G l a s i l o S o c i a l i s t i č n e z v e z e d e l o v n e g a l j u d s t v a o k r a j a N o

Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak petek. • * Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačlj iva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oz. 3 amer i ške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24

Stev. 9 (312) Loto VIL

NOVO MESTO, 2. MARCA 1956

Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošt oprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25 Pošti ~»« Telefon uredništva (D oprave at 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno* založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel.

Ob 8. m a r c u — mednarodnem d n e v u borbenih ž e n a

Zene na Dolenjskem n e k o č in danes 2e 46 let praznujejo napredne

fcene vsega sveta 8. marec kot 4an vseh tistih žena, ki se skup-Bo z vsemi naprednimi ljudmi truuijo, tia bi se zuoljaale ž iv­ljenjske prilike delovnim lju­dem, oucneiu pa se zavzemajo Ba ravicne odnose med narodi, •a mir v svetu. Ko so pred 3U a... ... icti zene po svetu in pri aas pioslavljale S. marec sredi •ežkin Oorb, stavk, trpljenja, pic^anjanja in smrti, takrat ve-*iua prebivalcev Dolenjske •Ploh ni vedela za krvave in naporne borbe naprednih mim­i k , moz, žena in mladine v raz­nih krajih države in po vsem •vetu.

V tistih časih so ž ive le žene Ha Dolenjskem te/ko živl jenje . Na kmetih revščina, neznanje, saosialost, premalo kruha in de­la za š tev i lne družine. Možno­sti zaslužka, posebno še za žen­ske, ni bilo skoraj, nobene. V nerazviti industriji na Dolenj­skem je dobilo delo le majhno itevilo delavk, ki so delale pod selo težkimi pogoji in v večnem itrahu, da bodo zgubile še ta skromni zaslužek ter ostale na cesti. Celo šolani ljudje so mo­rali po več let čakati , da so dobili delo. Sploh pa je bilo nadaljnje šolanje in izobraže­vanje dostopno več inoma le otrokom premožnih In vplivnih staršev. Od nikoder upanja na zboljšanje ž iv l jenjsk ih prilik, povsod samo trdo življenje , garanje, revščina, ter težka mi­

sel, da daješ ž ivl jenje otrokom, ki bodo živel i prav tako težko ali pa še teže, brezupnejše Živ­ljenje. Dolenjske žene takrat niso vedele za 8. marec, za tež­nje naprednih žena in sociali­stov po vsem svetu, ki so se že dolgo borili proti krivicam in revščini. Vdano so trpele in v svoji nepoučenost i trdno za­upale besedam, da bo pač na drugem svetu bolje.

Ko pa je trpljenje le preki­pelo in se je razplamtela na-rodno-osvobodilna borba, se Je dvignilo v upor tudi dolenjsko ljudstvo. V tej krvavi borbi na življenje in smrt so pokazale skromne, preproste, trpljenja vajene dolenjske matere in de­kleta neverjetno odločnost, bor­benost, požrtvovalnost in juna­štvo. Tako kot po vsej Jugosla­viji je ta borba prekalila tudi dolenjske žene ter ustvarila iz nepoučenih, v usodo vdanih že-borke za svobodno, srečno domovino. Sleherna mati, star­ka ali dekle, ki je s hrano ali kako drugače, pa čeprav še ta­ko skromno, pomagala parti­zanski vojski, se je s tem vklju­čila v vrste naprednih, borbe­nih žena, v vrste graditeljev naše nove države. S tem so do­lenjske žene storile odloči len korak: iz pol it ično pasivnih žena, ki so ž ive le samo za svoj dom in ki jih ni dotlej nihče poznal niti kaj več upošteval , so se razvile v napredne žene, ki jih pozna in spoštuje vsa

E E E B S I J J M B I I ' H M I M I « ^ ^ m m i P H i « mu

JllE STASiPOHAR j V vrste najboljših sinov na­

te domovine sega smrt. V kratki dobi enega meseca smo izgubili v Beli krajini že tret­jega borca NOB, Juleta Stam-jpoharja — nosilca partizanske-spomenice iz leta 1941.

Kot delavec-proletarec je ž e v rani mladosti spoznal težko Življenje delovnega ljudstva in preganjanje poštenih, na­prednih delovnih ljudi v mo­narh'stični diktaturi stare Ju-aoslavije. Postal je revolucio­nar in s svojimi socialistični­mi idejami oplodil stoletno borbo slovenskega ljudstva.

Hribar, Tone Suštaršič, Stane Smid, vsi predstavniki belo­kranjskih obč in , m n o ž i č n i h organizacij, JLA, metliška godba in številni znanci, so-borci in prijatelj;. Zadnje be­sede slovesa so mu izrekli Ja­nez Vitkovič, Zvonko Hanzel, Viktor Svigelj in Tone Sobar.

Stane Selan

naša domovina. Osvobodilna borba je pričela osvobajati tudi dolenjsko ženo njene stoletne zaostalosti in drugih okov, ki so jo vezali. Tako so tudi one pričele praznovati 8. marec.

V letih vojne In po vojni so prišle do važnega spoznanja, da je naša usoda in naše ž iv l jenje odvisno predvsem od nas sa­mih, od ustvarjalne volje vseh ljudi. Ce hočemo, da bodo naši otroci, pa tudi že mi, živeli bo­lje kot v starih časih, potem moramo trdo delati, se učiti in oprijeti novih pridobitev ter vsak po svojih močeh sodelo­vati pri skupnih naporih za boljše življenje. To velja v ena­ki meri za može in žene, po­sebno pa še za mladino.

Zene na Dolenjskem so v zadnjih 15 letih dokazale, da hočejo krepko sodelovali pri ustvarjanju boljših ž iv l jenjskih pogojev In pri izgradnji soci­alizma. Toda pri tem imajo pol­no težav. Naša žena, pa naj je delavka, kmetica ali us lužben­ka, ima dvojno obremenitev. V službi, pri delu mora delati ena­ko kot moški, poleg tega pa jo čaka še vse gospodinjstvo in skrb za družino in otroke. Ta­krat, ko drugI počivajo, mora ona še vedno delati, če hoče da bo vse delo vsaj približno opravljeno. V takih razmerah je seveda silno otežkočeno ak­tivno politično In družbeno delo žena, saj si zelo težko utrgajo potrebni čas.

Kljub tem težavam pa sreču­jemo žene in žensko mladino na raznih predavanjih, tečajih, v društvih, odborih, sestankih, občinskih svetih, zborih voliv­cev, upravnih odborih podjetij In kmetijskih zadrug, v ljudskih odborih Itd., skratka povsod, kjer se kaj važnega dogaja. Od septembra pa do marca se je udeleži lo v n o v o m e š k e m okraju preko 4000 žena in deklet kme-tijsko-gospodinjskih tečajev In predavanj. V raznih organih oblasti in njihovih svetih je v našem okraju izvoljenih okoli 200 žena, ki zelo požrtvovalno in dobro delajo. V raznih od­

borih v tovarnah, zadrugah, šo ­lah, društvih itd. pa deluje v novomeškem okraju nad 700 žena. Te števi lke nam kažejo veliko voljo in požrtvovalnost dolenjskih žena, ki kljub raz­nim težavam In močni delovni obremenitvi aktivno sodelujejo na vseh področjih družbene de­javnosti.

Bilo bi jih pa še več , če jim ne bi delala težav njihova dvojna obremenitev v poklic­nem delu in v gospodinjstvu, pa tudi podcenjevanje in odri­vanje žena, kar se pri nas še vedno dogaja. -Usmerjali ženo samo na dom, bi pomenilo obračati kolo a^voja nazaj. To pa je nemogoče. V bodoče bo vedno več žen$ delalo v indu­striji, kmetijski in drugi proiz­vodnji ter v raznih drugih po­klicih, toda vsi-moramo skrbeti, da bomo ženam olajšal] drugo breme, to je gospodinjstvo. Za­to učimo žene. kako naj z manj truda bolje gospodinjstvo, zato svetujemo, da naj možje fn otroci pomagajo gospodinjam pri domačih opravilih, zato bo v bodoče ljudska oblast dajala vedno večja sredstva za razvi­janje sodobnega gospodinjstva in družbene pomoči zaposleni ženi. Kajti namen vsega tega je, pomagati delovni ženi, da z manj "truda In v krajšem času opravi gospodinjska dela, da se laže posveti delu v poklicu, lastni izobrazbi, vzgoji olrok ln družbenemu udejstvovanju.

Te žene, ki si danes v pogojih našega nerazvitega gospodar­stva in zaostalega gospodinj­stva utrgajo dovolj časa, da de­lajo še v raznih odborih, sve­tih in drugod r'v korist vseh, zas luži jo , od social ist ične skupnosti vse priznanje. Dolž ­nost vseh nas, celotne naše družbe pa je, da ženam poma­gamo, da se zmanjša njihovo breme v gospodinjstvu, ce ho­čemo, da bo vedno v e č lena aktivnih, da jih bo vedno več Izvoljenih na razna odgovorna mesta v oblasti, družbenem upravljanju in drugod, ne da hI pri tem trpela njihova dru­žina. To pa tudi hočemo in

moramo doseči , kajti brez ak­tivne udeležbe žena na vseh to­riščih ne bomo mogli ustvariti boljšega ž iv l jenja in socializ­ma.

Ko proslavljamo deseto leto v svobodi 8. marec, se zaveda­mo, da je bilo sicer že veliko storjenega, da je pa kljub temu življenje za delovnega č loveka, posebno pa za delovno ženo še vedno težko. Treba bo še trde­ga dela in skupnih naporov vseh poštenih ttržavljanov, mož, žena in mladine, da ho naša domovina postala bogata, razvita dežela, kajti le tako bo tudi sleherni družini In posa­mezniku omogočeno zadovoljno, lepo ž iv l jenje . Jugoslavija In tudi naša Dolenjska nista bo­gati, vendar pa imamo neiz­merno bogastvo v naših ljudeh, v naprednih možeh in ženah, članih Social is t ične zveze, ki vedo. da je pred nami svetla bodočnost in da smo mi vsi ko­vači novega življenja; kajti od našega dela. truda In prizade­vanja za skupnost je odvisna na*a sreča In sreča bodočih rodov. Ljudje, ki to vedo ln ki zavestno, z združenimi močmi gradijo novo življenje , ti ljud­je so naše bogastvo, so naša' ustvarjalna sila. Lahko smo po­nosni, da Je med njimi tudi na m o č e žena na Dolenjskem.

ing. Vilma PirkovlC

:>>3

SLEJK0PREJ JE IN OSTANE GLAVNI CILJ PROSVETNIH DRUŠTEV

i z o b r a ž e v a n j e l jud i P R V A R E D N A S K U P Š Č I N A O K R A J N E G A S V E T A

Z V E - E SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV O K R A J A J E BILA V N E D E L J O D O P O L D N E V NOVOMEŠKEM D O M U L J U D S K E PROSVETE. P O L E G D E L E G A T O V DRUŠTEV, P O V A B L J E N I H P R E D S T A V N I K O V OBCIN-

boljše pripraviti oz. voditi, saj se sestane^ o delegati druitev v take«! merilu le enkrat na ieto.

Tretjič: morda bi biLo prav, če bi uvodni referati im«l i

P r e d v o l i t v a m i d e l a v s k i h s v e t o v

Leta 1934 je bil med ustano­vitelji društva Kmečkih fan­tov in deklet, prve napredne organizacije kmečke mladine in zametka bodočih osnovnih crganizacij KP. Leta 1939 je postal č l an Komunistične par-Ti r In bil v predvojnem času tudi član okrožnega komiteja KPS 2d Pelo krajino.

Ko so fašisti zasužnjili do­movino, najdemo Juleta med prvim! organizatorji OF v Gradaeu in v okolnih vaseh, kjer je neumorno zbiral orožje in hrano za prve belokranjske partizane. Kljub bolezni je pomladi leta 1942 odŠPl r par­tizane in se vztrajno ter po­žrtvovalno boril do osvobo-ciive.

V svobodi je aktivno delal jta fzffractnjo ljudske oblasti in b'l v ratnih množičnih po-litičnrh organizacijah, vedno veder in tovariški do vsako­gar. Z njegovo smrtjo smo iz-gvb'H dnhrrga sohorca. sode­lavca in tovariša, žena Jelka Julček tu Olgi ca pa skrbnega moža <n očeta.

23 U 1956 smo ga poltio-Utvitao špnmtu na nftgovi zadni' pafri, SprtmlU N 0 ga tudi ljudski poslanci Janez

V tem tednu so se začele pri­prave za volitve novih delav­skih svetov. V Mokronogu, Mir­ni in v Metliki so že imeli raz­širjene občinske sindikalne plenume, danes so se zbrali sin­dikalni funkcionarji in pred­stavniki polit ičnih organizacij v Šentjerneju In Kostanjevici, v nedeljo bo sindikalni plenum v Novem mestu, prihodnji teden pa ie v ostalih občinah. Volitve delavskih svetov so dogodek Iz­rednega pol i t ičnega pomena,

Počastimo 8. marec — mednarodni dan borbenih žena!

Organizaci je Soc ia l i s t i čne zveze čaka te dni h v a l e ž n a , na­loga — pomagati pr i organiza­c i j i počas t i t ve 8. marca — praan:ka borbenih žena . O b č i n ­sk i odbori S Z D L ln krajevne organizacije naj poskrbijo za dostojno počas t i t ev tega dneva z akademijami , proslavami, po­gosti tvami partizahsk h mater, žena ln vdov, z obiski par t i ­zanskih dru/.in in podobnimi akcijam:. Tako bo n. pr. v No­vem mestu vsak terenski od­bor S Z D L organiz i ra l Interne proslave t d r u ž a b n i m i večer i za žene , v vseh več j ih k ra j ih v obč in i pa bodo proslave: 7. marca zveče r bo g leda l i šče K D Dušan Jereb ponov lo v dvora­ni Doma L P v Novem mestu Tiemaver jevo dramo Mladost pred sod i ščem, pred nastopom pa bo kratka slovesnost v po­čas t i t ev dneva borbenih žena. B, marca bodo N n v o m e š č a n ! igral i Mladost pred sod i ščem v M e t l i k i . 11. marca bo pr i redi la

praznik za kolektiv In mejnik, ob katerem pregledujemo dose­danje uspehe delavskega samo­upravljanja in delamo načrte za prihodnje delo.

V vseh podjetjih in organiza­cijah v Sloveniji morajo biti no­vi delavski sveti izvoljeni naj-

Predsednik Tito bo maja obiskal Francijo

V preteklem tednu so potrdili vesti, da bo predsednik Tito letos v maju mesecu obiska.l Francijo. Po obi sik u v Angliji bo ro drugji drzavn.ui obisk predsednika na­še republike * Zahodni Evropi.

Letos sipomladj bo obiskal Ju­goslavijo avscriijsflu kancler g. Raab.

kasneje do 30. aprila, razen gradbenih, gostinskih in turi­stičnih obratov ter podjetij PTT. Priprave za volitve morajo biti zalo temeljite; sindikatom bodo v okraju pomagale zlasti orga­nizacije Social ist ične zveze :n Zveze komunistov, da bomo pred volitvami v podjetjih do­bro ocenili položaj in gospo­darsko stanje pregledali vse skrite rezerve In neizrabljene možnosti za povečanje proiz­vodnje. Dosedanje izkušnje de­lavskega samoupravljanja nam bodo pri tem dragocena pomoli.

Naloge, ki nam jih nalaga uresničevanje naše nove gospo­darske politike, nam jasno za­črtujejo dolžnosti , ki so pred vsemi našimi delovnimi kolek-

(Nadaljevanje na 3. strani)

S K I H L J U D S K I H O D B O R O V I N Č L A N O V D O S E D A N J E - m a n j ponavl jan ' sp lošno z o a -G A O D B O R A S E J E S K U P Š Č I N E U D E L E Ž I L T U D I P R E D S E D N I K O K R A J N E G A O D B O R A S Z D L J O Ž E B O R S T N A R , P R E D S E D N I K O K R A J N E G A S V E T A Z A P R O S V E T O I N K U L T U R O V L A D O B E R C E . P R E D S E D ­N I C A O K R A J N E G A S V E T A Z A Š O L S T V O P R O F . E M A M U S A R , P R E D S E D N I K S V E T A Z A K U L T U R O I N P R O ­S V E T O P R I O B L O N O V O M E S T O P R O F . J A N K O J A R C , G L A V N I O D B O R R E P U B L I Š K E Z V E Z E S V O B O D I N P R O S V E T N I H D R U Š T E V P A J E Z A S T O P A L N J E G O V Č L A N A V G U S T J A Z B I N S E K .

N A S K U P Š Č I N I SO P R E G L E D A L I D E L O P R O S V E T ­N I H D R U Š T E V P O N J I H O V I Z D R U Ž I T V I V L A N S K I J E S E N I , P O R O Č A L I O U R E S N I Č E V A N J U N A P O T K O V J E S E N I Š K E G A K O N G R E S A S V O B O D I N P R O S V E T N I H D R U Š T E V . I Z M E N J A L I M I S L I O R A Z N I H P R O B L E M I H V D R U Š T V I H T E R L J U D S K O P R O S V E T N E M D E L U V N A Š I H K R A J I H , S P R E J E L I S K L E P E Z A N A D A L J N J E D E L O I N I Z V O L T L I N O V O D B O R I N N A D Z O R N I O D B O R O K R A J N E G A S V E T A .

