z a n a po e n a i n t r i d e s e t i h l e t i h pono ­vno osvo j i l i državni h o k e j s k i nas lov . Dos le j je b i l nas l o v od l e ta 1955 v edno n a J e s e n i c a h i n v L j u b l j a n i . P r i t em so b i l i še v edno močnejši Jeseničani, k i so ta nas l o v osvo j i l i že ena indva j se t ­k ra t . V S E E N O JESENIČANOM Z A D R U G O M E S T O I S K R E N E ČESTIT­K E , -dh

z m a g a m a . Ze l o s e m vese l v e l e s l a l om ' ske zmage n a S t a r e m v r h u , v s l a l o m u p a m i n i šlo. D r u g i h vidnejših uspehov p r e d letošnjo sezono n i bilo.«

# Kakšni p a so tvo j i načrti? »Najprej se želim p r eb i t i m e d m l p '

d ince i n kasne j e m e d člane. Tore j j e

p r e d meno j še v e l i k o t rdega de l a " i treningov.«

• In kaj ti smučanje pomeni? »To, p a je težko povedat i . P ravza ­

p r a v vse.« T a k o se je končal pogovor s 14-let-

n i m Tržičanom. Vo jko , želimo t i še mnogo uspehov .

M . J a g o d i c

Page 9: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

FEBRUARJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN m m m m m 3 i L A S

® 18. do 28. februarja

"ekaj malega.

jekleni izdelki Hrplje ter keramični ' elki Liboje bodo navdušili tudi vas s Prmierno kvaliteto, lepimi oblikami in Seveda zelo ugodnimi cenami.

^kaj novega za vaš dom čistilnih sredstev JOHNSON ni več "eba kupovati v tujini. Za dinarje jih ^ ASTRA Blagovnica Kranj

STRflJ Blagovnica Kranj

C E N J E N I K U P C I !

N e p o z a b i t e ! O d 1 . m a r c a 8 6 d a l j e b o n a š a

p o s l o v a l n i c a

Ž E L E Z N I N A V LESCAH , ODPRTA od 8. do 19. ure.

J E D O B C I N S K I S K L A D ZA IZOBRAŽEVANJE D E L A V C E V l j PODROČJU S A M O S T O J N E G A O S E B N E G A D E L A *RANJ i n D E L A V S K A U N I V E R Z A T O M O B R E J C K R A N J

JJas v a b i t a n a TEČAJ Z A S L I K O P L E S K A R S K A D E L A , ^ je n a m e n j e n v s e m , k i želite i z popo ln i t i svoje znan j e iz tega d e f r ° ^ a * n S e s e z n a n m z n o v i m i m a t e r i a l i i n tehno log i j o

Okvirni p r o g r a m tečaja je :

medsebo jno spoznavan j e z o s n o v a m i ps iho log i j e de la , , t ehno log i j a m a t e r i a l o v i n g r a d i v — posebnos t i pod l ag z a

Površinsko obde lavo i n n j e n n a m e n , """" spoznavan je m a t e r i a l o v z a s l i k o p l e s k a r s k a de la , ^ o r gan i zac i j a i n t ehno l og i j a de l i z p r a k s e , *" d e m o n s t r a t i v n i p r i k a z m a t e r i a l o v iz t o v a r n C O L O R M e d -- •• v o d e i n J U B — D o l p r i L j u b l j a n i , "~ zaključek s pogovo r om v s e h udeležencev i n i zva ja l cev

tečaja.

T ten?"" b ° t r a J a l P r e d v i d o m a o k r o g 32 u r , o pričetku, k i bo v za-^ ' k u m a r c a , boste obveščeni. i e |avcem p r i o b r t n i k i h bo stroške tečaja p o r a v n a l S K L A D z a jObraževanje, o b r t n i k i i n d r u g i p a boste p o r a v n a l i stroške

e iavsk i u n i v e r z i K r a n j . Višina p r i s p e v k a za stroške bo z n a -^ P° številu z b r a n i h p r i j a v .

ffjave s p r e j e m a t a do ponede l j ka , 3. m a r c a 1986, Medobčin-«u s k l a d z a izobraževanje de lavcev n a področju samos to jne -

f* osebnega d e l a K r a n j , T r g revo luc i j e 3, te l e fon (064) 26-077 ( n c 7 v e l a v s k a u n i v e r z a K r a n j , C e s t a S t a n e t a Žagarja 1, te le fon W64) 27-481.

H O T E L G R A J S K I DVOR RADOVLJ ICA

ob jav l j a n a pod lag i s k l e p a k o m i s i j e za d e l o vna r a z m e r j a pro­s ta d e l a i n na loge

1. R E C E P T O R J A Pogo j i : — končana s r edn ja šola

— 2 le t i d e l o v n i h izkušenj — znan j e 2 t u j i h j e z i k o v

2. K U H A R J A Pogo j i : — končana g o s t i n s k a šola

3. 2 N A T A K A R J E V Pogo j i : — končana g o s t i n s k a šola

4. 2 S O B A R I C Pogo j i : — končana o s n o v n a šola

5. C l S T I L K E Pogo j i : — končana o snovna šola

Z a v s a d e l a so zaželene de lovne izkušnje. De l o vno r a zmer j e s k l e n e m o pod 1. za določen čas — nadomeščanje de l a vke , k i je n a porodniškem dopus tu , pod 2., 3., 4. i n 5. p a z a nedoločen čas s trimesečnim p o s k u s n i m d e l o m . Z a k u h a r j e i n n a t a k a r j e so n a vo l jo s a m s k e sobe. K a n d i d a t i naj pošljejo p i sne p r i j ave z d o k a z i l i o i z p o l n j e v a n j u pogojev v 8 d n e h po ob jav i n a nas lov : H o t e l G r a j s k i dvor R a ­dov l j i ca , K r a n j s k a cesta 2, k o m i s i j a za d e l o v n a r a z m e r j a . K a n d i d a t e bomo o i z b i r i obves t i l i v 30 d n e h po ob jav i .

O s n o v n a šola C V E T K O G O L A R ŠKOFJA L O K A

R a z p i s n a k o m i s i j a ob jav l j a p ros ta de l a i n na loge

C l S T I L K E

za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom Pogoj : — dokončana a l i nedokončana o s n o v n a šola. P o s k u s n o de lo e n mesec . N as t o p de l a t ako j .

H I Š N I K A

za nedoločen čas s 3 ,5-urn im d e l o v n i m časom. Pogoj : — V K a l i K V de lavec z d e l o v n i m i izkušnjami y m i z a r ­

s t vu . P o s k u s n o de lo t r a j a e n mesec . Nas top de l a t ako j .

P i s n e p r i j a ve je t r eba pos l a t i v 8 d n e h po og l asu n a nas lov : O s n o v n a šola C v e t k o G o l a r , Škofja L o k a , F r a n k o v o nase l j e 51. K p r i j a v i j e t r eba priložiti l i s t i ne o t em, d a p r i j a v l j en i k a n d i ­dat i zpo ln ju j e pogoje, k i so n a v e d e n i v tej ob jav i . I z b i r a k a n d i d a t a bo op rav l j ena na jpozne je v 10 d n e h po pote­k u ob jav l j enega r o k a . K a n d i d a t i bodo p i sno obveščeni o i z b i r i na jpozne je 14 d n i po op rav l j en i i z b i r i .

ŠKOFJA L O K A , Kidričeva 51

R a z p i s n a k o m i s i j a r a zp i su j e po s k l e p u d e l a v s k e g a sve ta z dne 31. j a n u a r j a 1986 p ro s t a d e l a i n na loge

V O D J E F I N A N C N O - R A C U N O V O D S K E G A S E K T O R J A

Z a vodjo finančno-računovodskega sek to r j a je l a h k o imeno ­v a n a oseba , k i po leg z z a k o n o m i n družbenim dogovo rom p r e d p i s a n i h pogojev i zpo ln ju j e še nas l edn je : — d a i m a v i s o k o a l i višjo šolsko i z ob razbo e k o n o m s k e a l i or­

g a n i z a c i j s k e s m e r i , — 4 do 5 let d e l o v n i h izkušenj, — d a i zpo ln ju j e pogoje, k i so v s k l a d u z družbenim dogovo­

r o m o i z v a j a n j u k a d r o v s k e po l i t i k e v občini Škofja L o k a , — d a n i b i l k a z n o v a n za n e p r a v i l n o s t i p r i izvrševanju na log .

De lo združujemo z a m a n d a t n o dobo — z a 4 leta . R o k z a v l agan j e p r i j a v je 15 d n i od ob jave v časopisu. O sk le ­p u bodo k a n d i d a t i obveščeni v 30 d n e h po p o t e k u r o k a z a v l a ­ganje p r i j a v n a j a v n i r a zp i s . P r i j a v e z življenjepisom i n d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev z o z n a k o »za r a z p i s n o komisijo« pošljite v z a p r t i k u v e r t i n a na ­slov D O L i m o s Škofja L o k a , Kidričeva 51.