Za uvod nekaj sp lošn ih ugo­tovitev in vt isov z nedeljske konference: opazovalci in ude­leženci , se ob prenaglem za­k l j u č k u konference nismo mo­g l i znebit i vt isa, da je b i lo to v a ž n o posvetovanje pretrgano nekje sredi n a j v e č j e p r ip rav l j e ­nosti delegatov d r u š t e v i n za­stopnikov ostal ih forumov, da še izmenjamo m i s l i , n a č r t e , po­bude in povemo to in ono, ka r je ostalo ne i z r ečeno . Zaradi t r i -č e t r t u r n e zamude ob zače tku in z a k l j u č k a kmalu po 13. u r i je bi lo razprav l|j a nje s k r č e n o na

n a j m a n j š o mero. Ce organizac i ­ja že p l a č a delegatom potne s t r o š k e in dnevnice, bi utrpela lahko tudi še s t r o ške za popol­danski razvoz delegatov v sme­r i , kamor ne vozi v lak , da se skupšč ina ne bi razš la , preden je zak l juč i l a delo.

D r u g i č : zaradi pomanjkanja časa je ostalo mnogo v a ž n i h v p r a š a n j neobdelanih: referati so j i h sicer omeni l i , delegati i n gostje pa niso imel i časa , da bi o nj ih povedali svole mne­nje. Kaza lo bi zato p r i h o d n j i č tako v a ž e n posvet t e h n i č n o

» K a m e n n a k a m e n . . . p a l a č a «

Gospodarske razmere so dolenj­skega človeka že zgodaj v zgodo-v ni prisilile, da je varčeval. V «ari Avstriji in v prcdaprilski Jugoslaviju so podjetnejši posame­zniki .n politične stranke kar ra­di kovali j* te gospodarske nuj­nosti agrarne Dolenjske profite.. Kazlične hranilnice in posojilnice so .v prereklosri na Dolenjske«) res predstavljale obl'iko medseboj-ne gospodarje pomoči dolenjskega malega človeka, bile pa. so tudi S roko razDeti n uradno uzako­njeni kanali, po katerih ic neneh­no tekel denar delovnega, človeka v pod;etn'.W e /epe. Naijbosj smo na Dolenjskem občutili zlo kapt-ta.ist enih hranilnic in posojilnic ob knzah: č e z noč so rzginiali-

globoko nezaupanje ljudi do de- Uspešno delo obeh Zadružnih voj pri Zvezi zadruzaih hrandme narn;h zavodov, da je Še v dese- hranilnic in posoplnic v Novem in pos;xiiJnic v Ljubljani, torej de-tem letu naše svobodne gospodar- mestu in Črnomlju dokazuje, da na*-, ki so ga vfiož le gospodarsko ske rasti bojazen pred morebitno je obstoj denarnega zavoda za močnejše pokraiiime, G o r e n j a , izgubo prihrankov najpomembnej- kreditiranje kmetijskega zadružni- štajerska. Seveda ipa mora raču-sa ovira v rasti socialiisdčnega Štva na Dolenjskem več kot upra- nati prvenstveno na lastne sle. varčevanja. vičen, saj vloge rastejo, hranilnica Hranilnica in posojilnica mora

* i t . , , , , in posoji n:ca pa bo odslej dolenj- poslovati ekspeditivno, brez ne-Ze rz teh dejstev lahko razbe- i i • r i . i . u i jTT" _« 1, „„„i * i , , . . sko kmet.istvo tudi dolgoročno potrebnega birokratskega zavlacei

remo. kako težke naloge .ma lani • r i n i ». • krcuiriraila. Posebne po-moci je :po

Svoboda v Rrš l j fnu slavnostno naši d<v!goleirn' prihranki, delničar akadem jo ob 1«. url. združeno z obletnico delovanla ».pnsk^ga pevskega zbora v RrSlilnu. Po­dobne prireditve pr'nravMa'n tUdI v vsr-b drugih dolenlskih občinah. Naj ne bo kollčkal večjega krala, kler se ne bi dostolno snomnill revohirn-narne borbe delovnih žena za ppoifonravnost ln svobodo č lo -vsttval

luninih zavodov pa niso bili po risri noč; nič revno'š-, Mbj jo /aOu/ke »debe'ih l e t« vedno pra­vočasno na'agab v p.nestva in stanovatiiska in RO*podarskl pn-s-lop-ja. Tako Je kaipur.^sričnemu rc/imu Otpalo škodovati *c doltO pred revoUii-iiio soc'a!.:sr,!čnemu varčevanju: b.mkrir! ;n i>oloimi hran 1 n i c in p »•••v 'tve vseh vrst so c* v-.\riii pri Do4oii/c»h t&krt

ustanovljena Zadružna hranilnica in posojilnica v Novem mestu. Doslej je združevala 32 Članic-kmetiijskih zadrug na področju bivšega novomeškega okraja, na svojem občnem zboru v soboto 25. februarja letos pa sta se Za­družna hranilnica in posojilnica Novo mesto in ČrnomeVi spojili, tako da odseva niena dejavnost gospodarsko moč soc :aTsrčncga zadružništva v novih mejih no­vomeškega okraja. Občnega zbora sta se udeležila rudi Pavle Avbelj. /uropnik Zveze zadružnih hra­nilnic in posojilna, in Vikto>-Zu­pančič, olan republiškega odbora /i .bu/nih hranilnic in O O N O ^ I - V C .

olvi'ni zbor pa je vodil Tone P-'tc, po.lipredsed-iik O Z Z Novo me*ro.

Oflajroo si splošne '.Krofov it ve obeh poroc*i i« kasnejle razprav«:

trebno belokranjsko kmetijstvo. Na 4503 kmetijsko) gospodarstvih je le 260 gnojmčnih jam ali 2,6% kmetijskih gospodarstev ima gnoj­il ične jame. Vsakoletno izgubo enoja v Beli kraiim lahko primer­jamo s 337 t č.'.'.kcga solitra. Da bj pa lahko zbrali primerna de­narna sredstva za kreditiranu', ie treba povsod varčevat.. Pa ne do­ma, ro ni gospodarsko, kajti dinar se tako počasneje obrača, pač pa v hranilnih zavodih. Vse premalo ie v hranilnih zavodih malih vla-•.'.aie'ev. Hranilna služba ie služ­ba civJIivn anega naroda, v naši tOtpodorskj rast; ima pa še po­sebne naloge; pri nas ne pomaga Oftva hran-lnce samo sosed •sose­di.'. amp.uk tudi pokrajina pokra" jinii. ZtOttato lloleisttO kmeti :stvo laiiko č p o s o j i l za svoy ratz-

vama. hkr.ui pa tudi zakonito in družbeno koristno. Dolenjsko kmerijstvo se bo rešjlo gospodar­ske zaostalosti le, če bo imelo vi­soko organizirano hranilno kre-dtno službo. Varčevanje ie še ve­dno gosnodarska nu'nost dolenj­skega človeka, do-leniski kmet pa naj denar nalaga v svojo hranil­nico in posojilnico, saj /dai ni pri nas več rako. da bi hratrlnice za­radi konkurence in kriz dniia drugo požirale in uničevale. Zato 'e viaka bojazen, da bo denar iz-•Tlrr1 kor v stari Avstriji in pred-ap'-lski Jiii(<vslaviiii. č'sto odveč.

De'egati so na občnem zboru i /vol i l i rudi nov ivravni, nadzor­ni in ponovni odbor, ter delegate ?A skuoščino. Zveze zadružnih hn.nUnk in pusopuic v Lnib-

nih , n a č e l n i h s ta l i šč z jeseni ­škega z d r u ž i t v e n e g a kongressL Svobod in prosvetnih d r u š t e v , pa več konkre tn ih v p r a š a n j , te­me l j eč ih na ugotovitvah o k r a j ­nega prosvetnega fotuma, k i je v zadnjem času obdelal p rob le ­matiko d r u š t e v posamezmih o b ­čin. S krai.'šim, izčnpnejjšim re ­feratom bi p r idob i l i č a s za ob­š i rne j še razpravljanje, konk re t ­ne j ša problemat ika i n opozori lo na ugotovljene nepravilnost i oz. pomanjkl j ivost i dela v d r u š t v i h pa b i verjeitno sprož i lo š e ž i ­v a h n e j š e sodelovanje delegatov. *

*

Najprej je tov. Lojze Kas te l id prebral sklepe zadnjega o b č n e ­ga zbora i n p o r o č a l , kako so bih" i zv r šen i oz. kako se še u re sn i ču j e jo . Večji de l zastav­ljenih nalog je b i l I zvršen . Skupšč in i je postavi l v p r a š a ­nje, naj pove svoje mnenjo glede nadaljnjega izhajanja »Dolenjske p rosve te« , k i (je zad -njji čas v zastoju, k e r d r u š t v a i n posamezniki do l judskopro-svetne revije Dolenjske n i£0 ime l i pravi lnega razumevanja. ( V p r a š a n j e je ostalo odprto, ke r zaradi pomanjkanja časa n i h č e izmed delegatov n i uspel govo­r i t i o tem problemu.)

P o r o č i l o predsednika J o ž e t a Zamljena je zajelo predvsem, obdobjje po z d r u ž i t v e n e m k o n ­gresu na Jesenicah l n ukrepe, storjene v d r u š t v i h v okraju ob z d r u ž e v a n j u . P o n o v i l je bistvo nače l enotne prosvetne o rgan i ­zacije in r azč len i l o rganizac i j ­sko v p r a š a n j e okrajnega sveta Zveze Svobod i n prosvetn ih d r u š t e v , njegovo usmerjevalno po l i t i čno vlogo, naloge o b č i n ­skih svetov in d r u š t e v v k r a j i h , k i e r obč. svetov ni oz. verjetno tudi ne bo. Posebej je p o d č r r a l , da ostane glavna naloga d r u š t e v izobraževanje In vzgoja ljudi, mpdtem ko so ostale dejavnosti, d r u š t e v (dramatika, petje, foil-

(Nadaljevanje na 6. strani) |

VREME

Z A CAS OD 2. DO 11. M A R C A Odjuga ki se pričakuje v za­

četku marca, bo trajala le kra­tek čas. Ostale dni bo prevlado­valo hladno vreme z mrazom po­noči In pogostimi v e č i n o m a snežnimi padavinami. Suha o* jasna razdobja ne bodo d a l i š * kot 3 dni.

Vdor mrzlega vala <te prič** kuje v prvi polovici prihodnjo« ga tedna, obilne snežne ptdavl* ne pa v zadnjih dneh prihod­njega tedna.

(Napovod JBialad V . otfc

r Stran S I D O E E N J S K I E I S T t

Kaplan Jože Brtoncelj v Črnomlju ni zaželen, ker hujska otroke In noče vedeti, kje se neha vera in začne politika

»Danes BO pa na sestanku l judje, k i j i h navadno n i k o l i nI v i d e u , « so ugotavl ja l i nekateri u d e ^ ž e n c i o b č n e g a zbora S Z D L v Crnomi ju letos II . februarja. M a r s i k d o je p o m i s l i l : No , so pa e enkrat p r i š l i , verjetno j i h je s r e č a l a pamet , i n pod. S kakšnim namenom pa so se po­sameznik i ude lež i l i zbora Soc i ­a l i s t i čne zveze, pa se je hitro pokazalo, ko je nekdo izmed u d e l e ž e n c e v v razpravl janju sp rož i l v p r a š a n j e negativnega delovanja kaplana Br toncl ja v Č r n o m l j u . Ljudje v Crnomi ju vedo, da Ima kaplan v ž u p n -ftču vsak popoldan cel razred d i jakov in u č e n c e v osnovne š o ­le , kjer j i h pouču je razne pred­mete, da se v t ika v šo lske raz­mere in hujska uč e nc e proti u č i t e l j i c a m z iz javami kot n. pr . : »Jaz u&im iz l jubezni do otrok, uč i te l j ice pa samo za de­nar! <, da pripoveduje, kako »bodo vse uč i te l j i ce prej letele Iz Č r n o m l j a kakor jaz«. » P o ­vejte uč i te l j i c i , naj prestavi ure za k r o ž k e na osnovni šoli, ker v teh urah uč i m verouk in ga ne morem pres t av i t i« Itd.

Nekdo Izmed diskutantov na • b o r u pa se je oglas i l - takole :

"Kaj nas bo zdaj ta n e m š k i •oldat k o m a n d i r a l ? «

»Kaj, n e m š k i soldat? K a p l a n , pa n e m š k i so lda t?« je zavrelo po dvoran: .

Da , n e m š k i soldat. E n i so se čud i l i , drugi zgraža l i , tretji zahteval i , naj takoj zapusti Č r n o m e l j . K o so se ljudje po­m i r i l i po p rvem razuml j ivem razburjenju Id ogorčen ju , je pros i l za besedo kapetan V i l k o Č r n i č . Povedal je, da je b i l kap lan Jože- Brtoncel j 20 me­secev n e m š k i vojak na zahodni f ront i . .

»Lažeš kot pes. nI res!« Je vpad la v besedo Ka ta r ina Rožič iz Č r n o m l j a .

Za besedo je zaprosila V l a d k a V a n o v i č . Povedala je, kako kap lan hujska šolske otroke in j i h odfeguje od uč i t e l j ev .

*To je prava p raš iča« , je spet 6trupeno usekala Rož ičevka , ko je V a n o v i č e v a nehala govori t i .

K e r poš ten i zborovalci niso megl i več p r e n a š a t i ža l j ivk in psovk Rož ičeve , je t o v a r i š Gojko predlagal , naj č lanski sestanek S Z D L takoj razčis t i

Letos za 21% večfi januarski izvoz

iz Slovenije Potdjet.ja LR Slovenije so iz vo­

t l a v letošnjem januarju na tu­ja iržiiča blaga v skupni vredno­st: 836 milijonov dinarjev, kar je za 21 odstotkov več kakor lani v tem času. Predvsem se je povečal izvoz imdu9trijski<h izdelkov, iz­med katerih smo izvozili največ proizvodov barvaste metalurgije. Največ smo izvora! H v Italijo (za 160 milj-onov dinarjev), v A v ­strijo (za 109 milijonov dinar­jev), v Švico (za 103 milijone d -narjov), v Veliko Britanijo. Nem­čijo, nato na Poljsko, v Bolgari­jo, Češlkosiovalko in Sovjetsko zvezo.

Sila - prvak Dolenjske Na Šahovskem prvenstvu Do

lenjske, ki je bilo zaključeno v sredo dopoldne, so se zmagoval­ci razvrstili takole:

1. Sila Mitja (Novo mesto) 10,5 lločk.

2. Ing. Volk Slavko (Kočevje* 10 točk.

3. Skerlj Tone ((Novo mestoi 9,5 točke.

njeno nesramno o b n a š a n j e , ža ­l j ivo za vse navzoče , Poveda l je l judem, kako Rož ičeva psuje navzoče , nakar so ljudje ogor­čeno zahtevali , naj zapusti zborovanje. Predsednik delov­nega predsedstva ing. Peternelj je v p r a š a l Rož čevo , naj pove. zakaj psuje in žali l judi na j av ­nem zborovanju, pa ni hotela glasno govor i t i . Poltho je le dejala: »Nas je p remalo!« Res, tak ih kot je Rožič Ka ta r ina 5n podobnih je pri nas povsod premalo, da bi karkoli pome­nili. Ljudem je bi lo takoj jasno.

skr iva jo svoj h zvezkov, tisti n a m r e č , k i odhajajo od šo l ske ­ga pouka naravnost k verouku. K o se je uči te l j ica p r e p r i č a l a , da sk r iva jo v razredu tudi ne­kater i drugi zvezke pod obleko, sta se j av i l a dva izmed njih, vendar zvezkov nista hotela dat:- med svoje šolske s tvar i . K d o f orej vzgaja otrokom po-tuho, zahrbtnost in dvol ičnos t? Šola ne — k l icemerju j ih na­vaja dvo l ičnos t , k i jo takim otrokom vcepljajo izven šole.

Pa še tale primer: ko je pred dnevi uč i te l j ica Bogatajeva

s C E M T R A P I K A P L A N I J R T O N C E L J O T R O K E P R I

V E R O U K U ?

P r i v e r o u k u

n a v z o č ( - a ) :

16,1., Takole žigosa črnomaljski kaplan otrokom zvezke

za verouk, v katere pišejo otroci takšnele »naloge«: »Nekoč se je šla Suzana ko; nt in sta jo dva moža

napadla. Ta žena je zakričala na pomoč in moža sta tudi zakričala na pomoč. Ljudje so prišli na pomoč.«

da Rožičeva ni prišla na se­stanek iz patriotizma, temveč zato, da bi motila zborovanje. Ker pa je bilo »njenih« pre­malo, nj: in »njenim« to seveda ni uspelo.

Česa črnomaljci Se niso pozabili

Res, Crnomal jcem ne gre v račun, da bi j i m »pas t i roval« človek, kj se je 20 mesecev bo­ril v okupatorjevih vrstah^ N i ­so še pozabil i hudih vdorov Nemcev, pož iganja v M e t l i k i in po celi Bell krajini, bombard i ­ranja Č r n o m l j a in napad nem­ških š tuk na D r a g a t u š , ki ga je zakrivil prav duhovnik — izda­jalec. Ni pozabljen požig me­š č a n s k e šole v Crnomi ju , v sr­cih l judi je še vedno v r o č spo­min na več kakor 3000 ž r t ev faš is t ičnega terorja iz Bele k r a ­j ine. In nič n i čudno , da Č r ­nomaljci zdaj od ločno zahteva­jo, da kaplan Brtoncelj č i m p r e j pobere šila in kopita in gre iz Č r n o m l j a .

K o so ga šolski otroci nekega dne v p r a š a l i , če je res bil v n e m š k i vo j sk i , j i m ni nič od­govori l , dejal je le: »Vse u č i ­teljice bodo prej letele iz Čr ­nomlja kakor jaz. Povejte j i m , da u č m jaz iz l jubezni , u č i ­tel j i pa za denar! Uči te l j ic i Sulnovi pa povejte, da se bo že s l išala v veselem v e č e r u Radia L jub l jane« , in podobno. Seveda so otroci takoj naslednji dan to povedali svoj im uč i t e l j em.

Č u d n o je tud ;, da dijakinje, ki jih Instruira kaplan B r t o n ­celj matematiko, v šoli na j ­manj znajo. Uči te l j i ugotavl ja­jo, da Imajo učenc i , ki ne obi ­skujejo v e r o u Č n : h ur. bol jše vedenje kakor tisti , k i hodijo k verouku. Sicer pa to ni nič čudnega , če si ogledamo tale p r imer :

Uči te l j ica je pokl icala k tab­l i u č e n k o ; ko je dekl ica pri jela teljica je opozori la u č e n k o , naj Izpod jopice padel zvezek. UČi-za kredo in začela pisati , ji je zvezek pobere, p u n č k a pa v jok. Vsa zardela je stala pred tablo ln zvezka ni pobrala ne odgo­vor i l a , zakaj ga nosi s k r t e g a pod obleko. Dekletce je joka joč odšlo v k lop , uč i te l j i ca pa le pohrala zvezek — b i l je od verouka . . .

K<\o uči otroke skr iva t i zvez­ke? Dekletce ga samo od sebe ni sk r i lo , saj tudi učenci ne

opozorila u č e n c a , zakaj n! na­pisal d o m a č e naloge, j i je od­govor i l : »Zato , ker sem moral k ve rouku .«

Takega zavajanja otrok po­š ten i ljudje seveda ne bodo tr­pel i . Hujskanje otrok gre tako da leč , da je n. pr. ministrant I. K . , di jak 4. razreda gimnazije med poukom moralke, ko je profesor pr ipovedoval d i jakom o potovanju m a r š a l a T t a v E t i ­opijo ln Egipt, e n e r g i č n o prote­s t i ra l , da to ne soada v šolo, da je to politika(M).

Tnkih »»vernikov« se pošte-ni Črnomaljci sramujejo Podoben pr imer kakor 11. fe­

bruarja se je ponovi l 20. febru­arja na sestanku Zveze borcev in rezervnih oficir jev. Ude lež lo se ga je nekaj l judi , k i nimajo prav nobenega st ika z Zvezo borcev, še manj pa z rezerv, of ic i r j i . K o je po dolgotrajnem razpravljanju o d r u š t v e n i h pro-blpmih nekdo omen'1 tudi škod ­l j ivo P ' * m r " e v o poče t je , je nekaj žensk — na jg l a sne j ša

med n j imi Je bi la K a r l i n a S k u -bic — zagnalo v ik in k r ik . Iste metode, isti namen: motit: se­stanek, v r e š č a t i in k r iča t i . Kdo bo imel od tega korist? Sodnik za p r e k r š k e ; L i n a Skubic in ne­kaj njej podobn h bo dobilo za­s luženo kazen.

Č r n o m a l j s k i vo l ivc i so na raznih sestankih dokazali svojo zavednost ln ne dovolijo n iko­mur, da bj se spotikal ob zako­nitost in soc a l is t ično moralo. Ljudje zato tudi obsojajo »de­legacijo v e r n i k o v « , k i so jo predstavljal i P lu t Mar t in . K u r e Janez iz Sv ibn ika in Skubic Tone, n k i je obiskala pred­sednika O b L O Črnomel j s p r o š ­njo, da bi v p l i v a l na to. da bi kaplan ostal v mestu. T a k i h » č r n o m a l j s k i h vern ikov«, ki j i h je — mimogrede povedano — za dobr ih deset prstov, se sra­mujejo vsi pošten-' ve rn ik i , k i znajo ločiti poli t iko od vere !n ki so vsi zato. da kaplan B r t o n ­celj č i m p r e j Izgine Iz Č r n o m ­lja. »Delegaci jo č r n n m a l j s k h v e r n i k o v « so sestavlja!) raz la ­ščeni bivši boaatas. reakc'onar. eksnonent b ivšega pobeelp^a dekana Bi tnpr ja in č lovek. vs je za las ušel l i k v i d a c i j med N O R , ker je žalil partizane in jih strupeno sovraž i l , »Delegaci jo ve rn ikov« so sestavljali ljudje, k i niso Člani nobene organ za-cije, k i j ih ni na nobene v o l i ­tve in k i stoje ob strani vseh nanorov naš ih delovnih l jud : za graditev n a š e g a bol jšega ž iv ­ljenja.

• « Ob Br tonce l jev i delavnosti ln

hujskanju otrok se č loveku ne­hote v r i v a primerjava z delo­vanjem zloč inca , pobepleffa no­v o m e š k e g a kaplana Volbanka in njegovih zapeljevani m l a d i ­ne v K A . Brtoncl jeva sfanat 'z i -ranost, njegovo zavajanje in hujskanje otrok in izDadi proti naši šoli so docela podobni me­todam iz let okupaci 'e. M a r ­s ikater i p r i p a d n k nekdanjega Volbankoveea krožka danes p-ekl in ja z loč inskega kaolana. bodisi zato. ke r je imel zaradi njega posledice, bodisi zato, ker je po n ie^nvi sfan'p^iranocti zagreši l zloč 'ne (kot M i l a n Ž a ­gar iz S too ič al i Jože B e r k o -pee z V i n i c e . in dr,).

Mlad ino bomo obvaroval i , da bi šla no V o l b a n k o v h oziroma RrtoncTjevih stoomiah. P r e v e č smo nrestali da bi komurko l i dovn 1 ! evalv. o,?» b ; i7i«rq V al ver ­ska čus tva n a š i h l judi .

PREDLOG ZA OBVEZNO ZAV KOVANJE ŽIVINE Kot poroča »Lkonomska po l i ­

tika«, že del j časa razpravljajo, da bi pri nas uvedli obvezno za­varovanje živine, ki bi zajemalo zdravljenje bolne živine in od­škodnino v premeru pogina ali prisilnega zakola. Lastniki zava­rovane /.ivine bi v prvih dveh le-cih dobiti popolno povračilo za zdravljenje bolne živine in po­lovico vrednosti poginule aLi pri­silno zaklane živine, pozneje pa bi eae zavarovanje razštHlo na celotno vrednost. To zavarovanje naj bi bilo izven Državnega za ­varovalnega zavoda. Po predra­čunih, ki jih je izdelala posebna komisija, bi premija za tako ce­lotno zavarovanje znašala za krave 2,3 odstotka vrednosti, za konje in prašiče 5,2 odstotka in za ovce 6,5 odstotka. Po današ­njih cenah živine bi znašalo to za konja 3.100 dinarjev, za kra­ve 1.22C dinarjev, za ovce 190 dinarjev in za svinje okoli 460 dinarjev.

Predlog je se v r a ^ - i v i , kajti v zvezi! obveznega /..varovanja živine je treba poskrbeti tudi /a dovolj veterinarjev, m pripomoč­kov za zdrav!!enje živine.

Zasedanje Ljudske skupščine LRS

V torek 6. marca bosta ločeni seji obeh zborov Ljudske skup­ščine LR.S, ki bosta razpravljala o predlogu zakona o upravljan ju in zaišč-j zemljišč ter o predlo­gu zafram o upravi jamtu in go­spoda; ntoj« z imovino 1/vš'ih agrarnih skupnosti. Republiški zbor bo poleg tega posebej še razpravljal o zakonskem predlo­gu o iizpremembah in dopolnitvah raznih zakonov s področja kultu­re, prosvete in telesne vzgoje. Oba zbora bosta tokrat tudi iz­volila svoje funkcionarje, ker ie većini že porekla enoletna funkci­ci1 doba. Na »kupol seji obeh zborov bodo sklapaili tudi o raz-re^'tvi nekaterih sodnikov.

Naši zadružniki bodo šli na češko

Glavna zadružna zveza je do­bila povabilo Zveze zadrug Če­škos lovaške, naj jugoslovansko delegacija zadružnikov obišče njihovo državo. To vabilo so na§i zadružniki radi sprejeli. Cas obiska bo določen pozneje.

fyd tedna do tedna Predstavniki več ko sedem

milijonov članov KP Sovjetske •veze so se 14. februarja zbrali v veliki dvorani moskovskega Kremlja, da bi pregledali delo sovjetske partije po njenem XIX. kongresu 1952. in začrtali svoje bodoče naloge pri nadalj­nji izgradnji socializma v Sov­jetski zvezi in v boju za ohra­nitev miru na svetu, za uvaljev-Ijenje načel mirnega sožitija med narodi. Svoje tlelo so za­ključili 26. februarja.

Odmev kongresa po svetu je bil zelo velik. Vsi dobronamer­ni, miru željni ljudje širom po svetu so pozdravili delo X X . kongresa K P SZ. Tovariš Tito, ki je kongresu poslal pozdrav­no pismo v imenu Zveze ko­munistov Jugoslavije in Socia­listične zveze delovnega ljud­stva Jugoslavije, je med drugim zapisal: »Prepričan sem, da bo Vaš kongres ne le velikega po­mena na notranjem torišču na-dalljmje izgradnje in krepitve ZSSR, marveč tudi na zunanje­poli t ičnem torišču v smeri kre­pitve miru in mirnega obravna­vanja raznih spornih vprašanj , ki s svojo ostrino in aktualnost­jo še vzbujajo zaskrbljenost sve­ta in zaradi česar je potrebno, da se zbirajo in krepc vse na­predne sile sveta, da bi prepre­čili nove vojne spopade in pu­stošenja s strahovitimi posledi­cami za vse človeštvo.«

Znači lno je, da je sadove X X . kongresa pozdravil tudi indijski ministrski predsednik Nehru.

Spričo pomanjkanja prostora, se bomo morali omejiti samo na najvažnejše sadove tega kongre­sa, ki so pomembni ne samo za notranji razvoj Sovjetske zveze, marveč tudi za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov.

Na kongresu so obsodili čc-ščenje osebnosti, vladavino ene­ga samega moža — Stalina. Po­udarili so, da č i š č e n j e osebno­sti nima s socializmom nobene­ga opravka. S tem so hkrati malone docela obsodili politiko, ki so jo v Sovjetski zveri uve­ljavljali ravno v znamenju tega kulta osebnosti.

Po drugi strani so odobrili delo C K K P SZ, ki si je m o č n o prizadeval, da bi uveljavil lenl-nist ična merila v partijskem živl jenju, da bi razvil notranjo partijsko demokracijo in ure­sničil nače lo kolektivnega, skunnega vodstva prek uveljav­ljanja marks is t ično- lenln is t ična politike.

Važni so tudi novi nazori gle­de razvoja socializma. Te nazo­re je sicer utemeljil že Lenin, toda v zadnjih dvajsetih letih sploh niso prišli do izraza spri­čo proj imarksist ične teorije, da morajo vse deže le priti v socia­lizem po e»iem in istem kopitu — tako kot Sovjetska zveza. Na X X . kongresu so poudarili, da so poti v socialnem razl ične, pač v skladu s posebnostmi vsake dežgle. Se večV nI nujno, so poudarili, da bi bilo\iveljav-ljenje teh oblik povezano z državljansko vojno. V nekaterih primerih bo moč priti v s«y ia -li7em tudi po parlamentarni poti. '

Važno je tudi, da se je kon-» gres postavil na stališče, da vojna ni neogibna in se m o č n o zavzel za uresničenje miroljub­nega soži<|Ja med deže lami z različno družbeno ureditvijo.

X X . kongres je sprejel tudi nov program notranjega razvo­ja Sovjetske zveze, posebno še) smernice za sestavo novega pet­letnega plana, v Izpolnitev ka­terega bodo investirali 1791 mi­lijard rabljev — toliko, kakor v dveh prejšnjih petletkah.

Kongres je sprejel še mnogo drugih pomembnih sklepov, ki vsi kažejo, da je na njem pri ­šla do izraza takšna smer, k i priča, da se |J!c začelo novo ob­dobje v razvoju Sovjetske zve­ze. Spričo vsega tega pomeni X X . kongres KPSZ velik pozi­tiven mednarodni dogodek, ki ho močno prišel do izraza v na­porih, da bi nadalje izboljšal i mednarodno vzdušje , da bi do­segli, da bi se narodi in državo zbližali, da bi ustvarili trden, mir, ki si ga ljudje po vsem svetu tako zelo žele.

Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V

Dobro poroči lo , NOVEM MESTU:

s l a b a u d e l e ž b a

i n r a z p r a v a

V porotni dvorani s o d i š č a je bi­la v nedeljo, 26. februarja, ob­č i n s k a konferenca S Z D L za no­v o m e š k o o b č i n o . U d e l e ž b a Izvo­ljenih delegatov Iz posameznih v a š k i h organizacij ni bila zado-

Z ZBOROVANJA PRAšlCE!$JCEV V KOSTANJEVICI:

C r n o p a s a s t i k r s k o p o l j s k i p r a š i č

j e p r i z n a n Crnopasasti ali krskopoljski

prašič zajema velik del področ­ja novomeškega in bivšega krš­kega okraja. Kmetje se bavijo z vzretjanjem pujskov, ki jih prodajajo preko najmočnejš ih prašičjih sejmov v Sloveniji v Novem mestu in Brežicah ter na lokalnih sejmih. Kljub temu, da se na trgu prodajo crnopa­sasti prašiči dražje kot beli, ker imajo kupci iz vseh področij naše repubike in ostalih krajev naše države odl ične izkušnje z njimi, pa se je krškopoljskega prašiča v vzrejnem in selckoij-8kem delu dosedaj popolnoma zanemarjalo. Da se pogovori z živinorejci , s kmetijskimi stro­kovnjaki ln z veterinarji o sta­nju krškopoljskega prašiča in njegovi usodi, je OZZ Novo mesto priredila širše zborovanje i n a š i i e r e i c e v 19. II. 1956 v Ko­stanjevici. Zborovanja so se udeleži l i v velikem števi lu predstavniki vseh zadrug obeh okrajev, kjer vzrejajo krško­poljskega prašiča, zastopniki Glavne zadružne zveze. Veteri­narskega zavoda Ljubljana, Kmetijskega inštituta LRS, Fa­kultete za agronomijo, veteri­

narstvo in gozdarstvo Ljubljana. O L O Novo mesto in Trbovlje, OZZ Krlko in Novo mesto.

V petih referatih in ž ivahnem pogovoru, ki se je razvil po njih, smo ugotovili, da je kr­skopoljski prašič najbolj prila gojen našim razmeram, ker je skromen glede prehrane in jo izredno dobro izkorišča, je od­poren, dobro ploden, ima odlič­no kvaliteto mesa in velik od­stotek masti. To je prašič, ki je sposoben za intenzivno in ekstenzivno rejo in je v posku­sih, ki sta jih izvedla Kmetijski inštitut Slovenije in Agronom­ska fakulteta, pokaza] tudi prednosti pred belim, opleme­njenim prašičem.

Vsi navzoči so potrdili žel jo rejcev, da je potrebno črnopa-sastrga prašiča ohraniti in ga izboljšati, ker je zlati kruh za del področja Dolenjske. Delo v prfš ičerej i bo potrebno seveda voditi načrtno preko kmetijskih zadrug. Zalo so vsi navzoči sprejeli tudi v e č sklepov, med

katerimi so najvažnejš i : Pri OZZ Krško—Trbovlje In

Novo mesto ter pri vseh zadru­gah s tega področja je potrebno ustanoviti odbore za prašičere­jo, ki naj takoj začnejo s se­lekcijo, z uvajanjem rodovnika, razporejevanjem merjascev itd.

Na posestvih Kmetijske šole Grm, Brezovica, Boštanj . Kle-v e v ž ali Družinska vas je treba organizirati vzrejna središča, ki bodo dobavljala kmetijskim za­drugam rodovniške merjasce in plemenske svinje;

Zaradi zaščite tega prašiča In solidarnosti v trgovanju naj kmetijske zadruge začnejo po-s lauioad nnfjauisn euiocjojs pujski preko organizirane za­družne trgovine. Ing. L . R.

voljlva. Delni vzrok za to Je bilo v e č i s t o č a s n i h konferenc v No­vem mestu. Od 157 izvoljenih de. legatov je bilo n a v z o č i h 69, upra­v i č e n o odsotn h pa Je bilo 20.