I s k r a j SKRA K I B E R N E T I K A žustrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike,

n < sol. o., K R A N J

^ osnovi sk lepov de l a v sk ih svetov teme l jn ih organizaci j ^ u ž e n e g a de la razp i su jemo imenovan je

l ' INDIVIDUALNEGA P O S L O V O D N E G A O R G A N A TOZD T O V A R N A S T I K A L K R A N J

* INDIVIDUALNEGA P O S L O V O D N E G A O R G A N A TOZD O R O D J A R N A K R A N J

3- INDIVIDUALNEGA P O S L O V O D N E G A O R G A N A TOZD T O V A R N A M E H A N I Z M O V LIPNICA

^ a n d i d a t i ža v s a r a zp i s ana i m e n o v a n j a morajo izpolnje­n i poleg z z a k o n o m določenih pogojev še nas lednje po-

e r j n e pogoje:

"* visokošolsko a l i višješolsko izobrazbo tehnične a l i eko­nomske s m e r i

7 5-letne de lovne izkušnje, od tega 3 leta v de javnost i te­mel jne organizac i je *

y Poznavanje t rendov razvo ja i n pro izvodnje ter strate­ških u smer i t ev temel jne organizac i je

• • znanje tujega j e z i ka

|.; P°goje , določene z družben im dogovorom o uresniče­vanju kad rovske pol i t ike občine K r a n j o z i r o m a Rado ­vljice za imenovan je pod točko 3.

a r * d a t n a doba za v sa imenovan j a je 4 leta.

! ^ osnovi sk lepov us t r ezn ih s a m o u p r a v n i h o rganov raz ­m j e r n o de la o z i r oma naloge de lavcev s posebn imi poo-J * * t i l i i n odgovornos tmi nas ledn j ih t eme l jn ih o rgan iza -

J združenega de la i n de lovne skupnost i :

D E L O V N A SKUPNOST K R A N J

1. D I R E K T O R J A PODROČJA K A D R O V A N J A IN SPLOŠNIH DEJAVNOSTI

2. D I R E K T O R J A PODROČJA RAZVOJA IN P R O G R A ­M A

3. D I R E K T O R J A PODROČJA PROIZVODNJE IN T E H N O L O G I J E

4. D I R E K T O R J A PODROČJA ORGANIZACIJE

TOZD T O V A R N A ŠTEVCEV K R A N J 5. V O D J E TEHNIČNE K O N T R O L E

TOZD T O V A R N A ST IKAL K R A N J 6. V O D J E TEHNIČNEGA RAZVOJA 7. S E K R E T A R J A

TOZD T O V A R N A M E H A N I Z M O V LIPNICA 8. V O D J E O D D E L K A ZA E K O N O M I K O

TOZD O R O D J A R N A K R A N J 9. V O D J E TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE

TOZD VZDRŽEVANJE K R A N J 10. V O D J E VZDRŽEVALNIH DELAVNIC

K a n d i d a t i za v sa r a zp i s ana de la o z i r o m a naloge mora jo izpolnjevat i poleg z z a k o n o m določenih pogojev še nas led ­nje posebne pogoje:

pod 1. — visokošolsko izobrazbo pravne , o rgan izac i j ske al i družboslovne smer i ,

pod 2. i n 3. — visokošolsko izobrazbo tehnične smer i , pod 4. — visokošolsko izobrazbo ekonomske , p ravne a l i

organizac i j ske smer i , pod 5. — visokošolsko izobrazbo elektrotehniške smer i , pod 6. — visokošolsko izobrazbo elektrotehniške smer i ,

— poznavanje e l ek t r omehanske i n indust r i j ske e l ekt ron ike ter zaželeno poznavanje kons t ruk ci jske dejavnosti ,

pod 7. — visokošolsko al i višješolsko izobrazbo pravne , organizac i j ske al i druge ustrezne smer i ,

— ustrezne organ izac i j ske in vodstvene sposobno­sti,

pod 8. — visokošolsko al i višješolsko izobrazbo e k o n o m ­ske smer i ,

pod 9. i n 10. — visokošolsko al i višješolsko izobrazbo strojne a l i o rganizac i j ske smer i , — ust rezne organizac i j ske in vodstvene sposobnost i

S k u p n i pogoji za vsa r azp i sana dela: — 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — znanje tujega j ez ika , — pogoji, k i j i h določa družbeni dogovor o uresn i ­

čevanju kad rovske pol i t ike v občini K r a n j ozi ­r o m a Radov l j i c i (za de la pod točko 8).

M a n d a t n a doba 2 a v sa r azp i sana de la je 4 leta.

N a osnov i sk lepa komis i je za de lovna razmer j a D E L O ­V N E S K U P N O S T I K R A N J objavl jamo nas ledn ja prosta dela o z i r o m a naloge:

1. V O D J E A N A L I T S K I H D E L za de la uvajanja , vzdrževanja i n izpopolnjevanja enotne­ga s i s t ema študija de la in časa v Iskr i K i b e r n e t i k i (pono­v n a objava)

2. S A M O S T O J N E G A S T R O K O V N E G A S O D E L A V C A za p lan i ran je izdelave posebn ih orodij (ponovna objava)

3. VIŠJEGA R E F E R E N T A ZA INOVACIJE

4. VEČ VARNOSTNIKOV - V R A T A R J E V

K a n d i d a t i mora jo poleg z z a k o n o m določenih pogojev iz ­polnjevat i posebne pogoje:

pod 1. — visokošolsko a l i višješolsko izobrazbo tehnične al i o rganizac i j ske smer i ,

— 5-letne delovne izkušnje s področja mer jen ja de la i n časa

pod 2. — visokošolsko a l i višješolsko izobrazbo strojne s m e r i o z i r oma organizac i j ske s m e r i s predizo-b razbo strojne smer i ,

— 4-letne delovne ust rezne izkušnje pod 3. — višješolsko izobrazbo strojne smer i al i e lektro­

tehnične s m e r i o z i r oma organizac i j ske s m e r i s srednješolsko tehnično predizobrazbo ,

— 4-letne de lovne izkušnje, od tega vsaj 2 leti n a področju razvojno-tehnoloških dejavnost i ,

— znanje nemškega al i ang leškega j e z ika pod 4. — dvoletno srednješolsko izobrazbo ustrezne sme­

r i o z i r oma na jmanj uspešno končana osnovna šola,

— zaželene ustrezne de lovne izkušnje, — pogoje, potrebne za pr idobitev dovol jenja za no­

šenje in posest orožja, — 3-mesečno poskusno delo, — delo poteka v t u r n u s u

K a n d i d a t i z a vsa r a zp i s ana oz i r oma objavl jena de la naj pošljejo p i sne pri jave z dokaz i l i o izpoln jevanju pogojev in k r a t k i m op i som dosedan j ih de lovn ih izkušenj v 15 dneh po objavi n a naslov: I skra K i b e r n e t i k a , K a d r o v s k a služba, S a v s k a loka 4, K r a n j , z oznako »razpis« z navedbo d e l f z a katere kandid i ra jo .

Page 10: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

@@®SKioIf©3EnGLAS 10. STRAN OGLASI IN OBVESTILA TOREK, 25. FEBRUARJA 19* 1

0 T E K S T I L I N D U S

T E K S T I L I N D U S K R A N J G o r e n j e s a v s k a 12

O d b o r z a de l o vna r a z m e r j a D S S k u p n e službe ob jav l j a p ros ta de la o z i r o m a na loge v:

K A D R O V S K E M S E K T O R J U

1. S T E N O D A K T I L O G R A F I R A N J E (tajniška d e l a z a vodstvo sektor ja ) Pogo j i : — a d m i n i s t r a t i v n i t e h n i k

— zaželene de lovne izkušnje — trimesečno p o s k u s n o de lo

De l o je z a določen čas.