I z č r p n o p o r o č i l o o b č i n s k e g a ini­ciativ o e ga odbora, ki ga je pre­bral predsednik Ludvik Golob, Je zaje-lo celotno pro-ble-matiko, tako gospodarsko kot kulturno in po­lit č n o . D r u ž b e n o kritiko zas luž i nevarna komodnost v nekaterih podjetjih pri sprejemanju proiz­vodnih planov. Taki primeri so bili v Kremenu, Keramiki , ope­karn: Zalog, v gradbenih pod­jetjih in še nekaterih drugih. Na­sprotno pa so v Industriji obutve, Kemofarmaciji K r k a , Novolcsu in Navoteksu resno pretresli m o ž n o ­sti p o v e č a n j a proizvodnje in te m o ž n o s t tudi predvideli v p'anu. S Z D L zahteva, da se ta lagod­nost posameznih podjetij odpravi ln zaostri v p r a š a n j e dviga pro­dukcije kot glavne naloge pro­izvodnih podjetij ln kolektivov.

Organi delavskega samouprav­ljanja so n a j v e č k r a t premalo po­znali problematiko podjetja, zato njihova vloga ni mogla biti za­dostna. V vseh proizvodnih pod­jetjih Je treba takoj pr iče t i s p r i . pravami za volitve delavskih sve­tov n podrobno seznaniti ves ko­lektiv s problematiko podjetja.

Delo kmetijske zadruge Novo mesto Je p r e v e č trgovsko in pre­malo kmetijsko p o s p e š e v a l n o . K Z naj bi trgovske poslovalnice v mestu prepustila d r ž a v n i m trgov­skim podjetjem In se v v e č j i me . r i posvet la p o s p e š e v a n j u kme-

O cenah umetnih gnojii 2

Vemo za ugovor, M ga bo »tavi l mars ika ter i kmetovalec. De ja l bo: kmetovalec v d r ž a ­vah , k i smo j i h naš t e l i , ima znatno več je pr idelke in zato tudi laže kupuje gnoj i la . Toda p rav v tem g rmu tiči zajec!

Večj i p r ide lk i v teh d r ž a v a h ao brezdvomno v v e l i k i mer i tudi posledica vel ike uporabe umetnih gnoj i l . Brez nj ih, pa naj bo na razpolago Še tol iko hlevskega gnoja, v sodobnem kmet i j s tvu , ne gre.

Celotna proizvodnost kme t i j ­s tva v S loveni j i Je izredno n izka . I zbo l j šan je proizvodnost i J<n pr ide lkov nI samo stvar kmet i jsko - t e h n i č n i h ukrepov, ampak lahko v popolnosti do­s e ž e m o trajno izbo l j šan je pro­izvodnosti kmeti js tva samo s spremembo dosedanjih odnosov na vasi ob popolni uve l j av i tv i d r u ž b e n ' h pro izva ja ln ih sred-etev, s spremembo strukture po­v r š i n , organizacijo prolzvodnle preko zadrug Itd., o č e m e r bo t reba še mnogo govor i t i , p re ra -IHinavaM, p r e p r i č e v a t i In Studi­rati-

V k m e t U s k o - t e h n l č n e ukrene •pada tudi uporaba umetn h gno j i l . T a ukrep, k i smo ga do­

sedaj najbolj zanemari l! , lahko pr i p rav ' jnem r e š e v a n j u hi tro, ln najbolj gospodarsko dvigne hektarske pr idelke vseh naš :h posevkov. Po objavi novih cen umetnih gnoji l pa mars ikdo ne bo segel po n j ih . seveda samo v svojo škodo. "

Z r azč l en i tv i jo :n pregledom dosedanjih i zkušen i v uporabi gno l i l in rezultatov gnoj i ln ih poskusov v le t ih 1953, 1954 in 1955 v n o v o m e š k e m okraju, bo­mo skuša l i odgovori t i na v p r a ­šan je , aH se umetna gnoji la ko ­ristna in donosna ali ne.

I GnoHIno travniški poskusi v letu 1953:

Poskusi so b i l ; na celotnem p o d r o č j u n o v o m e š k e g a okraja na 18 t r avn ik ih . Po leg negno-jene pareeliee. k i Je vedno s lu ­žila za pr imerjavo rezultatov, se je na vseh parcelah gnoji lo v r a z l ' č n ' h m e š a n i c a h gnoji l \n sicer :

p rva parcel ica z n l t ramonka-lom ln superfosfatom.

druga z n i t ramonka lom ln k a ­li jevo soljo,

tretje g auperfosfatom ln ka­lijevo SOijO,

č e t r a 2 n i t ramonka lom, super-fo-fntom in ka l i jevo soljo.

G n o j i l je bi lo uporabl jenih : 200 kg n i t ramonkala . 500 kg su-perfosfata in 200 kg kal i jeve so­l i na 1 ha.

Navadno p o v p r e č j e sena na teh poskusnih parcelah je bi lo v kg na 1 ha :

negnoieno: 2950, n i t ramonka l , superfosfat 4410 n i t ramonkal in ka l i j eva sol 3710, superfosfat ln ka l i j eva s o l 3810, n i t ramonka l , suoerfosfat in ka l i j eva sol 4960.

Rentabilnost i z r a č u n a j m o po sedanjih cenah gno j i l :

P r v a kombinac i l a : n i t ramon­kal 200 kg krat 18 din Je 3600 din , su/oerfosfat . 500 k g krnt 12 d'n je 6000 d in , skupaj 9600 d inar iev .

Pr ide lek 3ena 4440 kg na 1 ha. raslika od negnojenega, odnos­no več pridelanega sena I4f)n kg. Cena 1 kg več o rHelane^a sena zn8fta tore! 9fl0f» d in (stroŠkj gnojila) delleno I 1450 (več p r i ­delanega sena) je 6.3 din za 1 kg več oridelanesia sena.

D n i r a kombiua r i t a : n i t ramon­ka l 20r>iog krat 18 din je 36^0 din. k a ' i W a so! 200 k « k^at 13 din 'e 2f00 d in . skopal 6:>00 din .

Pridelek sena a«* 1 ha 3710 kg,

r az l ika od negnojenega 760 kg, cena sena, i z r a č u n a n a kot zgo­raj p n p rvem pr imeru 8 . l0d in .

Tretja kombinacija: superfos­fat 500 kg krnt -12 din je 6000 din, ka l i jeva s ol 200 kg krat 13 din je 2600 din, skupaj 8600 din .

P r ide lek sena na 1 ha 3810 kg, raz l ika med gnojenim 1n negno-jen im 860 kg, cena več pr ide­lanega sena 10 d in .

Č e t r t a kombinac i ja : n i t ramon­ka l 200 kg krat 18 d in je 3600 d in , superfosfat 500 kg krat 12 d in je 6000 din. ' k a l i j eva sol 200 kg krat 12 d in je 2400 d in , skupaj 12.000 din .

P r ide l ek sena na 1 ha 4960 kg . raz l ika do negnojenega 2010 kg, cena več pridelanega sena 5-5 d in .

II. Gnojilni travniški poskusi v letu 1951:

Poskusi so bili narejeni na 23 t r avn ik ih z is t imi ko l i č inami gnoji l na vseh p o d r o č j i h našega okraja.

Za raz l iko od p r e l š n j e g a leta so jc v tem letu gnoji lo v vseh m o ž n ' h k'ombinaeliah — 1. s samim d u š i č n i m gnoj i lom, 2. sa­mo t superfosfatom, 3. samo s ka l i j evo eoljo, 4. z du*:čn im gnoj i lom in superfosfatom. 5. z d u š i č n i m gmoiiilom in ka l i jevo soljo, 8. s sune/fosfatom In k a ­li jevo soljo. 7. z d u š i č n ' m gno­j i l om, sriperfosfatom in ka l i jevo soljo, 8. negnojeAO.

ŽELEZARNA RAVNE TOVARNA PLEMENITIH JEKEL

o r o i z v a i a IZ VSEH VRST SM

IN ELEKTR0 JEKLA:

V A L J A N E PROFILE od 5 mm do 75 mm J E K L E N E O D K O V K E do 4 t komadne teže U L I T K E od 0.5 kg do 20 ton po komadu KONČNE I Z D E L K E : — pnevmatsko orodje vseh vrst ln rezervne dele (od-

kopna kladiva, livarski nabijači , kladiva za č i ščenje in dletenje, brusilne stroje itd.)

— industrijske nože za lesno, papirno, tekstilno, tobačno ln kovinsko industrijo; nože za industrijo ognjevzdrž-nega materiala

— krožne žage in segmente za hladno rezanje kovin — kolesne dvojice za jamske ln gradbene vagonete — vzmeti — listnate in spiralne za avtomobile, vagone in

•troje — krogle ln cilpebse za mletje cementa ln rude — brzorezno orodje — strugarski noži, spiralne svedre,

rezkarje itd. iz standardnih vrst BRW, B R C in BRW 2 — valje za hladno valjanje kovin do 550 premera

VRSI USLPGE: M E H A N S K E O B D E L A V E — groba ln fina po naroči lu za

ulitk" In odkovke TERMIČNA O B D E L A V A — kaljenjp, poboljšanje , cemen­

tiranje naročenih in poslanih komndov Informacije ln navodila za izbiro, obdel ivo, predelavo,

termično obdelavo ter uporabo naiih jekel. Strokovni tečaji za brusilce Industrljfkih nožev..

Na ra polago katalegi in prospekti.

RAVNE NA KOROŠKEM

tijske proizvodnje. V o b č i n i J« Izvoljenih za sedaj iS p o t r o š n i ­š k i h svetov s 114 č lani , od t*ga je na o b m o č j u mesta 16 svetov, izven mesta pa dva. Njihovo delo je v veliki meri odvisno od po . m o č i č l a n o v S Z D L .

V p o r o č i l u je bila tudi k r i t i č n a ocena dela vseh d r u š t e v in orga­nizacij v obč 'ni . Mladinska orga, n zacija Ima premalo p o m o č i osta­l ih organizacij, mladino bi mo» rali bolj smelo v k l j u č e v a t i v raz . ne organe d r u ž h c n e g a upravlja­nja. Zveza borcev je na s p l o š n o okrepila svoje delo, zlasti odkar so bili izvolieni krajevn odbori /.V,, katerih je v obč in i 24. N a obmo-čju o b č i n e Je tudi 19 ku l tur , n o - u m e t n i š k i h d r u š t e v . Pri delu jim manjka povezanost' in e n o t « nega usmerjanja. 47 slndikalnlb pociru/.iiii- na o b m o č j u o b č i n e z a . jema nad 4.800 č l a n o v . Pri uspo­sabljanju č l a n o v za dru/beno sa. moupravSjanJe in strokovni dvig so sindikalne p o d r u ž n i c e doslej mnogo premalo š tor le.

P r e j š n j i o b č i n s k i odbori S Z D L so zelo zanemarili evidenco nad č l a n s t v o m ^ zaradi č e s a r Je spdajj t e ž k o dobiti t o č n o š t e v i l o č l a n o v . Po podatkih, ki j h je zbral ob­č insk i iniciativni odbor, zajema S Z D L v svoje vrste na o b m o č j u cele o b č i n e 4!).5 odstotka vseh vo­lilnih u p r a v i č e n c e v . V mestu ja ta odstotek znatno v l j i , na po . d e ž e l j u pa n iž j i . N a j m a n j š i od­stotek volilnih u p r a v i č e n c e v Je v S Z D L v vaseh L u t r š k o selo. Z d i . nja vas, Gornji Suh.-ulol, Ceroveo ln š e v nekaterih. V obč in i je 60 krajevnih organ zacij S Z D L . Za« radi a k t i v n e j š e g a dela bi kazalo nekatere m a n j š o organizacija z d r u ž i t i .

Razprava ni bila odraz o b š i r n o ln temeljite anal ze v p o r o č i l u nakazane problematike. Sukala se je predvsem o pasivnem zadr­ž a n j u nekaterih č l a n o v in n e č l a o nov do S Z D L in d r u ž b e n e g a rio. ga lan ja sploh. To se o p a ž a v e č « kr;.t pri ljudeh, ki prejemajo d r u ž b e n o p o m o č ali so v delov­nem razmerju. Z vsemi temi J« treba o d l o č n e j e spregovorit . Na more biti dober u s l u ž b e n e c da­n a š n j e drnibenc ureditve, kdo* ne spoznava družbjrnlh proble . mov. O njih pa se lahko p o u č i lfl) na sestankih S Z D L ln zborih vo*» livcev. Prav lako Je potrebno, da vsak, ki prejema d r u ž b e n o po« m o č , ve, od kod d r u ž b a jemija ta sredstva In s k a k š n ml proble* mi se ukvarja.

Da bi mladini d;il| mesto, ki jI pripada tako v proizvodnji koi v ostalih d r u ž b e n i h nalogah, bi btlo .pn-trelnm ustanoviti z b o r « mladih proizvajalcev, s e k c i j « mladih z a d r u ž n i k o v In p o d o b n « organizacije, kjer b. mladina do , bila v e č vpogleda v probleme t » ali one dejavnosti. Konferenca ] • osvojila sklep, da s e pri novem o b č i n s k e m odboru S Z D L osnujejo sekcije za posamezna d r u ž b e n a vprašanja, v p o r o č i l u prikazana, analiza stanla v o b č i n bo napo-ti'<> za delo vseh organizacij * b o d o č e .

Na koncu so delegati Izvolili Sfr* Planski o b č i n s k i odbor S Z D L , U č lansk i nadzoru odbor In 50 da« legatov za okrajno konferenco.

Ali |e v vašem podjetju, šolskem okolišu a!i terenu že pove.]enik Prešernove družbe? — na ni.

poskrbite zanj!

želod kot krmilo V tovarni olja v S lovensk i

Bistr ic i so to sezono p r IMall 25 vagonov želoda v kini . in a* svinje In drugo živino. Luščen , zdrobljen ln posušen ž e l o l )a dobra k rma . Vsebuje 7,! a sit! v a » liko šk roba . To je p rv i p-n'rr.ar

za žvviiuike k, i n" v n&ši d r ž a v i , i

Btev. 0 (312) » D O L E N J S K I L I S T « " S T R A N l '1

Za izboljšanje zdravstvene Mladinsko dvorano so dali službe v Metliki (Odprto pismo občinskemu ljudskemu odboru v Novem mestu}

Tovariš predsednik! Pišemo v ' Eno lero ie posluje zdravstveni nov. Tzmed vseh so vzeli neko zavarovanje 220.000 dinarjev. Ta teienu mladine. Ne bi bilo P°" <Jom v .Victiik. pod vodsivurn povprečje, po katerem bodo dela- znesek je pa v glavnem namenjen trebrio, da pišete javno; boste upravnega odbora s samostojnim li en mesec. Ce se bo izkazalo, da za ureditev zdravniške ambulan-finansij-aiijem. bvijjub prizadevanju bo ustanova s tem lahko poslova- te v Podzemlju. Ambulanto so upravnuka dr. Pečavarja in uprav- Ia bo os-tala pri tem, ie pa ne, začeli urejevati že lani v hiši, ki nega odbora za izboljšale zdrav- bodo morali cene zvišani kot so je last splošnega ljudskega pre­sežene službe v občini Metlika po drugih zdravstvenih usta.no- moženja. Za ureditev ambulante ima ustanova vsakovrstne težave, vah. Prav tako se bodo dvignile si ie precej prizadeval upravni

Področje zdravstvenega doma v .cene storitvam v zobozdravstveni odbor Z D v Metliki, ravno tako MeniJki obsega metliško občino z ambulanti, ki ima skromen^ pro- ljudski odbor v Gradacu in pred-

stor v skladišču bivše trgovine. sednik Simonih. Vendar so se zi-Gradacem, celotni Zumberak, del Vivodine in del občine Ribnik. Dnevno obišče ambulaato pov­prečno 40 do 53 bolnikov. Poleg tega pa še obiski na domu po­dnevi in ponoči. Zdravstveni dom v Metliki ima dve srednje veliki •obi. V eni je splošna ambulanta, v druga pa pisarna in rentgenski

NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA V PODZEMJLU

darska dela neprimerna dolgo za­vlačevala. Sedaj se je za ureditev dokončanjih del zavzel občinski

morda rekli. Toda potrebno je. da spregovorimo javno, ker de­late veliko krivico mladini. V starti gimnaziiiji ste mladinsko dvorano izročili) — banki. Sve4 za šolstvo in Svert za kulturo in prosveto ObLO najbrže tega ne vadita mladina pa dobro čuti krivico. Zato pišemo v imenu mladine, prav tiste mladine, k! naj jo naša družba vzgaja v so­cial ist ičnem duhu.

Lam je ustanovi mnogo poma1

gal z dotacijami Zavod sa social- začela poslovati takoj, ko bodo no zavarovanje v Crnomiju. K u - deia končana Poleg tega je v ob-pil ie za zdravstveni dom rent- čini le zdravstvena postaja na Su-

aparat. Poleg tega je v isti sobi genski aparat z vso potrebno o- horju, kamor prihajata zdravnik le vsak potek redna posvetovalni- premo ter nabavil razne insitru- iin med. sestra enkrat do dvsrkrat ca za matere, ki je ena najbolj mente za zobno ambulanto. Leto« tedensko. Vendar bo zdravstvena obiikanih v Beli krajini. Obljubi- so sprejeli od Zavoda za socialno postaja v Podzemlju najlepša te

vrste T občini Metlika. R. F.

- . . . in nas oi riban ov je ve-Ijudski odbor v Metliki, Zdrav- M f c o ^ w r a d 1 g , e d a H , u t k o v n e

stvena postaja v Podzemlju bo predVave. Zdaj se stekamo n9 hodniku v osnovni Šoli. pozimi pa sploh nimamo predstav« Da re^ le. 700 je predšolskih otrok k! nimajo ničesar — z Izjemo nekaj vsako 1 pi+tvh prireditev, ki jih oskrbi društvo.

»Zvedeli smo, da so za nas pi oni nje vendar enkrat preskr­

beli dvorano za ftah, pionirsko knjižnico, igre, lutke in drugo zabavo. Pred tremi leti smo bili pri samem predsedniku občine, ki nam je obljubil, da zanesljivo dobimo dvorano čez eno leto . . . Ali so se zmotili na občini?« Tako pionir! Nič se niso zmoti­li, pionirček! Banka je prva. ona šteje denar — toda ne za mladino!

In mladinec, vajenec? » , . . pijem, da se v gostilni

segrejem. V internatu je dolgo­časno, pusto, nič prijetnega*. Ali ni bila dvorana namenjena tudi doraščajoči mladini za mla­dinsko ljudsko univerzo, debatne večere , šah. predavanja Itd. za tiste, ki gredo danes svojo pot in p i j e jo . . . . ker Jim ničesar ne nudimo!?

NI treba omenjati, da Vzgojna svetovalnica za starSe nima pro­stora. Da, tudi za starše bi bila ta dvorana primerna.

Z OBČNEGA ZBORA SZDL IV. TERENA V NOVEM MESTU

I t Q Z . o n i k n a p i 6 ©

Dijaški internat v Metliki

fi so, da bo posvetovalnica dobila, opremo od Unicefa, pa doslej je ie n.. 2e sami prostori ambulante so nehigienski in za tak promet premajhni. V najMižnji okolici je Živinski sajem, tauo, da je vsakih Iti r i naj« dni pred ambulanto na cesti polno živine im vozov. Ce­sta tik pred ambulanto je ali zelo blatna ali zelo prašna, tla so iz navadnih desk in jih tudi ni mo­goč e higiensko čistiti. Metlika liumo potrebuje nov zd.ravvtven: dom. V ta namen je bii že izbran prostor,' narejeni načrt in predra­čun, vendar je ostalo samo pri ob-ijubah.

TEŽAVE S PREVOZI Posebno vprašanje je tudi reš:J-

fki avto, ki je v sklopu zdravstve­nega doma. Te rešilne avtomobile

dobil č m o m s i j 1945-46, žc ta-

PRED VOLITVAMI DELAVSKIH SVETOV

Preteki petek so se v pros-torih smernic, ki naj dvignejo gospo- 6Canl v Kostanjevico na g l e d a l i š k e hotela »Kandi ja« zbrali Člani IV. darstvo š e na v i š j o razvojno stop- predstave, rja hodijo gostovat pa terena na svoj letni o b č n i zbor. njo. Poudaril je, da se lahko dvig- Igralci iz Celja. Tudj mladmo smo Č e p r a v Je č l a n o v okrog 700, so ne k u y n a m o č p o t r o š n i k a edino v Novem mestu m o č n o p r i k r a j š a l i , hotelski prostori sprelel; le dese- tako, da predhodno p o v e č a m o saj že vsa leta no vojni ne naj« Uno teh ljudi. Med prisotnimi pa vrednost dinarja, ne pa p l a č o . — d e m 0 zanio primernih prostorov, smo opazili tudi predstavnike jav Vrednost dinarja pa Je m o č pove- Svojih prostorov tudi nima L j u d -neg a ž i v l j e n l a predsednika Okrož- čat i le s p o v e č a n o proizvodnjo, ska tehnilka Troje pomaniklltvo-nega s o d i š č a dr Marjana Pavli- Osrednje mesto predsednikovega sti ovira u s o e š n o rast in delo š o l -

ča predsednika Okrajne z a d r u ž n e p o r o č i l a so zavzeli lokalni gospo- stva v n o v o m e š k e m okraju: pro-zveze Viktorja Z u p a n č i č a in dru- darski problemi: na Dolenjskem štor . oprema, uč i la . Mnogo P 1 * ™ * ; ge, let so se u d e l e ž i l i o b č n e g a zbo- l n v samem Novem mestu ne mo- lo govorimo o kulturni p o s t r e ž b i

remo upati. d s bi ka.1 pomemb­n e j š e g a v b l i ž n l i b o d o č n o s t i na­novo zgradili, da se pa iz tega, k a r ž e imamo, marslkPi narediti. Tako bo tkalnica Novoteks a pove­č a l a proizvodnjo le z notranlimi preureditvami in z b o l j š o organi­zacijo dela. Za dva m'lijona de-

ra svoje osnovne organizacije Dosedanji predsednik terenskega

odbora tov. Tone V a l e n t i n f l č le v I z č r p n e m referatu orisal gospodar­ski vzpon naše d r ž a v e doslej in naglasi! pomen novih ekonomskih

Navedena dejstva so bob ob steno pri naših odloćjlnih čini­telj ih. Ce bo treba odpreti go-sUlndški lokal, podpreti z dve­ma milijonoma kegljaška dru­štva, se bo našlo vse: prostori, denar, ljudje, funkcionarji — samo za mladino nič; naj poča­ka . . . » saj smo *se tudi mi vzgajali brez lutk, š aha . pa smo vseeno nekaj postali . . . « TaK odgovor dobiš, če drezaš, kamor bi ne smel. Da se razumemo: kegljaška društva so »baje« do­bila dva milijona dinarjev od okraja! Res je, da se ne zgane­mo, če mirdina pilje, ne zgane­mo se, če si streže v obupu po življenju ne zganemo se, če je otrok lačen, zganemo pa se, če banka rabi prostor.

2.000 (reci dva tisoč) je mla­dine v Novem mestu ln nima niti ene dvoranice! Ostalih 5.000 meščanov pa se lahko zabava v 3 dvoranah, 2 kavarnah in tuca-tu gostilnah. Kje je tu SZDL, da tega problema ne vidi? Ko smo vprašali občinskega odbor­nika, kako je z zadevo, je re­kel: »Občina se bo še dalje bo­rila, da bo dobila mladina — dvorano!« (Ironija!)

Še to. Soba je bila namenjene tudi za vaje *naše gledal iške družine K U D »Dušan Jereb« Kuliturna zgodovina Novega mesta se bo ob zastoju gleda­liške dejavnosti za desetletnico osvoboditve ustavila in krepko bo usekala po tistih ljudeh, k1 mislijo, da z majhnimi »fičniki« že rešijo problem, in da z drob-

l ^ S ^ t ^ v ^ S r ^ i *P*# lahko kulturno hranirjo probleme terena, ki predstavlja znaten dei Novega mesta, sproti upnpino r e š u j e .

Občni zbor SZDL, IV terena Je Izvoli 9 novih č l a n o v upravnega odbora In imenoval v e č č l a n o v po-

viznih dinarjev, ki jih bo treba t r o š n i š k i h svetov za posamezne

(Nadaljevanje s 1. strani)

tivi. Prav zato je treba toliko skrbneje pregledati dosedanje gospodarstvo slehernega podjet­ja in organizacije, odvreči vse, kar je bilo slabo, pomanjkljivo in nesocialist ično, hkrati pa iz­koristiti pridobljene izkušnje, na katerih bomo gradili naprej. Pri ocenjevanju bodimo strogi in načelni: ne zadovoLujmo se s površnimi ugotovitvami, da je delavsko samoupravljanje do­seglo v državi lepe in vidne uspehe, da smo vsi za napredek in nadaljnji razvoj in podobno, temveč ugotovimo, ali je v naši tovarni, naši delavnici in na-

Lrat so bilj stari in potrebni te- šem podjetju res že v sleherne-me'jitega popravila. Enega od teh ga izmed nas prodrla zavest, da ie .ani dohila reševalna postaja, smo v imenu družbe upravljala

»ozjrorria zdravsi ve:i. h v Met- njenega premoženja, ne pa tiki. Prišel je tudi iz popravila, »lastniki«, ki delajo to. kar jim Kratko dobo ie vozil brez na- trenutno ugaja in kar prija ko-pak. 2e letos je bil v dvajsetih lektivu, čeprav skupnosti ne dneh Štirikrat v ?oprav,!u. kar je Pr»na5a nobenih, koristi! Prepri

znanile svoje č lane z bistvom volitev novih delavskih svetov,

dati za stroje, b 0 K r o j a š t v o Novem mestu lahko odprlo novo podjetje — konrekcilo o b l a č i l . — Prav tako bo Industrija obutve za­č e l a Izdelovati o t r o š k e č e v l j e , brž ko bo dvisnila glavni trakt svoje zgradbe in tako pridobila nove prostore. M o ž n o s t i za gospodarski

n o v o m e š k e trgovine. V . B .

člane Prešernove družb* vpisuiejo vsi poverjeniki,

knltaarne in uprava

občinstvo Novega mesta. Da­našnje gledal išče v Novem me­stu nima nobene gmotne pod­pore, da v moralni podpori sploh ne govorimo. Nihče ne more zahtevati od igralca, ki se nesebično žrtvuje, da bo večno delal in študiral igre na pošti, v gostilni, ob bučanju zvočndka v garderobi in ne vem kje še., medtem ko banka zasede dvo­rano za dopoldanske ure. Tudi

• v terj dvorani bi se osnovalo

Mladinsko gledališče, katerega! poslanstvo bi ne bila utopija, kot je utopija za nekatere ljudi vsa kultura v Novem mestu. Ia nsši gimnazijci, učKeloiščnik-T, vajenci? Ali ni kulturni š k a n ­dal, da vidi v iš ješolec le po eno aH dve predstavi na leto? 500 doraščajočih ljudi res nima ni­česar, da ne govorimo o vsej i7.venšolski mladini, ki je pre­puščena sama sebi.

Želeti bi bilo. da se nekateri odločilni činitelji malo bolj stvarno, brigajo za probleme mladine, potem se ne bo zgodi­lo, da nekateri iščejjo mistike pri — Dedku Mrazu.

Tovariš predsednik! N a č e l i smo problem, ki je zelo pereč , m ne bomo nehali prej, dokler mladina ne dobi tistega, kar j i pripada. Dvorana bi bila vedno zasedena z mladimi ljudmi ođ poldneva do večera in še de]j. Cc ne bo zasedena, jo vzemite nazaj! In več obresti boste ime­li od mladine kakor pa od ban­ke! Tega morda sedaj ne vidite, ker vzgoja je dolgotrajen pro­ces. Morda ne veste, kaj pravi o tem prijatelj mladine — to­variš ' Tito? Nič ni čudnega, trn marsikdo ne pozna problemov mladine. Zadnjega občnega zbo­ra Društva prijateljev mladine se ni udeležil nihče od zasiop-n;kov oblasti, političnih in dru­gih organizacij, čeprav smo J'J* . vabil; 15 (reci petnajst). Cas<uai Izjemi sta bili' ravnateljici u č i ­teljišča in gimnazije. Mi ne ob­tožujemo nikogar, ampak mla­dina vas obtožuje in to je nuji* obtožba! Tako je razumljivo, de je banka marsikomu bolj pil srcu kot pa mladina.

Da ne bomo samo ugotavlj) aH, zahtevamo v imenu mladine: Mladinsko dvorano — mladini, ki naj jo upravlja podpisano društvo, ki zahteva zase tudi sobo, obljubljeno že pred 3 le­ti.

Društvo prijateljev mladin« Novo mesto prav tako pa z vsemi novimi razvoj ima tudi farmacevtski labo- \f Ljubljani, TOftlŠiČCVO 9.

gospodarskimi ukrepi, ki jih r a ^ [ ^ ; , .

Važen posvet prosvetnih delavcev

moramo uresničiti , če hočemo zagotoviti dvig ž iv l jenjske ravni. Delavci, ki stanujejo v vasi, de­lajo pa v mestih, imajo prav na tem področju precej odgovornih

Obrti so se đ o s ' e j prizsdevaUe, da č i m p r e i postanejo industrija, kar pa J e drobni dejavnosti ln drobnim uslugam samo š k o d i l o . Na.iotip' .JlveJše m o ž n o s t i razvoja imajo pekarska, č e v l j a r s k a in mi­zarska obrt, morda pa bo treba

nalog. Zato jim bo organizacija misliti š e na ustanavljanje maHh pomagala, da bodo lahko tolma čili razne ukrepe, ki se že in ki se še bodo izvajali.

u s l u ž n o s t n i h podjetij. Vzporedno s hudo stanovanjsko stisko se č u t i vse v e č i a potreba po poslovnih trgovskih prostorih. Zato je Okraj , na trgovinska zbornica predlagala, Uradna konferenca upraviteljev

STOLETNA KORENINA Neža Lunder iz Zadnikov v

e l iko lašk i obč in i je slavili stoletnico rojstva. Navzlic ta ko čast i l j M starosti se mal N e ž a š e kar dobro počut i . 60- % ^^enT'i^n'^^žnunloil

da bj stanovanjski Investitorji po- in ravnateljev šol in prosvetnih t r 5 „ ? , - « £ v a n i ° ? v e z n o ° r a < i ; l i t"?1 ustanov okraja Novo mesto je bi-trgovmske prostore. Mestna obči- i . * t „«. * i . " -

)n S k r b e l a , d a KrkH^ r l p n . i r n l

bSi prvič zbrani upravitelji in

u J ^ A đ S S K . C t£ r a v n a t d i i ^ e n e g a okraja No-

prostore. Mestna o b č i - • bodo denarni h 2 4 - * 2 5 - februarja. Na nji so

v e l i k o l a š k i obč in i je slavila SoIeS " S S * ™ k e g a S k l a d a P ° "

ko čas t i l i ivi starosti se mati n o v a n 1 verižne graditve. Prostor ™ mesto in Črnomelj in občine' M*fe. «o L — ™ A „ + ; «n_ ? a ™ v e . stanovanje zgradbe Je Kostanjevica,

Na konferenco so bili povabi fe-

stalo ustanovo osemdeset tisoč di narjev. Koliko težav je biio za­radi tega s težkimi bolniki vedo le tiisri, ki imajo z njimi vsak dan aprav;iri. Z avtom, ki je bil brez tatare, so prpeljaji zdravnik in šofer bolnika invalida N O icz Ra-dovice, kier je s krv.ivečim želod­cem čakal na prevoz t vlakom tri ure. Le vztrajnosti šoferja mora zanva. ti. da ie prišel še pravoča­sno v bollnico. Enak primer je bil t ženo, ki je imela vnetje mož­ganske mrene, na prevoz z vla­kom je čaka' šrir- ure in pol. V obeh priimcrih <o Me klicane na pomoč dru^e rešilne pos-ta'e. ven­dar brez odziva. Zdravstvena u-st.mova v Metliki mora dobiri do­ber rešilni a'vto, saj je to v korist ljudstvu.

čajmn se z odkrito delavsko be­sedo, ali je v našem podjetju upravljanje stvar vsakodnevne prakse od prvega do zadnjega delavca in nameščenca, ali pa imamo samoupravljanje zgolj na papirju, za konference in razne manifestacije. Natočimo si či­stega vina in pregie mo račune ki jih polagajo pred nas dose­danji samoupravni organi pod­jetij in gospodarskih organiza­cij. Le tako bomo koristili to­varišem ln tovariSicam, ki jih bomo volili k«,t kandidate za bodoče člane delavskih svetov.

Na predvolilnih sestankih bo­do sindikalne organizacije se-

letnlco poroke sta pa p r a z n o - njive. Seveda pa ne m o r e m 0 sa- . ' ~~ .:. 3™j~sTr . — r - V vala Terezija 1« France G r a - m ? graditi, ampak 1e treba sproti £1 tuch predsednik, m tajn^i ob-dišar iz Vel, Osolnika. Oba sta ? ^ Z J ^ \ ^ e » ] U D A \ K ^ U '

« J S n ^ on ^ S S n i e i K N ? n ^ t o ! d r e n « ^ s e u d e l e ž e obc'ine Crno-sveti, kot organi d r u ž b e n e g a m e iJ> Kostanjevica, Methka, Mih-upravljanja, racionalno uporablja- na, Ž u ž e m b e r k in Straža, li najemnine, so pogosto urelevali X T , . . . . komfortna stanovanja pri posa- Navzoči jo toplo pozdravih

se rodila pred 80. leti.