V Z D R Ž E V A L N O E N E R G E T S K I SLUŽBI (obrat II)

2. K O V A Š K A D E L A Pogo j i : — kovač ( t r i l e tna p o k l i c n a šola),

— zaželene de lovne izkušnje, — dvomesečno p o s k u s n o de lo

3. K L J U Č A V N I Č A R S K A D E L A II — 2 d e l a v c a

Pogo j i : — s t r o jn i m e h a n i k ( t r i l e tna p o k l i c n a šola) — eno leto d e l o v n i h izkušenj n a ključavničarskih

d e l i h — dvomesečno p o s k u s n o de lo

4. VZDRŽEVANJE K L I M I N Č R P A L K Pogo j i : — s t r o jn i m e h a n i k ( t r i l e tna p o k l i c n a šola)

— zaželene de lovne izkušnje — dvomesečno p o s k u s n o de lo

5. E L E K T R I K A R S K A D E L A II Pogo j i : — o b r a t o v n i e l e k t r i k a r

— eno leto d e l o v n i h izkušenj n a e l e k t r i k a r s k i h d e l i h — dvomesečno p o s k u s n o de lo

6. P L E S K A R S K A D E L A II Pogo j i : — s l i k o p l e s k a r ,

— eno leto d e l o v n i h izkušenj n a p l e s k a r s k i h d e l i h — dvomesečno p o s k u s n o de lo

7. U P R A V L J A N J E P A R N I H T U R B I N Pogo j i : — s t r o jn i m e h a n i k ,

— t r i l e ta d e l o v n i h izkušenj n a področju ene rge t i ke , — op rav l j en s t r o k o v n i i zp i t z a s t r o j n i k a pa rne tur ­

b ine , — delo v t r eh i z m e n a h , — dvomesečno p o s k u s n o delo

8. U P R A V L J A N J E K O T L A Z A V T O M A T S K O R E G U L A C I J O Pogo j i : — s t r o jn i k — energe t ik , ključavničar, s t ruga r a l i

e l e k t r i k a r , — dve let i d e l o v n i h u s t r e z n i h izkušenj, — uspešno oprav l j en i zp i t z a u p r a v l j a l c a ko t l a (viso­

kotlačnega) z a v t o m a t s k o regu lac i jo , — dvomesečno p o s k u s n o de lo . — delo v t r eh i z m e n a h

9. O P R A V L J A N J E T E Ž A Š K I H D E L Pogo j i : — dokončana o s n o v n a šola,

— fizično močna oseba, — dvomesečno p o s k u s n o delo.

K a n d i d a t i , k i i zpo ln ju je jo navedene pogoje, naj oddajo p i sne p r i g l a s i t v e v k a d r o v s k i s ek to r de lovne o rgan i zac i j e na jkasne ­je v 8 d n e h po ob jav i . K a n d i d a t i bodo o i z b i r i obveščeni v 14 d n e h po op rav l j en i i z b i r i .

A D R Ž A V N A Z A L O Ž B A S L O V E N I J E p. o., L J U B L J A N A , Mestni trg 26

Založniški svet de legatov de lavcev D O D Z S ra zp i su j e j a v n o dražbo z a proda jo pos l ovnega p r o s t o r a v R a d o v l j i c i , L i n h a r ­tov t rg 8. J a v n a dražba bo 12. m a r c a 1986 po 10. u r i v p r o s t o r i h Državne založbe S loven i j e v L j u b l j a n i , n a M e s t n e m t r gu 26:

— p o s l o v n i p ros to r je t r g o v s k i l o k a l , p r i m e r e n t u d i z a obr tno de javnost ,

— s k u p n a površina l o k a l a je 50,30 k v . m.,

— l o k a l je v pritličju pos lovno s t anovan j ske hiše,

— i z k l i c n a c e n a je 4 .000 .000 .—din ,

— in t e r e s en t i mora jo varščino v višini 10 ods to tkov od i z k l i ­cne cene vplačati n a žiro račun Državne založbe S loven i j e p r i S D K L j u b l j a n a , številka žiro računa: 50101-603-46423,

— p i s n e vloge z o z n a k o »za j a v n o dražbo« mora jo i n t e r e sen t i s kupa j z d o k a z i l i o vplačani varščini pos la t i na jkasne j e do 10. m a r c a 1986 n a nas lov : Državna založba S loven i j e , L j u ­b l j a n a , M e s t n i t rg 26,

— z dražiteljem, k i bo n a dražbi uspe l ,bomo s k l e n i l i pogodbo V 10 d n e h po končani dražbi, dražitelj p a je dolžan porav­na t i ce lo tno k u p n i n o v 15 d n e h po podp i su pogodbe,

— og led l o k a l a je možen 4. m a r c a lHHti od 9. do 12. u re .

Z A V O D M A T E V Ž A L A N G U S A K A M N A G O R I C A

O d b o r z a m e d s e b o j n a d e l o vna r a z m e r j a ob jav l j a p ros ta de la i n naloge :

S N A Ž I L K E

v zavodu v K a m n i go r i c i z a nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom. Pogo j i z a sp r e j em : — dokončana osnovnošolska obveznos t ter tečaj iz h i g i enske ­

ga m i n i m u m a , k i ga bo d e l a v k a l a h k o p r i d o b i l a tud i ob de lu .

P o s k u s n i rok je t r i mesece . P i s n e p r i j ave bomo sp r e j ema l i do zasedbe de lovnega mes ta . O i z b i r i bomo k a n d i d a t e obves t i l i p i sno .

K O K R A , t r g o v s k a D O , n . s o l . o.. K R A N J

ob jav l j a z a potrebe T O Z D E N G R O K r a n j , n . sub . o. p ros ta de l a i n na loge

P O S L O V O D J E P R O D A J N E G A S K L A D I Š Č A

P o s e b n i pogoj i : — šola za poslovodje t eks t i l no - ga l an t e r i j ske s t roke i n t r i l e ta d e l o vn ih izkušenj n a zah­tevano i z ob razbo a l i šola za proda ja lce i n pet let d e l o v n i h izkušenj n a zah tevano i zobrazbo .

K a n d i d a t i naj pošljejo p i sne p r i j ave z d o k a z i l i , d a i zpo ln ju je ­jo ob jav l j ene pogoje, n a nas l ov K o k r a , Poštna u l i c a 1. P r i j a v e s p r e j e m a m o 8 d n i po ob jav i og lasa . O i z b i r i b o m o k a n d i d a t e obves t i l i v 15 d n e h po op rav l j en i i z b i r i .

T r g o v s k a i n g o s t i n s k a D O Ž I V I L A K R A N J , n . so l . o., N a k l o , Ces ta n a O k r o g l o 3, T O Z D M A L O P R O D A J A K R A N J , n . so l . o., N a k l o , Ces ta n a O k r o g l o 3

ob jav l j a po s k l e p u k o m i s i j e z a de l o vna r a z m e r j a nas l edn j a p ros ta de l a i n naloge :

1. P R O D A J A N J E B I A G A N A D R O B N O za območje K r a n j a , J e s e n i c , K r a n j s k e gore — več de lavcev

Pogo j i : — IV. s topn ja S I — s m e r proda ja lec , eno leto delov­n i h izkušenj, p o s k u s n o delo 60 d n i

2. V O D E N J E P R O D A J A L N E S T R A H I N J

3. V O D E N J E P R O D A J A L N E V E L E S O V O Pogoj i pod 2. i n 3.: — V . s topn ja S I — s m e r t r g o v sk i poslo­

vod ja , —eno leto d e l o v n i h izkušenj, p o s k u s n o delo 90 d n i De l o vno r a z me r j e s k l e n e m o z a nedoločen čas s p o l n i m delov­n i m časom. P i s n e p r i j a ve z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev s p r e j e m a ka ­d r o v s k a služba D O Živila K r a n j , N a k l o , C e s t a n a O k r o g l o 3, 8 d n i po ob jav i .

T O Z D T R G O V I N A B L E D , n . s o l . o., B l e d , L j u b l j a n s k a 13

ob jav l j a po s k l e p u k o m i s i j e z a de l o vna r a z m e r j a nas l edn j a p r o s t a d e l a i n na loge :

1. P R O D A J A N J E B L A G A N A D R O B N O z a območje B l e d a — 4 de l a v c i

2. TOČENJE PIJAČ z a območje B l e d a — 2 de l a v ca

3. P R O D A J A N J E B L A G A N A D R O B N O 6 de lavcev za določen čas.za čas turistične sezone

Pogo j i pod 1. i n 3.: — IV. s t opn ja S I — s m e r proda ja lec , eno leto d e l o v n i h izkušenj, p o s k u s n o delo 60 d n i

Pogo j i pod 2.: — IV. s topn ja S I — s m e r n a t a k a r , eno leto de­l o v n i h izkušenj, p o s k u s n o delo 60 d n i

P o d točkama 1. i n 2. de lovno r a zmer j e s k l e n e m o za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom, pod točko 3. p a za določen čas #

za čas turistične sezone. P i s n e p r i j ave z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev s p r e j e m a T O Z D T r g o v i n a B l e d , B l e d , L j u b l j a n s k a 13, 8 d n i po ob jav i .