TURJAŠKA MLADINA SE NE BOJI TEŽAV

Mladina na Turjaku je prav delavna in mladinska organi­zacija navkljub raznim objek­tivnim t e ž a v a m lepo uspeva in napreduje. Člani mladinskega aktiva so se domenili, da bo­do v tej sezoni uprizorili dvo

meznikih. Vzporedno z rastjo no- predsednika Okrajnega ljudskega vih naselij n a obrobju Novega me- ^ l K 0 r a Franca P'rknviča .'n norl-sta b 0 treba urediti tudi obrobno o a " T V J F ^ r i ' n a ! n c ~ : t n P£? kanalizacijo in vodovod. Prav ta- predsednika Viktorja Zupančiča, ko tudi dv.oje cestnih p r i k l j u č k o v Po uvodnem pozdravu je imela na avtocesto pri O t o č c u m Karte- -„f^-^. .. \TI • • i ljevem. reterat v »Vlogi in nalogi soci-

Posebn0 v p r a š a n j e , svojevrstno alisdčne sode« tov. Ema Muser, zamotano ln težko reSljivo Je predsednik Sveta za š o l s t v o OT.O. vprašanje prosvetne dejavnosti v T a k o j n a w ) j e ^ r e f g r a t ^ Novem mestu. Razprava Je obso-

ie d e l : vese lo igro in d r a m o . *2*J£& n <> k u ' * " ™ 0 i " ' r t v i l 0 J n D u 0 ^ „ „ r r r n o v o m e š k i prosvetni delavnosti, D e l a so se ž e lo t i l i . B a j se dogaja, da hodilo Novome-

Letošnje zbirke Prešernove družbe so izšle v 81.150 iz-

Na eni zadnjih sej je upravni vodih. Oglašujte v Koledar, od r razpravljal o zviKanio cen |<| j e najbolj razSirjena pu-xdr.iv»veni«n storitvam. V ta na- bud i j o _ obalna SkOZl men je dobri upravni odbor na . * mmmm n n n nnn pre.led pravilnike o cenah rori- VSJ letO. Cena 200.000. tev ia drugih zdravstvenih ura- 110.000 In 60.000 din.

Nudimo po ugodnih cenah koruzo v zrnu in klipu, ko­ruzne izdelke, kurjo pito in vse vrste močnih krmil.

Kupujemo vse vrste kvali­tetnega fižola.

Ž I T O 1 J U B U A N A

ga vodstva prosvetnih ustanov«, ki ga je imel načelnik tajništva za prosveto in kulturo LoJ7.e Kaste-lic. Po obeh referatih se je razvilo zelo živahno plodno razpravlja­nje.

Z decentralizacijo je šola s šol­skimi odbori dobila družbeno u-prav!janje. Tov. predsednik Pi>r-kovič je ooudar'il, da je pravilno, da se šolski odhori ukvarjajo z materialnimi vprašanji. fwsebno zato. ker je v našem okraju ma-rer.ilno s r n;e prosvetnih ustanov še zelo oereče. Po.udarll ie. da ie zelo važna vr^oVia plat uč'telie-ve?a dela v šolskih odborih. *!e vedno se bile boi med srano in

novo miselnostjo. Nova tnselnost hitro napreduje. Šolskim odborom je treba na primeren način poka­zati pravo pot tako, da bodo več storili za idejnost in uspehe na&h Šol,

Glede idejnosti prosvetnih de­lavcev je tov. predsednik pouda­ril, da se bodo morali prosvetni delavci, ki so dvolični, posloviti od poklica. V Črnomaljski gimna­zija dobiva štipendijo dijak, ki se zaradi svojega osebnega življenja skiKcuje na vzgojutelja, ki ga po­učuje, češ če je prosvetni delavec dvol-ičnež, zakaj ne bi bil tudi on. Tak vzgojitelj ne odgovarja samo pred narrni, ampak tudi pred sodi­ščem. Vloga prosvetnih delavcev v naši družbi je pozitivna in u-spešna. Rezultati so veliki. Mi tih mogoče ne vidiimo, ker se družba razvija. Uspebi pa kažejo, da mi napredujemo. Napredujemo hitre­je kot drusje, ker imamo za ute­meljitev graditve socializma pol­no moralnih in zgodovinsk.ih de­jan), katere je skozi stoletia ustvarjal naš delovnš človek. Na­ša dolžnost pa je, da to posredu­jemo mladina.

Glede učn'h uspehov tako v o-snovnih kakor v srednjih šolah je konferenca ugotovilla, da se pre­več poudarjalo objektivne težave, premalo pa subjektivne pomanj­kljivosti in to zlasti pri mladem kadru Na vsak način bo treba učni načrt prilagoditi potrebam clanašniega življeaja in učenčevi

zmogljivost'.. Zahtevnost soAjdnegl učenca naj nam bo menilo.

Strokovno šolstvo se ie leta V leto izboljšuje, vendar so tu še ve" hke objektivne in subjektivne te« zave. Važna naloga vseh prosvet­nih delavcev je, da našo mladino pravočasno usmerjajo v poklice.

Da je- učni u|->ch tako različen v posameznih šolah, je predvsem posledica neenotnega kriterija pri ocenjevanju. Vodstva prosvetnih ustanov bodo morala temu pro­blemu posvetiti veojo pažnjo :U ne dovoljevati osebne samovolje.

Na uspeh I. polletija je vpli­val tudi šolski koledar, ki je l.X> soglasni izjavi vseh navzočih ne­primeren. V I. polletju je delo? najlbolj intenzivno, obitfk. zlaota V kmečkih predeiih, je dober, zato so bili mnenia, da je bol'je, da je I. polletje daljše, kakor pa drugo.

Na uspeh vpliivaijo rudo ma­terialni pogoji. V našem okraja moramo zgraditi še 61 stavb, če hočemo, da bodo vse prosvetne us>ramove imele svoje posrore. Ta ugotovitev na* uči, da moramo •a! vložiti veliko truda za grad­njo šolskih stavb, seveda bpmo morali reševati na'rprvo najtežja vprašanja in ro skrbno in gospo­da nko.

Na zaključku konference, ka­teri je prisosirvoval tt>i?i republi­ški inšrkekror Mr-hmra, so sirve-iell sVlrre, ki naj bodo kažriot za nadalmje de o naših prosvet­nih n.9Mnov tako v šolii, kakof rudi' izven nje.

Ing. Jože Levstik - Vid:

N E S R E Č E N D A N ZA DOLENJSKE AKTIVISTE SPOMIN NA 26. FEBRUAR 1943, KO SO PRI DOLNJI STRAŽI PADLI NAŠI DOBRI TOVARIŠI: JOŽE SLAK (SILVO), MAKS STRMECKI (ROK)

IN JOŽE P0VSP fie r.pkam prizanesljiva zima

leta 1942--r3 se Je bližala h kra­ju. Ves zimoki čas smo razvi­jah politični delavci na Dolenj-akem živahno politično delo po va^iih od Gorjancev do trebanj­skih hribov, od ncmSke meje z a

fikocijanom pa do Žužemberka in Dolenjskih Toplic Utrjevali ln Sirili amo organizacije Osvo­bodilne fronte in naše Partije, bodrili ljudi ;n pripravljali za partizane mlade kmečke fante, lz katerih se je razvilo toliko hrabrih borcev Tiskali ln pre­našali smo radijske vesti ter naio literaturo, Po nekaterih Uspelih vojaških .akcijah naših partizanskih enot, zlasti po uspeli akciji pri Dobu. se Je ve­ča'a naša samozavest.

V tem času tudi sovražnik ni miroval. Posebno belogardist! eo postajali vse boli drzni 'n nevarni M*"ot»o naSIh d o b r h ljudi Je pad'o kot » t e v zahrbt­nih pohodov domačih izdajalcev. Jti so vodir okupatorja vse vl i ­le in višje v naše terene. Treba

Je bilo povečati našo aktivnost, da bi mogli sproti uničevati sovražnikovo škodlj ivo delo.

Lepo tn suho vreme v drugI polovici februarja je bilo kot nalašč pripravno za dallše po­hode Iz Jagodnlka in Runčeca za Hmeljnikom. k!er smo imeli nekaj najzveste lš ih hiš, smo Jo mahnili štirje aktivisti' novo-mešk^njj okrožja' rovarišici Me­ta Koš'rjeva In Mlca Amhroži-čeva, tov. Rok tn jaz prpko že­leznice za Mirno pečjo. Brezo­ve rebri In Straškega hriba ter ponoči cez Krko v Poljansko dolino. Zavedna dolina pod Ko-čev*'tim Rogom kjer se 1e odi­graval tako pomemben del na­se narodnoosvobodilne borbe, je bila. tistikra» Je v s a v pomlad­nem rnzpoloženlu Zima *e Je umaknila v globoke hladne vr­tače roških gozdov Le tu pa tam si še v'del v osolnlh legah bele snežne hiše. Na košenicah k| »o bile odprte soncu, so ie prikukale lz zemUe prve po­mladne ovetke. Te pomladne

slike so vedno močno upllvale na razpoloženje partizanov. Pre-rajanje v p r i r o d i s m o „ ^ j i , w

sebj tudi ljudje Postajal, smo ŽIVI in pogumni, bili smo polni novih snovanj, smelih načrtov in trdne v e r e v končno zmaRo.

V takem razpoloženju smo tu­di mi opravil, svoje delo Nad Poljanami v bre«u smo posedli zunaj na hlode in imeli sesta­nek z aktivisti podokrožja Top­lice, Prisotni «o bil, tovariš Jo­že Ravbar (Gregor). Lojze Trt-nik-Matevž. Martin Iz Doline — Sribar ln še drugI Informiral) smo se med sebol o politični si­tuaciji in napravili načrte no­vih politični'., m gospodarskih akoij v duhu smernic našega političnega vodstva. Izvršnega odbora OF.

Popoldne Je krenila naša če­tvorica skupaj s tov Greptoriem ftei hribe v smer' proti Novem mes-tu. Sil smo čez Rigi, kier smo obiskali staro znanko, tov. Sitarjevo. Ponudila nam je ore­hov in vina. Prelepo *ončno

vreme, dobro opravljeno delo in prijetna tovarišija. vse to nas je spravilo V zidano voljo. Po­sebno razpoložena in dovtipna sta bil tovariš Rok in tovariš i -ca Mica. Bistre misli so se kre­sale med dovtipi in smehom. Lahkega koraka smo jo mahali čez Bušinjc, Dolnje Sušice Se-lišče in Drganja sela. Tu smo stopili v znano partizansko hišo pri Krenovih in se malo odpo­čili- Krenova hčerka nam Je prinesla suhega sadja tn pijače. Ko se je nagibal dan k večeru, smo prišli nad vas Praproče, kjer smo se zaustavili na koncu vasi pri Forščekovih. Tu Je ostala Meta, ki je nameravala odtod organizirati stike z ljud­mi iz Novega mesta. Ze v mrai ku smo se spuščali previdno proti cesti nad vas Potok, ki leži ob Krki. Pod vasjo nas Je prepeljal v t*mi s čolnom pre­ko vode mlad brodnik Ce se ne motim. Je bil to Drgančev fant

Tako smo prišli v vas Sela, kjer smo Imeli pri Frankovih dogovorjen sestanek z aktivist; z leve strani reke Krke V hiši nas je že čakalo v vež- pri ve­liki mizi nekai domačih aktivi­stov: tovariš Franko, dva Iz Goršetove hiše tn še nekaj dru­gih. Kmalu so vstopili v hišo še tovariši , ki so prispeli od mirnopeške plati: Silvo, Slavka (Beceletova) in Jože fPovše). Pričeli smo delati Sestanek je Imel predvsem namen pregle­dati vrste najsposobnejših, nal-borbenejš ih in najnaprednejš ih

ljudi tega okoliša. Prisotnost dveh starih in Izkušenih borcev naše Partije, ko? sta bila tova­riša Rok in Silvo, je dala na­šemu delu še posebno ideolo­ško globino In težo.

Pozno v noč; smo zaključili sestanek ln imeli občutek, da smo dobro Izvršili svoje delo. Spominjam se še, kako sem se zapletel v da!j"i razgovor z Jo­žefom Slakom. Poznal sem ga kot človeka, ki je zrnsel iz sre­dine dolenjskega kmeta m ki se je prav posebno poglabljal v vprašanja naše vasi in v kmeč­ko vprašnje sploh. Razvijal Je svoje zelo trezne ln ž iv l lenjske misli ln poglede na reševanje naših agrarnih problemov v osvobojeni domovini. Videlo se mu je. da resnično pozna živ­ljenje dolenjskega kmeta in da ga ima rad kot delovnega č love­ka, ki mu 1e treba pomataM. da bi se dvignil Iz zaostalosti V osnovnih vprašanjih bodoče agrarne politike sva se prav za­radi njegovih realnih nogipdov na stvar zelo dobro skladala In se dogovorilo za lzmenlavanle misli. Razgovor *va končala v nalprisrčnelšnm vzriušlu..

Sredi trde noči smo se raz­šli Gregor in Slavka sta se od-nravUala Se to noč preko Krke Slavka se le kar nekam težko poslovila od nas, zlasti fte od mladega študenta JoŽ.e*a P o v š ° -'a. lepeea fanta z velikimi otož­nimi očmi Sknoina ki Je osta­la tostran Krke. se je podala proti Faleskinijevi opekarni.

Mladi Jože, ki je od nas vseh najbolj poznal ljudi in pota, naa je privedel v mrzli noči do ope­karne. Oglasila smo se pri do­mačem hlapcu, ki je bil zaupen človek in ki je preskrbel za na­še aktiviste nekaj kilogramov soli. Povabil nas je v svojo skromno izbo. da se malo po-grejemo. Zagotavljal je. da lah­ko mirne duše malo zadremije-mo ln nato rano zjutraj krene­mo proti Dolnja Straži ter na­prej v gozd. Dodal je. da Itali­janov iz Straže ni videl že dva meseca.

Res smo legli po klopeh, mizj in stolih in naprosili hlapca, da nas pokliče ob petih zjutraj. Bilj smo močno utrujen: in ta­koj smo • zaspali- Morda smo spali kake štiri ure, ko nas je že prišel hlapec buditi. Tiho smo vstali in zapustili gosto­ljubno sobo. Zunaj smo se for­mirali v kolono po eden, na njeno čelo Da je spet stopil Jo­že, ki nas je hotel vod.iti do Dolnje Straže k svojim dobrim znancem na zajtrk. Za njim je stopal Silvo, v sredini Mica, za njo pa midva ? Maksom.

Bilo le lasno nebo, polno zvezd Jutranji zrak le bil oster in čfsto miren. Pred seboj smo videli nekaj lučk. ki so nam mežikale iz kmečkih hiš v Dol­nji Straži Korakali smo čisto tiho v smeri ceste Novo mesto

-Ftraža Naenkrat 'e Mira za. držala svoja dva soseda Boka in Silva ter prisluhnila šumom od vasi:

»Fantje, s l iš im tiho govorjenje Italijanov v bližini! Počakajmo malo, da vidimo, kaj to porno* ni!«

Vsi smo prisluhnili. »Ne bodi paničar! T u jih nI

bilo že dva meseca«! je zavrnil Mico Jože in krenil naprej. Vsi smo korakali za njim in prispe­li že skoraj na cesto Straža—i Novo mesto. Naenkrat poči č i ­sto iz bližine strel iz puške,

»Tovariši, naprej po cesti in za vasjo v hrib!« zakričj Jože.

»Nazal tovariši, proti opekar­ni« zavpijem jaz. Stekli smo vsi skupaj za njim še nekaj dese­tin korakov po cesti v smeri Novega mesta, kar se vsuje na nas strahovit ogenj iz pušk, mi* traljezov in minometov. Prile­teli smo naravnost na sredino močne Italijanske zasede.

Prvi je bil zadet Silvo. Bil je ranjen ln ni mogel več naprej. Nekaj trenutkov za njim se je zrušil Jože Povše. smrtno zadet naravnost v glavo. Italijanski vojak: so planili iz zasede proti nam. Mico so zgrabili ž ivo V bližini To*et0 S laka, ki se je vr­gel sam na bombo, poprej pa še zaklical: »Pozdravite mojo m a ­mo!« NI hotel ž!v pasti v sov­ražnikove roke.' Ko so prišli do njega Italijanski oficirji, so se odkrili in dali priznanje njego­vemu herojs'vu

Midva z Maksom sva tekla • '•esle nazal naravnost nroti go­z d i č k u za ooekarno Bila sva venon-io.- n ^ d •••••janitn o e n ^ m ,

(Nadaljevanje na 4. strani) j

•.Otroci ž iv i jo nadstropje n i ž e " >Spet imaš vse svoje Igrače

Razmetane po tleh!« se razje­zite, ko vam otrokovi predmeti fcastavijo prtost p.ohod. Neraz-|>oloženi mu ukazete, naj takoj Vse spravi: na svoij prostor. Po-tnlslile pri tem, če sve prav s*o-»fili? Ne le, da niste prav storili, celo veliko 'kravicu s\e nai/edili t>trčku.

lišiti pedagog, ki je ugotovil, »da otroci ž ive nadstropje niže kot odraziti.« — Ce »e na *fcf«u*w JJU-vmemo še k uvodu članka, t|>-novimo, da ste storili otroku krivico zato, ker ste mu z jez­nim ukazom podrli njegov fan tainjski svet, ste mu r|xlrli to, kar je tako vneto snoval in gradil, da DAM n: opazil, da je

Kako O, vats vziie-imirjevaio, ce b- vam kdo ukazal, da po­spravite vse stvari z mize. Go­tovo bi se uprli, da je miza vaš delovni prostor in da vam nihče ne sme prepovedati, da bi tu delali še naprej. Otroku pa so tla to,, kar je vam delovna mi-ea. Majhni, gibčni, nenehno ne-|qaj snujoči , pjutrebujejo za svo­je izživljanje mnogo prostora, ln ker so hitno na Meh, je pod Ti i'hov delovni prostor, /ato je c|>bro označil otrokove navade

Dolenjski tečaj v nem­škem mesečniku

V lanski julijski, š t e v i l k i fnesečni ika »Gle ichhe i t« — Das jBlatt der arbeitenden Frau ( » E n a k o s t « — list delovne ž e ­ne), ki ga v Bonnu (Zahodna N e m č i j a ) izdaja predsed­stvo n e m š k e socialdemokrat­ske stranke, je v rubriki »Pri nas na d e ž e l i « izšel zanimiv č l a n e k o p o t u j o č e m gospodinj­skem t e č a j u v Sloveniji. Č l a n -kar opisuje pomen takih te­č a j e v , prenos t eča ja iz A m -brusa v D o b r n i č , p o m o č O L O in okrajnega sveta za kultu­ro in prosveto v Novem mestu pri vodstvu t eča ja , zanimanje deklet in ž e n a za i z o b r a ž e v a ­nje in pod. Pod č l a n k o m je pripis »Iz N a š e žene« , nikjer pa ni povedano, da se to do­gaja v Jugoslaviji. V isti š te­v i lk i revije je objavljen tudi Članek o vzgoji otrok na Francoskem, vsi ostali č l a n k i in prispevki pa so iz ž iv l j enja tn dela n e m š k i h delavskih in k m e č k i h žena .

iapn izhod. To gotovo sto­rili zato, ker se nste ppglobili v otrokovo igro. Zadnja lela oe te kip kot drugod v svetu tudi pri nas z veliiiko vnemo pedagogi, psihologi, mjentalm higieniki po­skušajo približati otrokovi du-ševnost i razumeti otroka ter mu preko stiaiiiev pomagali da gre lepše skozi žvljenje. Prav zaradi te vneme •'erje'.no tudi imenujemo 20. Siole'jte — sto­letje otroka.

Kaj vse sio znanstvenifoi ugo­tovili in kaj menl.to. bomo raz­pravljali v člankih ki bodo Š«J izšli. Danes ostanimo pru tem kar obeta naslov.

Otroku čist in miren prostor za igranje!

Sedaj, ko gornje veste, s'.ie morda sklenili, da ne bojte v ' jpioče tako kruto iztrgali otro­ka iz igre. Ne le to, tudi omo­gočili mu boste, da se bo lahko nemoteno in varno igral. 2e majhnemu otroka, ki bo silil iz posteljice 'n stajice, boste p n -praviiiH I ' ( l i č e k za igranje. Za to mu izoVlaj.te veliko, plosko blazino, s l ično tistim, ki jih imajo v telovadnicah. Oblecit^ jo kot pernico, da prevleko o-perete čim je i*m«" ">r aftk jo prevlečete s polivinilom ali voščenim platnom, ker pa je taka rprzsla, a se da laze čistiti, pokrijte pretko nj"» tanko odejo. Prostor, kjer je otrok večji del dneva, naj bo poki it s prepro-flo, da je otroiku topleje Ne do­volite nikomur, tudi otroku ne. da hodi s čevlj i , ki se jih drži blato, prah in mokrota s ceste

s tem pa tudi neštev i ln i bacili, po tem prostoru.

Ker ž ive ovrooi nizko pri tleh, mora biti tudi pohištvo za otifj-ka primerno majhno. Morda ugovarjate, da ne zmorete iz­datka za to. Ce pa bi preraču­nali, .koliko vam oti(nk nehote poškoduje vaše mnogo drago­cenejše pohištvo, bi uvideli, d i je boljl?, če dobi primerno ce­neno pohištvo v svoj Iht. Nfteki stolčki , zlasti nizke pručice, kot jih vidite na naši sliki, so po­sebno pripravni. Troje pručic naij vam izdela mizar tako, da bo vsaka nekoliko manjša. Po­spravljene ne bodo zavzelo mir J igo prostora, otrok pa ?ic bo mnogo ur zamot';.l z njimi. Na njih bo sedel; zvezal jih bo* predstavljale mu boo> vlefc; n i ­štavi! bo drugo vrh druge: sam «ehi «e rt*T r*»-»n. graditelj; spravljal bo vanje svo­je igrače, deval spait p u n č k o . m"^vod'ca ;i fd

Ce mu ne moremo nabaviti trdi mizice. prit.rd:«mo v nekem kotu. ki ima pravo osvetlitev, na steno trioglatio dieško. Ko bo r--sel, bomo pomikal' đ e i k o na* v)z,gor toBko, da O? vedno prav vsoko. Otrok bo >ob tej ero-*taivni fntafoi delal naloee lahko Pe v osnovni šok. — izda+leik ro takšen proviizoričen kos p^ Vnštva* se torej 'izolača. Otrok bo pri igri tn delu na tej mi­zici imeil mir. odra-sl! ga nr> bomo preganjali, da rabimo mi­zo za na*e delo — in to je pra-tako važno.

igrače na) »<><oravf otrok sa.n

Ker smo otroku uredili de­lavni ali igralni kotiček, lahko

od njjega zahtevamo, da bo že v nani mladosti pospiavljal igra­te sam. To mu oo zelo lahko, ce nam bo mizar napravili še omjuico, s l i čno toj na naši sJiki. Otrok igrače zelo nerad zlaga, v omarici pa ima mnogo prosuo-ra, da jih v predale le spravi. Omanica je zelo pripravna, ker predale i z v l e č e ' i n zapre, ne da bi si priščipnil prstke.

Ker je znano, da se manjši otroai igrajo cello 7 do 9 ur dnevno, je važno, da otroku po najboljš ih močeh omogočimo, da ta svoj čas kar najbolje izko­risti. Včasih bo za to potrebno le malo: raa^n gornjega mu pritrdimo na steno tablo, posta-vtjmo majhen l u | tovni oder, jtlo-lica pod okenskim prostorom bo hranila njegove igrače, pozneje šolske knjige itd.

K vsemu bi na kratko dodali fe, da mora biti ta prostor c'<>b.ro osvetljen, dobro ogrevan, da ga moramo dooro čistiti , pa-taiti, da ne bo pitepiha in vlage. Cim lepše bodo otroci živel i v svojem »pniitličju«, čim manj jih bomo s fairš ! +F<?ali :? »,<»»» r « n.M-

J V v s a k e m

gospodinjstvu potrebujemo:

Runo je naS veliki prijatelj . . .

L i k a l n a d e s k a

>; 's«* mmmmm \\ ,ve.m kotličku, iem legati uo njihova mladost. To pa je po­goj, da bodo znašli v srečne ln zadovoljne ljudi.

Kadar si nabavljamo za go­spodinjstvo nove kose pohištva, je važno, da poizvemo, kaj pra­vi o njih sodobna znanost o gospodinjstvu. Vedeti moramo,' da se dandanes bavi z delom gospodinje in z načrti, kako bi ji olajšal , t ežaven poklic, mno­go strokovnjakov.

Medtem ko •imo doslej likale vedno tam, kjer je pač bil pro­stor, si bomo morda prej ali slej omislile pripravno likalno desko, ki naj ima s ledeče me­re: postavljena .naj bo tako, da bo od tal oddaljena 86 cm, kar je za srednje veliko postave

Beseda, dve o psih, mačkah, ptičih in ribah

najprimernejša viš ina, če stoje likamo. Dolga naj bo od 130 do 150 cm. Kjer je v steno vzidana omara, — žal jih je i v mestu i na deželi še mnogo premalo — damo likalno desko izdelati tako, da jo vklopimo v omaro Potem je važno, da likamo t:3m, kjer nam bo svetloba padala z" leve strani, prav kot pri pisa­nju. O&i bomo manj utrujale, delo pa hkrati lepše opravile.

Mizar nam more izdelati tudi pripraven pripomoček za lika­nje rokavov. - Dolg je do 50 cm, širok pa 20 cm. Desko in ro-kavnik prev l ečemo z ostanki odej, preko nj.ih pa napnemo koteninasto krpo ali dele rjuh. Za likanje vezenih prtov, prt ič-

Razen zelenja in cvetja č l o ­veka najbolj povezujejo a priro­do nekatere živali , ki tudi dan­danes še žive pretežno v stano­vanju in bi jih v glavnem na­šteli vse, če bi spregovorili o p M h , mačkah, ptičih, ki ž ive v ketkah, in ribah v malih akva­rijih

Čeprav pes ne spada v prosto­re, kjer več ide l ž iv imo, ven­dar pogosto naletimo na nje v stanovanjih, še bolj pogosto pa v bližini stanovanjskih zgradb kot pse čuvaje . •

Namen teh vrstic je zato, pre­gledati, če z naš imi živalmi prav ravnamo. Kjer je pes stal-

DOLG KLEPET

Predelojmo in o č i s t i m o š i v a n e odeje

Šivane odeje, (znane pod ime­nom, kovtri) uporabljamo mno^o !et, nekateri kar vse življenje»eno in Isto, dokler dobesedno ne raz­pade. Ker pa je pogled na tako fcamaščeno in potrgano odeio ze­lo neprijeten in se v njem nabere najrazličnejša nesnaga, ki io le s krtačenjem in stepanjem ne mo­remo očistiti, je zda.], v zimskem času prav, da jo predelamo in te­meljito očistimo.

Odejo sparamo in vrhnje bla­go operemo ter zlikamo. Ker so verjetno o<li raztrgani ali kot pajčevma tanki, jih pokrpamo ali okrepimo tako, da prišijemo lepo oblikovane ogle in lepe kvadrata-»te krpe. Iz Šrinh letev sedaj na­redimo okvir, ki naj bo velik kot blago odeje. Na vsakih 10 cm na-bijmo kaveljček, kamor natak­nemo blago. Ko smo vse blago tako napeli, razprostremo čezenj

še stare krpe, da vata ali volna rje bo sillila skozi blago odeje. Ce pa bomo polnili odejo s puhom al. penem, ga napolnimo v inlet, kateremu smo prej naznačili pri­merno velike kvadrate. Po teh kvadratih zda| inlet preši jemo, da dobimo od 30 do 48 blazinic. Ob robu naredimo dva po 8 cm i ro­ka robova. Ce bo odeja vsebova­la vato, |o razprotremo po blagu, pokrijemo z ostanki blaga in vrh­njim klorom ali svilo. Na to bla­go smo že prej s krojaško kredo nansa'i, kje bomo prešili robove ln kvadrate. Sedaj po teh črtah šivamo vse dotlej, da je vsa ode­ja sesuta. Zdaj jo snamemo z o-kvira, podvihamo robove in jiih posijemo. Ce ie bila vsa odeja dobro napeta, ne bo na izgotov-Ijenj odeji nikjer blago vleklo. Ko jo bomo spet začeli uporabljati, bo izgledala kot nova.

no • stanovanju, Je predvsem potrebno, da ima svoj prostor, ktjer se hrani in kjer spi. Pe3 pri mizi in v posodah, kjer se h rana j o ljudje, ne srne jesti! Njegova posoda mora biti 'e zamj in jo tudi posebej umiva­mo. Skrbimo, da bo v miru je­del.

Ležišče naj Ima v mirnem ko­tičku, kjer ni prepiha in kjer nI preblizu peči im štedilnika. Nf* kamenitih tleh mu bomo pripra­vili zimnico iz l ičkanja, stare debele odeje, v hudi zimi tudi pokrivalo iz lažje odeje. V spal­nicah pes ne sme imeti svojega ležišča, ker porabi preveč kisi­ka, v spalnicah otrok pa še zla­sti ne, da ne bi legel k otroku, kjer bi ga lahko celo zadušil.

KORISTNI

Četudi psa skrbno čistimo, nam zanese v stanovanje golazen, ki jo zlasti iz posteljnine težko spravimo. — Psi so tudi prena­šale! pasjih glist, ki so nevarne človeku. Neredko so pasje gliste otroka in tudi odraslega tako hudo napadle, da je podlegel.

Čuvaji navadno prenočijo v pasji hišici , kjer naj imajo prav tako s lamnjačo . Pasja hišica naj nima dna na tleh, ker bo tako manj mrzla, ob nalivu je ne bo zamakalo, lažje jo tudi vzdržu­jemo čisto. V mrzlih zimah naj vendarle tudi čuvaji prenočuje­jo v hišah, ki so ogrevane, č« niso neobhodno potrebni na svo­jem »stražarskem mestu«. T a ­krat pa moramo zlasti paziti, d* ne prenočijo v pretoplem pro­storu, ker bi se sicer podnevi prehladili in lahko podlegli pljučnici .

(Se nadaljuje)

kov, blazin, pregrnemo čez to še debelo flanelasto krpo, da vezenina lepo izstopi, ko jo zli­kamo na levi strani.

H koncu rfaj pripomnimo, da je dokaz, če je gospodi­nja premalo skrbna že to, če člani družine nimajo perila, oblek, površnikov zlikanih. Res je, kar boste morda ugovarjale, da za to ni časa. Toda ugotov­ljeno je, da se perilo mnogo bolj maže. če ga oblečemo in uporabljamo nezlikanega. Ko si bomo uredile likalno desko, bo morda oostalo likanje prijetnej­še opravilo, zlasti še, če b'! š lo delo s tem pripomočkom hitre­je od rok.

— papir; č a s o p i s n i in ovojni,-za ovijanje, za kurjenje , za p o ­kr ivanje polic in drugo in za razne nepredvidene potrebe;

— pisemski papir, znamke in kuverte. Ce moramo k o m u n u j ­no kaj s p o r o č i t i , je zamudno, č e to š e l e nabavl jamo; . — pisalni pribor, kot je s v i n ­č n i k , pero, Č r n i l o , ravni lo . Ce je treba kaj pisati, se kje p o d ­pisati , kaj • z r a č u n a t i , brez tega ne gre;

— lepilo; skoraj vsak dan ga rabijo otroci za š o l o , ž e n a ali m o ž za to in'ono delo;

— pečatni vosek in pečat , k a d a r o d p o š i l j a m o p r i p o r o č e n a in vrednostna pisma ter pakete. S p e č a t n i m voakom tudi dobro zalijemo steklenice, č e naj bodo n e p r o d u š n o zaprte;

— krojaško kredo, bucike, e la ­stiko, š ivanke na zalogi, pletil-ke, centimeter — brez tega ne moremo s e š i t i nit i kaj novega, niiU pokrpat i kaj starega;

— najrazl ičnejše orodje, kot kladivo , k l e š č e , ž e b l j e , v i jake , žago, mizarsk i k l e j , pilo, dleto, pr ibor za krpanje z r a č n i c t* kolesa itd.

— vrvice, n a j r a z l i č n e j š e debe­l ine. Vsaka pride kdaj prav .

^— mavec, za razna manj te poprav i la v stanovanju al i na poslopju;

— čisti lna sredstva, kot Vim, smirkov papir , pralne p r a š k e , mi lo , k r t a č e , — brez nj ih na:ie stanovanje ne bo moglo biti Bi­sto;

— rezervno luč, če je ukinjen tok; s v e č a , baterija ali petro le j ­ka in v ž i g a l i c e morajo biti neš:-je, kjer j ih najdemo tudi v tlta m i ; rezervne varovalke in rt i -zervne ž a r n i c e , č e pregorijo;

— ovoje, r a z k u ž e v a l n a sred* stva, mazi la za rane in opekl ino, če se pr i delu l a ž j e ranimo att p o š k o d u j e m o ;

— vse tiste drobne priročno predmete, kater ih nakup ne p o - , men i vel ikega izdaitka, ki pa j i h iz pozablj ivost i doslej še n i smo nabavi l i , č e p r a v smo mora l i iti k sosedu na posodo ali celo opravi t i delo brez nj ih — seve^ da z mnogo v e č j i m naporom! |

Cenen recept

Srnin hrbet: 12'/« dkg masla, 1| dkg sladkorja, 2 jajci, ca VA 1

'mleka, 25 dkg moke. Vi zavitka pec.lnega Ln 'It zav. v a n i l n e g « p r a š k a 3 d'k.R Čokolade . Maslo sladkor ln Jajca penasto v m e š a m o . Kakao moko i.n pecilni' prašvlč dobro p r e m e š a m o in izmenoma M mlekom dodajamo zmesi. P e k a č a '1 »srnin hrbet« ali drugo podolgo­vato p e k e č o n a m a ž e m o , na d r o b n « potrosimo z drobtinicami in nal i -jemo testo vanjo Ohlaieno pec;vai poVjemo z Rlazuro, K.1 1o nare-d ;mo iz 15 dkg sladkorja in V« t vode. To kuhamo dokler se s lad­kor ne p r i č n e v l e č i . 10 dkg č o k o ­lade z m e h č a m o na robu š t e d i l n i k ka z 2 dkg masla in d o d a j e m « slndkorlu Polijemo pecivo, vanj pa zataknemo na konice narezanijj olupljeni h mandljev.

NASVETI

»Samo trenutek počakajte, ljuba soseda, da skočim izklo­pit likalnik, potem vam po­vem še konec zgodbe.«

KRPANEC poljubne barve dobimo, če izvlečemo nitke iz blaga, ki je" iste barve in kva­litete kot oblačilo, ki ga ho­čemo pokrpati.

KAVNI NADOMESTKI so manj grenki, če jih pustimo, da se uležijo na suhem pro­storu.

SIPE MATIRAMO povsod tam, kjer nam vlaga ali sonce uniči preveč zaves. To je ko­ristno zlasti na kuhinjskih oknih, kjer hočemo zastretl nepoklicanim pogled v stano­vanjski prostor. Vzorci ali črte in liki na okenskem ste­klu so mnogo lepši kot zapra­šene in potrgane zavese.