D S S K U P N E SLUŽBE objav l ja jo po s k l e p u k o m i s i j e za de l o vna r a z m e r j a p ros ta de l a in naloge:

1. ČIŠČENJE P O S L O V N I H P R O S T O R O V Pogo j i : — o s e m l e t k a I. s topn ja , p o s k u s n o delo 30 d n i

De l o vno r a z me r j e s k l e n e m o za nedoločen čas s p o l n i m delov­n i m časom v p o p o l d a n s k i i z m e n i . P r i j a v e z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju z a h t e v a n i h pogojev spreje­m a k a d r o v s k a služba D O Živila K r a n j , N a k l o , Ce s t a n a O k r o ­glo 3, 8 d n i po ob jav i . V s i p r i j a v l j en i k a n d i d a t i bodo p i sno obveščeni o i z i d u i z b i r n i h pos topkov v 30 d n e h po ob jav l j en i i z b i r i .

vezenine bled T O V A R N A Č IPK , V E Z E N I N I N K O N F E K C I J E B L E D , T O Z D P o z a m e n t e r i j a B L E D

ob jav l j a n a s l e d n j a p ros ta de la i n na loge :

I. V E Z I L J E II - 5 d e l a v k Pogo j i : — p o k l i c n a šola t eks t i l ne s m e r i

— 3-mesečno p o s k u s n o de lo K sode l ovan ju v a b i m o tud i in t e r esen tke , k i ima jo vesel je do de l a n a v e z i l n i h a v t o m a t i h i n ima jo dokončano k a t e r o k o l i P 0" k l i c n o šolo a l i IV. s topnjo usmer j enega izobraževanja.

II. V Z D R Ž E V A L C A I Pogo j i : — p o k l i c n a šola a l i IV. s t opn ja usmer j enega izobrfl'

z e van j a m e h a n s k e a l i d ruge us t r e zne s m e r i — 3-mesečno p o s k u s n o delo

I I I . ČIŠČENJE I N M A Z A N J E Č I P K A R S K I H S T R O J E V Pogo j i : — končana o s n o v n a šola

— 3-mesečno p o s k u s n o de lo

IV . Š IVANJE B L A G A Pogo j i : — dokončana o s n o v n a šola

— 3-mesečno Doskusno de lo

V . C l S T I L K E Pogo j i : — dokončana o s n o v n a šola

— 3-mesečno p o s k u s n o de lo

V s i i n t e r e sen t i naj pošljejo pr i j ave do srede, 5. m a r c a 1986, n8 nas l ov V e z e n i n e B l e d , K a d r o v s k o splošni sektor , B l e d , KajU' hova 1.

S C T , n. sol. o. L J U B L J A N A T O Z D E L I M J E S E N I C E , n. sol. o. Hrušica 72 c, Jesenice

ob jav l j a po s k l e p u k o m i s i j e z a de l o vna r a z m e r j a nas ledn ja p ros ta d e l a o z i r o m a naloge :

1. K V KLJUČAVNIČARJEV Pogo j i : — ključavničar z 8-mesečnimi d e l o v n i m i izkušnjami

2. K V I N S T A L A T E R J E V C E V N I H I N S T A L A C I J Pogo j i : — m o n t e r o g r e v a l n i h n a p r a v a l i v odovodn i ozirom&

priučeni ins ta l a t e r z z n a n j e m av togenega var jenja z 8-mesečnimi o z i r o m a 3 - l e tn imi d e l o v n i m i izku­šnjami

3. K V E L E K T R I K A R J E V Pogo j i : — e l e k t r i k a r z 8-mesečnimi d e l o v n i m i izkušnjami

4. K V L IČARJA Pogo j i : — avtoličar a l i l a k i r a r z 8-mesečnimi d e l o v n i m i i zku­

šnjami

De lo združujemo za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom in uspešno o p r a v l j e n i m dvomesečnim p o s k u s n i m d e l o m . K a n d i d a t o m n u d i m o s t i m u l a t i v n e osebne dohodke po rezul ta­t i h d e l a i n možnost s t r okovnega i zpopo ln j evan ja . P i s n e p r i j a v e z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev spre j ema S C T , T O Z D E L I M Jesen i c e , Hrušica 72 c, J e s e n i c e v 15 dneh po ob jav i v časopisu. M o r e b i t n e doda tne in f o rmac i j e l a h k o dob i te po telefonu 064-82-181.

R U D N I K U R A N A Ž I R O V S K I V R H v u s t a n a v l j a n j u , G O R E N J A V A S , Todraž

K o m i s i j a z a de l o vna r a z m e r j a ob jav l j a p r o s t a de l a i n n a l o g e

za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom:

1. V O D J E V Z D R Ž E V A N J A E L E K T R O N I K E 2. VZDRŽEVANJE M E R I L N O - R E G U L A C I J S K E T E H N I K E 3. T E H N O L O G A 4. K V R U D A R J A - več de lavcev

Pogo j i : pod 1. — d i p l o m i r a n i inženir e l e k t r o t e h n i k e

— 3 l e ta d e l o v n i h izkušenj pod 2. — e l e k t r o t e h n i k , šibki tok a l i e l e k t r i k a r e l e k t r o n i k

— 2 le t i d e l o vn ih izkušenj pod 3. — d i p l o m i r a n i inženir r u d a r s t v a

— 3 le ta d e l o vn ih izkušenj pod 4. — K V r u d a r (3-letna r u d a r s k a šola)

— 2 le t i d e l o v n i h izkušenj — s ta ros t nad 21 let

Z a v s a d e l a z a h t e v a m o uspešno oprav l j en zdravniški p r e g i b p red s k l e n i t v i j o de l ovnega r a z m e r j a . ,. I z m e n s k o de lo je n a d e l i h pod 2. i n 4. J a m s k o de lo je n a del i ' 1

pod 3. (občasno) i n pod 4.

K a n d i d a t i naj pr i j ave z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev pO 5 ' ljejo v 8 d n e h n a gorn j i nas lov . O i z b i r i bodo p r i j a v l j en i kand 1 ' da t i obveščeni v 30 d n e h .

Page 11: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

!?REK. 25. FEBRUARJA 1986 OGLASI, MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN mmmmmiGLAS

GOSPODINJSKI TEDEN

Demonstracije, degustacije, t o v a r n i š k o z n i ž a n j e posode EMO do 40%,

a r a n ž i r a n j e kupljenega blaga, ugodnosti pri prevozu, predavanja in pogovori,

predvsem pa zadovoljstvo ob nakupu v blagovnicah Ljubljana, Maribor

in Kamnik.

24.2. ~ 8.3.

(m) m e t a l k a

Kupim ZBIRKO » S T O R O M A N O V « . Telefon 24-738 popoldne.

Prodam m a n j š e in v e č j e P R A Š I Č K E . Stanonik, Log 9, Ž k o f j a Loka 2089

Prodam KRAVO, ki bo kmalu d r u g i č teletila. Sp Bitnje 17 2090

Dobrim ljudem oddam majhnega K U Ž K A . Telefon 61-316 2113

gapoilltwc Takoj zaposlim KV DELAVCA ali DE-

LAVCA za p r i u č i t e v . Telefon 36-585 Za honorarno prodajo ISKANIH PRI

R O Č N l K O V na p o d r o č j u Slovenije iš ­č e m o sposobne in ambiciozne ZA STOPNIKE Š i f r a : Velika p r i l o ž n o s t

Takoj zaposlim KV ali PKV PLE-SKARJA. OD po dogovoru Telefon 064/28-980 od 6. do 18. ure 1954

Gostilna v Kranju zaposli KV ali PKV KUHARICO v popoldanskem č a s u . Te-lefon 25-266 2103

I š č e m ZASTOPNIKE za delo na tere­nu, izredno dober z a s l u ž e k . Ponudbe pod š i f r o : Honorarno ali redno 2104

HONORARNO DELO dobi na dom ali ne ž e n s k a z znanjem strojnega š i ­vanja in r o č n e g a vezenja. Delo na dom le v Kranju. Z a ž e l e n bagat š i v a l n i stroj. Telefon 064/34 156 zjutraj in zve č e r 2105

Delavca na stroju za brizganje pla­s t i č n i h mas iz Š k o f j e Loke in b l i ž n j e okolice zaposlim. Telefon 064/60 796

Z A H V A L A

O b boleči izgubi moža, očeta, brata, s tr ica in starega očeta

A N T O N A GLOBOČNIKA st. p. d. Kodranovega ata iz I.ahovč

se i skreno zahval ju jemo v s e m so rodn ikom, sosedom, pri jatel jem, sode lavcem Save K r a n j , Iskre, tozd M e r i l ­ne naprave, E l e k t r a K r a n j in vsem, k i so n a m iz rek l i sožalje, podar i l i cvetje in n a m stali ob s t rani v teh tež­k i h t renutk ih . H v a l a govo rn ikoma in ga s i l skemu d ru ­štvu Sava K r a n j , g a s i l skemu društvu Lahovče, gospo­

du župniku za lep pogrebni obred in pevcem.

V S E M ŠE E N K R A T ISKRENA H V A L A !

Ž A L U J O Č I V S I N J E G O V I

Lahovče, 15. februarja 1986

OlTALO Nujno i š č e m I N Š T R U K T O R J A za

a n g l e š č i n o za I. letnik srednje š o l e . Te­lefon 62-084 2109

M U L I O G L A 8 I ««i.:27 9 6 0

jpatall .rtfojl ATARI 800 XL prodam. Prilagam 10

(Jeznih programov. Telefon gg/2j[-980 od 10. do 12. ure 1855

Vodarn 8 let star barvni TELEVIZOR ] / e n J e , poceni. Angela Krek, V o l č a < i £ o l j a n e 2032

^ o d a m S T R U Ž N I A V T O M A T , pre-6 r a 15. Naslov v oglasnem oddelku

-v-. 2081 n | Vodarn č r n o - b e l i TELEVIZOR gore J® ° n i k s . C v e t k o v i č Hrastje 13, po

2082 Vodarn 12 KM TRAKTOR s prikolico

fj>®2@t2 9 Na vse vrste smuči graviram ime in priimek, nasploh jih označim tako, da bodo bolj varne pred tatovi. GRAVERSTV0 JANE VRHOVNIK Bavdkova 9, Kranj (Stražišče)

Kdor o sreči samo sanja, naj se nikar

ne čudi, če jo bo prespal Ernst Deutsch

lj ^menjam za osebni avto. Franc {j 4

b a ric, Ž i g a n j a vas 59/A, Duplje — incka

-Tr-2083

u s o d a m skoraj nov M E Š A L E C za be Telefon 70-245 2084

r a £ r ° d a m č r n o - b e l i TELEVIZOR pano-j»h 8 P a v l a B a i 1 ' Ž e r j a v k a 3 pri Trbo

2115 2 y £ d a m H I F I STOLP sharp,

* « 0 W . Bertoncljeva 55, tel. 22-816 ^ ' 21J6 r P r ° d a m č r n o - b e l i TELEVIZOR pano-f 0 ^ a - s t a r 6 let, cena 30.000 din. Tele-<lj5j)44 popoldan 2117 Tli i , ? d a m m a l ° rabljen dvoredni PLE -LNI STROJ

£ 3 2 na kartice. Telefon

2118

**<no prodam J ^ o d a m italijansko DIRKALNO KO V.i n a 10 prestav, cena 4 S M . Kranj, • 4 ! i a v č e v a 4, tel. 21-738 2076

FOTOAPARAT zenit LX-11, mini Š T E D I L N I K , P E Č na olje in volnen P L A Š Č , š t . 44, nov, sive barve, ugodno prodam Poljanska 62, Š k o f j a Loka

2077 Prodam K A V Č in plato V O Z I Č E K

» c i z a « . Telefon 064/74-078 2078 Prodam ZLATO za zobe. Telefon

66 473 2079 Prodam dvoje novih S M U Č I RC GS,

190 cm, za 3 S M in 210 cm za 3 S M , ter novo 80-basno HARMONIKO me­lodija za 12 S M . Peter Kapus, Rodine 20, Ž i r o v n i c a 2080

Prodam SENO. Selan, Trata 5, Cer­klje 21U>

Prodam GOBELIN, velikosti 55 x 36 cm, in m o š k e DRSALKE št . 39, 40 in 42. Branko Gorgiev, Titov trg 24, Kranj 2_m

Prodam l a ž j o TRAKTORSKO PRI­KOLICO, primerno za m a n j š i traktor. Mlinar, Ravne 1, Ž i r i 2112

itan.opiema Prodam K A V Č d o m a č e izdelave in

» s t i b e l o t o n « . Kranj, C. 1. maja 29 2085 Prodam JEDILNI KOT in MIZO z

dvema stoloma, rabljeno, za 2 S M . Andrej Jamnik, Podlubnik 162, Š k o f j a Loka 2086

Ugodnb prodam PRALNI STROJ gorenje. Telefon 50-010 popoldan 2087

Prodam novo t r a j n o ž a r e č o P E Č magma TVT 7 in rabljeno 3 kW ter moakumulacijsko P E Č . Telefon 77-291 - int. 19 od 6. do 14. ure 2088

Prodam raztegljiv K A V Č in dva FO­TELJA. Telefon 21-793 2114

gradbeni m a l Prodam novo cementno S T R E Š N O

OPEKO. Ravnikar, K a d e r š e 32, V a č e pri Litiji 2091

itanovanja

OBVEITIIA GRADITELJI! Izdelujemo o p a ž e rav

nih armirno betonskih p l o š č in POLA G A M O armaturo. Telefon 41-146 ali 49-034 1962

GRADITELJI! Velika izbira prepro­stih in manj preprostih GRADBENIH N A Č R T O V , ki pomagajo prihraniti de­nar. Telefon 061/322 502 2107

V SPOMIN

Danes , 25. februarja, m ineva leto, odkar je k ru ta usoda iztrgala iz naših rok drago hčerkico, sestrico, vnukin jo , p ravnukin jo , nečakinjo in sestrično

N I N O V R H O V N I K

V s e m , k i obiskujete njen p re ran i grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, i sk rena hvala .

Sestrica Tina, mami in oči

Stražišče, 25. februarja 1986

CEIIIIKE

Enosobno S T A N O V A N J E s central­no kurjavo v Š o r l i j e v e m naselju zame­njam za v e č j e v Kranju. Telefon 064/25-010 1933

Na S T A N O V A N J E sprejmem ž e n sko, staro do 41 let, pridno, p o š t e n o , skupno gospodinjstvo. Naslov v oglas nem oddelku. 2099

Slovenka s srednjo izobrazbo naja me S O B O ali m a n j š e S T A N O V A N J E v Kranju ali Š k o f j i Loki. Š i f r a : Zaposlena

2100 Zdomec nujno i š č e centralno ogre­

vano S O B O v okolici Kranja ali Š k o f j e Loke. Nudim p r e d p l a č i l o za 1 leto vna­prej. Ponudbe po tel. 24-440 — int 23 od 11. do 11.30 - Ani 2101

T r i č l a n s k a d r u ž i n a nujno i š č e stano vanje v Kranju ali b l i ž n j i okolici. K o š -nik, tel. 39-580, popoldne.

Dragi mami in o č e t u K O N Č O V Č E V I -MA iz Javornika pod J o š t o m za zlato poroko iskrene č e s t i t k e VSI NJUNI

2108

Izkoristite ugodnost! Tapetn ik — dekorater pride na d o m . P ismu p r i l o ž i t e te le fonsko š t e v i l k o ali naslov. B r e z p l a č e n ogled in posvetovan je . Franc Š i f t a r , Tapetn i ­š t v o in dekoraterstvo, T i tova 3, J e s e n i c e

Z A H V A L A O b boleči izgubi naše drage m a m e

F R A N Č I Š K E Š U Š T E R Š I Č

se i skreno zahval ju jemo v s e m so rodn ikom, prijate­l jem, sosedom in znancem, k i so jo pospremi l i n a zad ­nji poti, j i darova l i cvetje in vence. H v a l a v sem, k i ste izraz i l i p i sno al i ustno sožalje. Posebno se zahvaljuje­mo tov. Čepinovi za vsest ransko pomoč in zadnje bese­de ob grobu, tov. B i l banov i , d ruž inama Gašper l in in Trebeč, g. župniku ter pevcem, Z B in K S Vodovodn i stolp. Zahva l ju jemo se sode lavcem v I M P , Color ju ,

M e r k u r — K u r i v u in Živilih P C Britof .

ŽALUJOČI: hči Marija, sinovi Franc, Tone in Stane z družinami

Naklo, Stara Loka, Britof, Podreča, 17. februarja 1986

vozila

Preizkusili Cimosev odmetalec snega — Agrotehnika Gruda iz Ljubljane in Cimos iz Kopra sta v četrtek v Kranjski gori predstavila delovanje novega traktorskega °dmetalca snega, ki so ga razvili v Cimosu. Na demon­stracijo so povabili predstavnike cestnih podjetij z Go-Tenjske in ljubljanskega območja, predstavnike komunal­nih podjetij, gozdnih gospodarstev in krajevnih skupno­sti, ki same skrbijo za pluženje cest, kmetijskih zadrug in Nekatere zasebnike, ki Cimosev odmetalec snega že upo-rdbljajo. Eden takšnih je tudi Janez Kavalar iz Rateč, ki je v četrtek poskrbel za demonstracijo. Zdajšnji odmetalec snega bo Cimos glede na izkušnje šc razvijal in dopolnje­val. Sedanji ima delovno širino dva metra, možno pa gaje ^porabiti, če je debelina snega od 20 do 80 centimetrov. Odmetalec je montiran na zadnjem delu traktorja, ki mo-Ta biti močan najmanj 50 konjskih moči, naprava pa je Pripravna za čiščenje parkirišč pred hoteli in trgovinami, *a oranje vaških in gozdnih poti in podobno. Agrotehnika Gruda bo napravo prodajala po vsej Sloveniji. V Ljubljani dajejo vsa pojasnila po telefonu (061) 268-341, na Gorenj­cem pa v trgovini Agrotehnike Grude v Kranju na Dra-*9oški 2, telefon 26-681. Prve izkušnje z novim odmetal-Ce*n snega so pozitivne, kar so potrdili tudi v Kranjski go-^ tisti, ki ga že uporabljajo, (jk) — Foto: F. Perdan

Prodam avto ZASTAVA 128, star eno leto. Kranj, G o l n i š k a 48.

Prodam Z A S T A V O 101 L, letnik 1976. Telefon 25-708 1902

Prodam DIANO 6 L. Bajt, Juleta Ga b r o v š k a 21, Planina, Kranj, tel. 35-045

1926 Ugodno prodam dve GUMI metze

ler 9.00x20 za gradbeni stroj in AKU MULATOR varta 12 V za jamaho ali suzzuki, suh — š e nerabljen. Gorjup, Dolenja vas 21, Selca 2093

Ugodno prodam G U M E 145 SR 13 s p l a t i š č i za R-4 Telefon 57-036 od 15 do 17. ure 2094

Prodam karambolirano LADO 1300 S, letnik 1985. Telefon 067/72-554

2095 f rodam Z A S T A V O 750, vozno, nere

gistrirano, za 30.000 din. Telefon 23-298 2096

Prodam J U G O 45, star 15 mesecev. Telefon 38-009 2097

KUPIM dobro ohranjen avto in pro­dam motor R-4 ter v e č delov. Telefon 50-518 2098

ZAHVALA Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni.

O b boleči, p r e r a n i i n n e n a d o m e s t l j i v i i z g u b i naše d rage žene, m a m i c e , hčerke, sestre , snahe , tete, svakinje,nečakinje i n sestrične

M A R I J E K O K A L J roj. P F A J F A R — p. d. Markove Maričke z Brezij pri Tržiču 40

se na j top le je z a h v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m , vaščanom, p r i j a t e l j e m i n z n a n c e m , k i so n a m i z r a z i l i u s t n a i n p i s n a sožalja, p o d a r i l i v ence i n cvet je ter sočustvovali z n a m i v t eh težkih t r e n u t k i h . I s k r e n a h v a l a so­d e l a v c e m k o l e k t i v a Novos t Trž ič za cvet je i n d e n a r n o pomoč, O O S i n O O Z S M S Novos t Tržič, učencem 6. a r a ­z r e d a i n učiteljem o s n o v n e šole h e r o j a Bračiča Tržič, 2. K B r a z r e d u I sk re — S r e d n j e šole, G K Z — T Z O Tržič i n K o m u n a l n e m u pod j e t ju Tržič. P o s e b n o se z a h v a l j u j e m o zdavniškemu oseb ju i n dr . P e t r u Černeliču iz U K C L j u b l j a n a , o s eb ju Z D Tržič i n dr- M i r i Z a m a n o v i , k i so se t r u d i l i v času b o l e z n i za n jeno zd rav l j en j e . H v a l a pev­c e m i z N a k l e g a za petje žulostink ob z a d n j e m s l o v esu , k r a j e v n i m o r g a n i z a c i j a m z B r e z i j , praporščaku i n M i l a ­n u V a l j a v c u z a p o s l o v i l n e besede ob o d p r t e m g r o b u ter g. župniku i z K o v o r j a z a lepo o p r a v l j e n p o g r e b n i ob r ed .

Še e n k r a t h v a l a v s e m , k i ste jo i m e l i r ad i i n jo v t ako v e l i k e m številu s p r e m i l i n a n j e n i z a d n j i po t i .

ZALUJOCI V s i NJENI Brezje pri Tržiču, 18. februarja 1986

posel i l Ugodno prodam neurbanizirano

Z E M U I Š Č E pri Fazani Telefon 052/25 386 od 20. ure dalje 2102

k u p i m Kupim TELICO simentalko, ki bo

kmalu teletila. Telefon 40-583 2092

V soboto, 22. februarja 1986, nas je v 77. letu za vedno zapusti la naša draga m a m a in sestra

A N G E L A J U R J E V E C roj. R O B L E K

O d nje se bomo poslovil i v sredo, 26. februarja 1986, ob 16. ur i na pokopališču v Bitn jah.

Ž A L U J O Č I : hči Vera , s inova Mar j an in Edo, sestra L e n k a z družinami ter drugo sorodstvo

Page 12: V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuta izgubljena ne vrne se nobenaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_15_L.pdf · sedilo Kalevala-. Podelil mu jo je direktor Prešernovega gledališča

Delniški poka l smučarskih navdušencev

Za čaj in flancat Deln ice p r i Pol janah, 23. februarja — T o l i k o ljubiteljev s m u ­čanja se v De ln i c ah še n i zbralo. Več kot stosedemdeset fantov in deklet, star ih i n m lad ih , izkušenih smučarjev in začetnikov iz De ln i c in bližnih vasi , se je v nedeljo pomer i lo med veles la -l o m s k i m i vratci . Vaščani De ln i c pa so dokaza l i , da lahko sami organizira jo tudi zahtevnejša tekmovanja . Tone Kos

Ponosen pogled najmlajših zmagovalk Delniškega pokala

»H i t ro , h i t r o , s m u k , s m u k , f l a n ­c a t čaka,« so b i l e s p o d b u d n e bese ­de n a p o v e d o v a l c a , k i j e v c i l j u bo­d r i l t e k m o v a l c e . Pr iš lo j i h j e v e l i ­k o , sa j so D e l n i c e z a d n j a l e t a po­s t a l e v e l i k a v a s , navdušeni p r i r e d i ­t e l j i p a so s p r e j e m a l i m e d s e t u d i t e k m o v a l c e i z bližnjih v a s i p a t u d i n e k d a n j e vaščane, n j i h o v e o t r o k e i n v n u k e . S o n c e , domača k a p l j i c a i n h a r m o n i k a r so p r i v a b i l i t u d i k u p g l e d a l c e v , več ino k m e t o v i z v a s i , k i so s i to n e d e l j o z a p a r u r i c o d d a h ­n i l i o d d e l a i n šli »navi jat « z a svo j e . Več ina vaščanov j e b i l a z a p o s l e n a n a p r o g i i n ob nje j sa j so r a b i l i s o d n i k e n a p r o g i , časomer i lce , štarter je. D e k l e t a so s t r e g l a čaj i n f l a n c a t e , k i so j i h s p e k l e članice a k t i v a kmečk ih žena i z v a s i . P r a z ­n o v a l a j e v s a v a s , t i s t i , k i so s m u ­čali, i n t i s t i , k i so le o p a z o v a l i .

T o n e K o s i z D e l n i c j e b i l g l a v n i o r g a n i z a t o r De ln iškega p o k a l a , sa j j e že o d m a l e g a navdušen smučar, i z k a z a l p a se j e t u d i k o t t e k m o v a -

Seli Šubic

l ec , sa j j e b i l najhitrejši : »Vaščani s m o v s a o r g a n i z a c i j s k a d e l a o p r a ­v i l i s a m i , n a r e d i l i s m o k o l e i n z a ­s t a v i c e , p r i p r a v i l i s m o p r o g o , n a ­p r a v e z a m e r j e n j e časa, c e l o p o k a ­le s e m i z d e l a l s a m . Naša žel ja j e ,

Matjaž M oži na

d a b i l a h k o p o s t a v i l i t u d i v lečnico, sa j j e navdušenih smučar jev v e d n o več. «

Seli Šubic s i c e r n i i z D e l n i c , v e n ­d a r j e že t r i d e s e t l e t učitelj ica v po­l j a n s k i o s n o v n i šoli, k i j o o b i s k u j e ­j o t u d i o t r o c i i z D e l n i c : »Za t e k m o ­v a n j e so m e navdušil i učenci i n r a ­d a s e m prišla. P o z n a m že d r u g o ge­n e r a c i j o , sa j smučajo t u k a j t u d i ne­k a t e r i , k i s e m j i h učila že p r e d več k o t d v a j s e t i m i l e t i . Iz m a j h n e v a s i p o v o j n i so se D e l n i c e r a z v i l e v ve­l i k o v a s , saj se m n o g i vračajo do­m o v a l i p a os ta ja j o n a k m e t i j a h i n s i g r a d i j o no v e hiše.«

Matjaž Možina j e prišel n a tek ­m o v a n j e i z bl ižnega P o d o b e n a : » Le tos v D e l n i c a h t e k m u j e m prvič. S i c e r smučam po bližnjih gričih, o d večj ih smučišč s e m b i l l e n a S o r i ­ški p l a n i n i . D a n e s p a s v a t e k m o v a ­l a o b a z bratom.«

K a r d v a i n d v a j s e t t e k m o v a l n i h s k u p i n j e b i l o , sa j so skušali b i t i pravični do v s e h s t a r o s t i smučar­j e v . R e z u l t a t i s i c e r n i s o na j po ­membne jš i , k e r p a j e b i l o t e k m o v a ­n j e , j e p o m e m b e n s k u p n i z m a g o v a ­lec . Najbol jš i j e b i l T o n e K o s , m e d mlajš imi, k i so v o z i l i n a krajši p r o ­g i , p a Andraž Tušek.

V . S t a n o v n i k

Telefoni ja na Goren j skem do leta 1990

Dogovor o najnujnejših potrebah Kran j , 24. februarja — V četrtek, 27. februarja, se bo v K r a n j u se­stala skupščina območne samoupravne interesne skupnost i za ptt promet K r a n j in obravnava la s amoupravn i spo razum o teme­ljih p l ana do leta 1990. Osnovna značilnost tega spo razuma je, da bomo dokaj zahteven program razvoja telefonije na Goren j skem lahko uresničili le z združevanjem denarja.

Direktorja Podjetja za ptt promet Kranj , inž. M a r k a Tavžlja, smo po­vprašali po glavnih značilnostih te­ga razvojnega programa do leta 1990.

»V p red l o ženem p r o g r a m u so z a ­res najnujnejše p o t r e b e n a področju t e l e f o n i j e n a G o r e n j s k e m . V d o s e d a ­n j i h r a z p r a v a h se j e i z o b l i k o v a l o s t a ­lišče, p o k a t e r e m b i z a uresnič i tev p r o g r a m a P T T p r i s p e v a l a 20 ods to t -

Poslej enaka kazen Kranj , 19. februarja — Z a e n a k e

prekrške j e dos l e j v k r a n j s k e m m e s t u k o m u n a l n i r e d a r zaračunal 300 d i n a r j e v , mil ičnik p a 1500 d i n a r ­j e v . G r e z a d e n a r n e k a z n i v s t a r e m d e l u m e s t a , k i j i h j e t r e b a plačati t a ­k o j , nanašajo p a se n a u r e j e n j e p r o ­m e t a v s t a r e m K r a n j u , k i g a določa p o s e b e n občinski o d l o k . M i n u l o s re ­do j e k r a n j s k i izvršni s v e t te d e n a r ­ne k a z n i podraži l i n pos l e j n e bo več r a z l i k e , p a na j v a s k a z n u j e r e d a r a l i mi l ičnik.

m v

k o v l a s t n i h s r e d s t e v , u p o r a b n i k i b i z b i r a l i 60 o d s t o t k o v od t e l e f o n s k e g a i m p u l z a , p r i s p e v e k o d v s a k e g a nove ­g a t e l e f o n s k e g a prikl jučka p a b i z n a ­šal 80 tisoč d i n a r j e v . R a z e n t e g a j e p r e d v i d e n o še združevanje s r e d s t e v z a S L O t e r d o d a t n o združevanje po p o s e b n i h s a m o u p r a v n i h s p o r a z u m i h z o r g a n i z a c i j a m i združenega d e l a i n k r a j e v n i m i skupnostmi. «

»Kaj naj bi na Gorenjskem dobil i s takšnim načinom zbiranja denar­ja?«

»S s r e d s t v i , k i j i h b o d o združeval i v s a P T T p o d j e t j a v S l o v e n i j i , b o m o n a G o r e n j s k e m g r a d i l i m e d n a r o d n i k a b e l z a A v s t r i j o , k i bo p o t e k a l s k o z i t u n e l . O b k a b l u bodo z g r a j e n e t u d i p o v e z a v e p o s a m e z n i h g o r e n j s k i h k r a j e v . M e d s k u p n i m i g o r e n j s k i m i i n v e s t i c i j a m i j e še d '•končanje že z a ­četih i n v e s t i c i j v Škofji L o k i i n n a področju T r a t e , d e n a r bodo r a b i l i z a o p r e m o , p r e n o s n i s i s t e m i n k a b e l s k o k a n a l i z a c i j o . V K r a n j u j e p r e d l a g a ­n a a d a p t a c i j a z g r a d b e z a poštni c e n ­t e r i n k o t z a d n j a po v r s t n e m r e d u z g r a d b a z a g l a v n o a v t o m a t s k o te le ­f o n s k o c e n t r a l o . V p r o g r a m u j e še

g r a d n j a p r e n o s n i h s i s t e m o v i z K r a ­n j a z a Trž ič , R a d o v l j i c o i n J e s e n i c e i n g r a d n j a k a b e l s k i h k a n a l i z a c i j n a J e s e n i c a h , J a v o r n i k u , v K r a n j u i n Stražišču t e r g r a d n j a z g r a d b e i n o p r e m a c e n t r a l e v Radovl j ic i . «

»V programu pa so tudi investicije občinskega pomena.«

»V d o s e d a n j i h r a z p r a v a h z izvršni­m i s v e t i g o r e n j s k i h občin se j e i zo ­b l i k o v a l o stališče z a n e k a t e r e i n v e ­s t i c i j e , če b i o r g a n i z a c i j e združenega d e l a i n občine z b r a l e 80 o d s t o t k o v p o t r e b n i h s r e d s t e v . P o t e m b i m o r a l a 20 o d s t o t k o v p o t r e b n e g a d e n a r j a p r i ­s p e v a t i t u d i P T T . Če b i n a m u s p e l o z b r a t i d o vo l j d e n a r j a , b i n a J e s e n i ­c a h z g r a d i l i k a b e l s k o k a n a l i z a c i j o i n g l a v n i k a b e l Jesenice-Hrušica t e r r a ­j o n s k o c e n t r a l o n a Hrušici . V K r a ­n j u s t a p r e d v i d e n i z g r a d b a i n o p r e ­m a z a r a j o n s k o c e n t r a l o Stražišče, v Škofji L o k i p a c e n t r a l a i n m e d k r a ­j e v n i k a b e l G o r e n j a vas—Škof ja L o ­k a . V radovl j iški občini j e p r o g r a m z a s t a v l j e n n a d e s e t let . Vkl jučuje c e n t r a l e v B e g u n j a h , B o h i n j s k i B i ­s t r i c i i n n a B l e d u t e r z g r a d b i i n op r e ­m o z a c e n t r a l i v L e s c a h i n R a d o v l j i ­ci.«

»Kakšne pa so možnosti za ures­ničitev želja in potreb posameznih krajevnih skupnosti na Gorenj ­skem?«

»Na jpre j m o r a m o uresničit i naš o s n o v n i p r o g r a m i n s t e m z a g o t o v i t i možnost i z a prikl jučitev omrež i j , z g r a j e n i h v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h . S e v e d a p a bodo m o r a l e k r a j e v n e s k u p n o s t i s a m e z a g o t o v i t i d e n a r i n d e l o z a s l e h e r n o a k c i j o z u n a j z a zda j s p r e j e t e g a p r o g r a m a . P r i t e m p a se b o m o m o r a l i v v s a k e m p r i m e r u s k u ­paj d o g o v o r i t i , a l i b odo takšne a k c i j e do l e t a 1990 s p l o h izvedl j ive. «

A . Žalar

S torbo šestkrat okoli sveta K r a n j , f e b r u a r j a — V s i se p r i ­

tožujemo n a d nespluženimi ce­s t a m i i n p o t m i , n a d s p o l z k i m i i n l e d e n i m i pločniki, a v e n d a r se s t e m i t ežavami srečujemo l e n a p o t i n a d e l o i n d o m o v . K a j b i b i l o , k o b i m o r a l i g a z i t i v i s o k s n e g z a ­to, k e r b i i m e l i t a k o službo?

V h u d i z i m i j e n a j b o l j n e p r i j e t ­no našim poštar jem, k i so p o n e ­k o d deležni še o s t r i h g ra j i n k r i ­t i k , če s pošto z a k a s n i j o . Še h u j e j i m j e za to , k e r z a r a d i težk ih de­l o v n i h r a z m e r poštna d e l o v n a m e s t a d e l a v c i zapuščajo i n se z a ­p o s l u j e j o d r u g j e , t i s t i p a , k i o s t a ­ja jo , m o r a j o hočeš nočeš p r e v z e t i več d e l o v n i h okol išev, sa j m o r a b i t i pošta r e d n o v r o k a h n a s l o v n i ­k o v .

T a k o j e t u d i v o s r e d n j i k r a n j ­s k i pošti, k j e r p o v r h v s e g a p r a v zda j o d h a j a p r e c e j m l a d i h n a s l u ­ženje vo jaškega r o k a . Pošta j e v težavah, t i s t i , k i b o d o o s t a l i , b o d o m o r a l i d e l a t i še več .

Jože T r e v e n , poštar 24 let : »Vsak dan p r e h o d i m po o s e m n a j s t k i ­l o m e t r o v po Stražišču ali j ih v lepem v r e m e n u pre­voz im s kole­som. Danes i m a m dve do­

stavi, ker nas ni dovolj. Pr i pošti pa sem že t o l i k o let, da d e l o v n e g a m e s t a ne bom m e n j a l , saj ima ta p o k l i c tudi d o b r e in lepe strani.«

Jože H ajdi-njak, poštar 28 le t : »Na j ­huje je t eda j , ko je s l a b o vreme in ko ceste niso sp lužene , do ­stava pa m o ­ra biti r e d n a . Na dan pre­v o z i m z mo -

torjem okol i 45 kilometrov, ra-znašam pa pošto od Hrastja, Pre-bačevega in Trboj. Tako kot vsi drugi moram sprejeti po dve do-stavi, zdaj tudi Gorenjo Savo in Lavtarski vrh . Sprašujete po pla­čilu? Nikol i n ismo bil i zelo dobro plačani, vedno smo ostali zato, ker smo imel i radi delo z ljudmi.«

* Ka r e l Smod i ­la, poštar 38 let: »Med go­renjskimi po­štarji sem najstarejši, z

najdaljšim de lovnim sta­žem. Sode­lavci so izra ­čunali, da sem v vseh

teh letih dela na terenu prehodil ali prevozil toliko kilometrov, da bi j ih bilo za šestkrat okol i sveta, na ramenih pa znosil 500 vago­nov pošte. Bo lan nisem bil nikoli , za kar sem naravi hvaležen, doži­vel pa marsikaj dobrega in vese­lega. Plača ni bi la nikol i visoka, a smo vztrajali.«

Božo Rek-berger, po­štar šest me­secev: »Dela je dovolj, če pohitiš, si lahko prej prost, kar je ena izmed prednosti. Ta poklic, k i ga bom najbrž

opravljal tudi po odsluženju vo­jaškega roka, n i tako zelo nehva­ležen kot ga nekateri poskušajo prikazati . Delo z l judmi je vedno lahko tudi lepo, navaditi pa se moraš na pešačenje. Na dan raz­nosim tri torbe pošte.«

D. Sedej

Za 8. marec v obnovljeni dvorani Žiri, 21. februarja — D v o r a n a

D P D S v o b o d a v Žjreh, k i j e b i l a v z a d n j e m o b d o b j u o b i l n o z a s e d e n a ne le s f i l m s k i m i , a m p a k t u d i d r u g i m i k u l t u r n i m i p r e d s t a v a m i o z i r o m a p r i ­r e d i t v a m i , j e že do l go k l i c a l a po te­m e l j i t i o b n o v i . D o t r a j a n a j e b i l a s t r e h a , e lektr ična n a p e l j a v a b i l a h k o i z z v a l a požar, n i b i l o t o p l o t n e i z o l a c i ­j e , ne o g r e v a n j a .

Z a t o so se Žirovci odločil i , d a dvo­r a n o o b n o v i j o . L a n i so z a m e n j a l i s t r e h o , zda j p a , po s l a b i h t r e h m e s e ­

c i h , k a r j e z a p r t a , že d o b i v a končni lepšo p o d o b o .

U r e d i l i so elektr ično, v odovodu " i n t o p l o t n o i z o l a c i j o , n a p e l j a l i cel5' t r a l n o g re t j e , o b n o v i l i ode r , balkolj; d a l i n o v o p o d o b o p r e d d v e r j u , uredi 1 1

s a n i t a r i j e , z a m e n j a l i z a v e s e , n a z ^ n je p a so se odločili še, d a s t a r e , *f u d o b n e s to l e z a m e n j a j o z ob l a z in j 6 " n i m i .

O b n o v l j e n a d v o r a n a D P D Svob 0 " d a bo o d p r t a z a d a n žena. O b n o v a s t a l a o d r o g l o 45 m i l i j o n o v d i n a r j e v

H . Jelovčan

Posvetovanje v Upniški dolini S r e d n j a Dobrava — V začetku m i ­

n u l e g a t e d n a so se n a S r e d n j i D o ­b r a v i z b r a l i p r e d s e d n i k i i n s e k r e t a r ­j i k r a j e v n i h k o n f e r e n c social ist ične z v e z e l ipniške d o l i n e v radovl j iški občini. O c e n i l i so, d a so b i l i k o r i s t n i že l a n s k i i n letošnji p o d o b n i p o s v e t i i n d a se bodo še s e s t a j a l i . Pr iporoči l i b odo t u d i n o v o i z v o l j e n i m d e l e g a c i ­j a m S I S i z z b o r a K S , na j se po vo l i t ­v a h t a k o j s e s t a n e j c i n d o g o v o r i j o z a s k u p n i p r o g r a m .

N a s e s t a n k u j e r a v n a t e l j *^ole u d e ­ležence s e z n a n i l o d e l u šole S t a n e t a

Kongres bo konec junija B e o g r a d — N a z a d n j i se j i c en t r a l ­

nega k o m i t e j a Zveze k o m u n i s t o v J u ­gos lav i je , n a k a t e r i so o b r a v n a v a l i d o k u m e n t e z a 13. kong r e s Z K J , so se dogovor i l i , d a bo j a v n a r a z p r a v a o do­k u m e n t i h t r a j a l a do 20. j u n i j a . S k l e ­n i l i so t u d i , d a bo 13. kong r e s Zveze k o m u n i s t o v Jugos l a v i j e od 25. do 28. j u n i j a v B e o g r a d u .

Steklina še nevarna Ljubljana — N e v a r n a s t e k l i n a , za­

rad i ka t e r e človek l a h k o u m r e , če n i pravočasno cep l j en , še n i za t r t a . Ste­k l i n a se je spet po j a v i l a i n razširila p r e d v s e m n a l j u b l j a n s k e m območju, zato so odgovo rn i povečali nadzor .

- jk

Žagar ja v L i p n i c i . Še l e t a 1983 j e bjl| v n je j najslabša s t r o k o v n a zase< učitel jev i n najslabša o p r e m a . SV0

k o v n a u s p o s o b l j e n o s t se j e zda j p r a v i l a , le še 5 o d s t o t k o v učitelji i m a n e u s t r e z n o s t r o k o v n o izobrf l* bo . O p r e m l j e n o s t šole p a se n i še n \ izboljšala, z a t o b i to m o r a l i s t o r i t i t e m srednjeročnem o b d o b j u . Dog'j' v o r i l i so se, d a bodo 1. a p r i l a o W l p r i p r a v i l i s e s t a n e k s p r e d s t a v n i ^ šole, u s t r e z n i h občinskih služb [| Z a v o d a z a šolstvo.

C . R o z m a n

Pohod na Arihovo peč P l a n i n s k o društvo K r a n j organiz t f 8

v nedel jo , 2. m a r c a , t r a d i c i o n a l n i sp? m i n s k i pohod n a A r i h o v o peč (Avstrj! ja) z o d h o d o m av t obusa ob 6. u r i i z p r ^ ho te la C r e i n a . P r i j a v e i n vplačila (2.000 din) s p r e j e m a društvena p i s a r n a &° vključno pe tka , 28. f eb ruar j a .

G L A S 0 ° 35-letnici izhajanja odl ikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanov i l i -1 ji Glasa občinske konference S Z D L Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan H o m e r , Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl -Zlebir in V i lma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek ( M S - Z K S za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek T K Gorenjski tisk, tisk Z P Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri S D K v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21 -860 , odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21 -835 , komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27 -960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din.

G l a v n i u r e d n i k : M i l a n Bajželj Odgovo rna u r e d n i c a : Leopo ld i na Bogataj

TOZD Potnišk i promet AVTOBUSNA POSTAJA RADOVUICA

O B V E Š Č A , da je v času obnove avto­busne postaje v Radovljici

PREDPR0DAJA MESEČNIH vozovnic pri blagajni Kina Radovlji­ca, v času od 25. februarja do 5. marca in od 25. mar­ca do 5. aprila, od 6. ure do 15.30.


Recommended