Čiščenje tal Pregovor »Pod je ogledalo go­

spodinje«, ima v sebi gotovo nekaj resnice, Malomarni gospo­dinji ni važno, če so tla stano­vanja čista, temveč bo to delo opravila kar površno in na hi­tro. In vendar je treba tla č i ­stiti vsak dan. da bo stanovanje čisto Ln zdravo.

Vse stanovanjske prostore vsak dan skrbno pometemo, to se pravi, da z metlo ali omelom sežemo tudi v skrite kotičke: pod omare, postelje, v kote; pri tem odpremo okna, vrata pa naj ostanejo zaprta, da ne bo prepih dvigal prahu. Sredi ted­na umijemo kuhinjo ali tisti

N A R E D I M O S A M E

Ves prostor je bil osvetljen s svetlobnimi raketami. Padala ln metala sva se na tla. Nad nama so sikali dolgi rafali. Ker so italijanski vojaki pritiskali za nama, sem dvakrat ustrelil na-aaj iz svoje male pištole. Pri padcu sem v temi izgubil še to edino orožje. Naenkrat sem za-&u; Maksov glas: »Jože, ranjen eem«. Ozrl sem se nazaj na le­vo in videl že dva italijanska vojaka pri njem. Streljanje je ra kratke trenutke prenehalo in a poslednjimi močmi sem tekel proti gozdu. Ponovno je začelo divje streljanje- Se danes ne vem, kjer sem vzel moč, da eem to vzdržal in kako se je moglo zgoditi, da nisem bil za­det na čistini več sto metrov, ko je stalno bruhal ogenj okoli anene in nad menoj. Na pol mr­tev sem se zatekel v gozdiček »Brezje«, kjer kopljejo glino za opekarno.

Kakih petdeset metrov sem še prodrl v notranjost gozda in se ustavil tik za globeljo starega odkopa gline Zleknil sem se •redi robidovja pod malo smre­ko, ki je imela veje skoro do tal. Zvil sem se okoli debla in pritisnil č imbolj k zamrzli zem­lji. Italijani so divje streljali v gozd. Ročne bombe so padale čisto v mojo bližino. Med stre­ljanjem sem sl išal tuljenje po­besnelih italijanski) vojakov. Cutll sem jih v neposredni bli­žini. Popolnoma sem bil prepri­čan, da bodo v gostih strelcih pre'akplj mali gozdiček In me jnaJU. Nahajal »em se v nemo­

gočem prostoru med Krko in cesto Straža— Novo mesto, od koder bi bil vsak umik preko dneva stoodstotno tveganje- Te­rena nisem poznal.

BIH so strašni trenutki čaka-nja, kdaj bo doletela še mene usoda mojih tovarišev. Zbegane misli so se mi bliskovito utn-njale. Kot na filmskem traku so se mi v zavesti odvijale slike iz mojega živl jenja: drobna do­živetja iz rane mladosti, ljudje, ki sem jih srečaval , brat in se­stra, s katerima sem trgal pe-tel inčke za Gorico v rojstnem kraju; vid.l sem zajčke, ki sem jih krmi! v šo lskem vrtu, videl ženo in dve hčerkici , ki sem jih zapustil same v Ljubljani, oče­ta in mamo ter njihovo zaskrb­ljenost ob našem slovesu ln še tisoč drugih dogodkov. Moia čutila so bila napeta do skraj­nosti

Po okol iških cerkvah je zvoni­la sedma ura. Vstalo je krasno sončno jutro 26. februarja 1943. Nisem si upal pogledati sončnih pramenov, ki so prodirali skozi grmovje. Nisem si drznil pomi­sliti, da bi preživel ta nesrečni dan. In vendar bi tako rad še živel. Gledal sem žuželko, ki se je prebujala v travi ln s in ičko, ki je luščila semenko iz smre­kovega storža. Zavidal sem tem živim bitjem, da niso ljudje ln da nimajo razuma, ki ga je č l o ­vek tako s trašno zlorabil.

Krik in vik italijanskih voja­kov se je vse bolj oddaljeval. Ko je bila ura osem, sem jih še čutil na cesti in v va«i. Z a ­

radi čisto negotovega položaja se nisem nikamor ganil ves dan. Zavedal sem se, da me lahko reši edino noč. Vsak trenutek bi se lahko pojavila nova ne­varnost, ki bi zapečati la mojo usodo. Polagoma se je okoli me­ne vse umirilo. Minute so tekle počasi, ure so bMe dolge kakor večnost.. Imel sem dovolj časa, da sem do kraja premislil o to­variših, ki so živi in mrtvi pad­li v sovražnikove roke.

Videl sem pred seboj podobo Jožeta, mladega nadebudnega študenta tehnike iz znane par­tizanske Povše tove hiše v Pod-borštu- Zrasel je v napredni hi­ši in se že zgodaj pridružil ak­tivnim borcem OF in Partije v Mirnopeškj dolini. Bil je sredi dela za narodno osvobodilno stvar in za blaginjo delovnih ljudi. Morda je prvič v ž iv l je ­nju vzljubil dekle, pa je moral pasti.

Videl sem Jožeta Slaka, ene­ga najpri l jubljenejš ih partiza­nov na Dolenjskem, skromnega, borbenega, požrtvovalnega in zrelega človeka. Njegova oseb­nost je postala vzor nam vsem, ki smo Imeli priliko, da ga po­bliže spoznamo. V prvih vrstah najodgovornejš ih tovarišev naše Partije je pripravljal Jože Slak poprej nerazgibane, pol i t ično zaostale množice dolenjskih kmetov za to, da so dale lz svo­je srede vrsto prekrasnih borcev za svobodo. Jože je bil najsvet­lejši vzor č loveka, ki je zrasel iz ljudstva; bil j e vedno ljudski

človek in je delal za ljudstvo do svojega poslednjega diha. Nje­gova posebna moč je bila v tem, da je kot kmečki sin dobro po­znal korenine polit ičnega kle­rikalizma v zavesti slovenskega kmeta ia se odločno boril proti njem Z njegovim smelim na­stopom kot bivši krščanski so­cialist v naši napredni javnosti, je doživela pred vojno klerikal­na reakcija hud udarec.

Slišal sem glas ranjenega to­variša Roka, ki je padel v roke podivjanim Italijanom. Bila sva sošolca iz. gimnazije in stara prijatelja Spomnil sem se, ka­ko sem z njim skupaj kot prvo-Solec v Krškem prvič preplaval Savo. Slišal sem ga čisto raz­ločno, kako je imel v peti šoli pri s lovenšč in i predavanje, ki nas je vse vznemirilo. Poznal sem njegovo aktivno pol i t ično delo v Partiji že v srednji šoli sedem let prestajanja robije v Sremski Mitrovici, njegovo or­ganizacijsko delo v Ljubljani in v Zasavju v letih do zloma sta­re Jugoslavije. Bil je eden naj­aktivnejš ih tovarišev v kmečko-deiavskem gibanju in v »Zvezi delovnega ljudstva«. Bil je Ši­roko razgledan mož, ki je s svojim bogatim ideološkim zna­njem izobraževal mlade komu­niste ln jim v števi ln ih preda-njih in č lankih utrjeval in po­glabljal revoluc.inoarno borbe­nost, Kako prijeten mi je bil spomin na najina skupna pota iz Runčeca v Smarjeto, čez V i ­nico v Skoc'an in naprej v Za-gradac. (Konec prihodnjič)

OTROŠKI SVITER IZ BLAGA iN VOLNE

Prav lepo lahko Izdelamo same otroški ali ženski svlter. Ce ima­mo na primer velik ostanek vol-nrnega blaga ali deftina, ukro­jimo iz njega primerno velik te­lovnik, — če je ostanek manjš i .

možu ali sinu še prav dobro slu­žil, če spletemo rokave, ki naj bodo iz take barve, kot je os-

lahko tudi le prednje dele aH samo hrbet, — ostale dele, to Je rokave, ovratnik, spodnje robo­ve pa pletemo tz volne. Pri tem pazimo, da se barve blaga ln volne ujemajo. Take kombina­cije so posebno uspele, če ima­mo krilo — otrok pa krilce ali hlačke — iz blaga, s kakršnim smo kombinirali sviter.

PREDELAJM0 MOŠKI TELOVNfK!

Od rnošike obleke, k! je že po­stala neuporabna, je morda ostal še cel telovnik, ki so jih še pred nekaj leti Izdelali k vsaki moški obleki. Tak telovnik bo

novna barva blaga. Dogotovlje­ne rokave zlikamo, seš i jemo, v rokavnih izrezih telovnika pa odparamo podlogo tako, da ro­kav seš i j emo samo z blagom, to prelikamo, zatem pa z redkimi sivi poš i jemo še podlogo.

fl. 10 dkg masla. 15 dkR sladkor­ja, 10 dkg medu V4 l č r n e kave, Vi kg moke, 1 pecilni in vanllnl p r a š e k , limon ove luplnlce. l ž l i ­co cimeta. - Sladkor prekuhamo s meaetn. Moko s pecil praskom lm maslom nadrobimo, dodatno vse ostalo m meslmo, d« nastane gladko te«to . Zvaljamo ga. obli­kujemo figurice ln » p e č e m o . Ohlajenega polijemo z ledom ln potrosimo s k o š č k i zdrobljenega sladkorja 7,a led dobro preme­š a m o beljak s 13 dkg sladkorne moke tn nekoliko limoninega so­ka.

Za 500 din bo priel Lonec leta vsak Član Prešernove druibe 7 kn|fq. Poleg tega bo udeležen še pri velikem

nagradnem žrebanju.

prostor, kjer se največ zadržuj jemo. Vodi dodamo sodo alil pralni prašek.

V petek ali soboto poribamoj vsa tla, kjer je smrekov ladij-« ski pod. Zlasti mladim Dolenjk kam pa je treba reči, naj saj ne držijo tako strakopitno na-« čina ribanja, kot so ribale nji* hove stare matere. Ker so onei umivale več inoma kamenit ali steptan ilovnat pod, je bilo prav, da so po tleh pljusknila vodo, z metlo razmočile tla in kar stoje vodo s krpo pobrale* Deščičnat pod pa se tako ne da poribati! Hočeš nočeš mora go­spodinja na kolena. Zmoči na | najprej toliko poda, kolikor A roko zlahka doseže, ga namili in s sirkovo krtačo zriba. S k r ­po pobere vodo, tla še splahnel ln mqčno zbriše. To ponavljal kos za kosom, da so vsa tla po* ribana. Menda ni treba posebej poudarjati, da pri tem postavi iz kuhinj" veže , aH sobe vse! manjše kose pohištva, kot so) stoli, klopi, zaboji, omarice, dal bo delo bolj natančno opravila« Pod naj se presuši v prepi­hu, zatem pa ga pogrnemo a tršim, papirjem, debelejšo ž a k -ljevino (da izgleda kot preproga} jo s pisanimi trakovi obrobimo) ali kuplienimi tekači. Vsak, ki bo prišel v tako očiščen pro­stor, bo na prvi pogled videl« da je pri hiši skrbna gospodinja,

Kamenit pod umijemo le po potrebi, zribamo pa ga samo v toplerh vremenu, da ne dobimo! v kolena prehlada. j

V sobah je danes tudi na na* Sem podeželju že mnogokje par* ketiran pod. Ko parket pomete* mo ln obrišemo t njega prah« ga skrtačlmo. Enkrat m e s e č n o — aH po potrebi — ga namaza* mo s parketno pasto zelo za* mozanega pa umijemo z benci* nom aH zdrgnemo ?. žleo. S par* ket.no pa^to mažemo in krta* č imo tudi tla, prepojena s Ut4 nežem aH lakirana z barvo.

, . - «

OTROŠKA MODROST Polna mamica: »Sinko, k o |

Iščeš po predalu!?« Tinč,' ,-r, da

zmerim vročino!« J ,

Stran 8 1

Novice iz Podzemlja in okolice Pogovor Novomeški taborniki v SS.6"1

slovodkinjo z a m e n j a l drug u s l u ž ­benec, saj jih je v Gradacu več.

V Podzemlju ima kmetijska t a d r u g a Gradac poslovalnico, ki pa j« vecknar zaprta, kar po- — . *• — vzroća negodovanje rtamkajJnijrlh Dokaj nezadovoljstva je tudi s porrosn'.kov. N.i namreč bolij ne- poslovanjem krajevne ž a g e v r o d i n o g a , če p r v i J e š pred trgovino, Gradacu. Ljudje se piitožujejo, pa najdeš vrata zaprta. Pošlo- da jiih je bivši ob&nsk.i 'ljudski v c d k n - a je v č a s u hudega mra^a zaprla .poslovalnico, k e r n i imela div za kurjavo, drugič pa je tr­govina spet zaprta zaradi njene bolezni.

Miljenja sn io , da b i k medijska zadruga ljhko prcihrbt t d r v a tudi za poslovalnico v Podzem­lju, v času bolezni © a naj b i po-

D E K L E T A V Š M 1 H E L U

S T R E M E P O I Z O B R A Z B I Z e n e k a j le t z a p o r e d je v S m i -

h e l u p r . N o v e m m e s t u t e č a j l t K ca z d r a v s t v e n o v z g o j o ž e n s k e m l a d . n e . L e t o s so „ga h o t e l ! p r i ­k l j u č i t i t e č a j e m R K v N o v e m m e s t u , na ž e l j o d e k l e t pa s m o te­č a j p r i r e d i l i d o m a . V s o o r g a n i z a . c i j o j e p r e v z e l o t u k a j š n j e u č t e l j . • t v o , k i s i j e t e r e n r a z d e l i l o i n o s e b n o o b i s k a l o d e k l e t a po o k o ­l ic V a s t - h ln j i h p o v a b i l o n a t e č a j , v ta n a m e n so u p o r a b i t i Z i m s k e p o č i t n i c e . A k c i l a je u s p e ­l a ! n k t e č a j u se j e p r i g l a s i l o 18 c e k l e t , ki p r a v z z a n i m a n j e m s l e ­d i j o p r e d a v a n j e m u č t e l j l c .

T e č a j j e o t v o r i ! p o d p r e d s e d n i k O K r a i j n e g a o d b o r a R K iz N o v e g a m e s t a i n ž . Z o b e c , k i Je z b r a n i m r m a d e n k a m p r i k a z a l v a ž n o s t t a ­k e g a t e č a j a . KakJfuften bo k o n e c m a r c a , zato j e s n o v n e k o l i k o K r č e n a . T e č a j v o d i u č i t e l j i c a M a n j a M e t i k a s p o m o č j o o s t a l e ­g a u č i t e l j s t v a v k r a j u .

P o n o v n o m o r a m o p o h v a l i t i i m i h e l s k a in o k o l š k a d e k l e t a , k i K l j u b m r a z u in o d d a l j e n o s t i r e d ­n a o b i s k u j e j o p r e d a v a n j a . Z a v s a k n a p r e d e k so ze lo d o v z e t n a l n p r e d n j a č i j o p r e d m o š k m j so-vr&UMki,

odbor Gradac izročil odvetniku, ker da niso plačali žaganja lesa, sami pa trdijo, da jim je ta les na žagi! zmanjkal, odnosno tiiz-giniJ neznanokam. Prav tako se pritožujejo Čez uslužbenca na ža­gi,, ki da jih le zmerja, če vpra­šajo za les, ki so ga dalii v reza­nje. •

Čudne vzgojne metode ima ne­ka mati v Gradacu. Svojega ne­

doraslega otroka je na .pustno ne­deljo nabila, ker je menda vzel malo sladkorja in ga pojedel1.. Vpila je nad njiim, da mu bo sar-la rebra. Otrok je pobegnil od doma in se namenil spari na so­sednem skednju, čeprav je bij prav tiste dni strupen mraz. To ie prepreči! sosed, k! je otroka <rzel v hišo. Mati se ni brigala, kje je otrok prenočili, pač pa je drugi dan znova vpila nad njim in so ga morali sosedje zaščititi pred njo. Otrok je bil samo v nogavicah, gologlav in brez suk­nje. Ne vemo, kje imajo taki ro­ditelji srce. Javnost se zgraža nad takimi starši.

J . U .

V S E M G O Z D N I M P O S E S T N I K O M ,

k i ž e t e sekati les v g o z d a r s k e m letu 1956/1957!

Za področje okraja Novo mesto je določen rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja v času od 1. janu­arja do 3L. marca 1956. Tiskovine prošenj se dobe na pri- ' stojni občini, krajevnem uradu ali na revirnem nadzor­stvu. ,

Prošnje je treba vložiti: 1. za drva za domaČo porabo (obrazec: mali format), 2. za tehnični les in trsno kolje za domačo porabo

ter ves les za prodajo (obrazec: veliki format). Prošenj, ki bodo vložene v tem roku, ni treba kol-

kovati. Okrajna uprava za gozdarstvo Novo mesto >lf»t>Ktm»KIIMIH<«HtH»IHIII>ttMWWtHHH ,IIM»»>t*m

8 0 - l e t n i c a p r o s t , g a s i l s k e g a d r u š t v a

v N o v e m m e s t u

Tako rekoč pred vratmi je že ta visoki jubilej. Društvo se nanj že marljivo pripravlja. Izvoljen je poseben pripravljal-

K U D M e d v e n j a k j e b i l o d e l a v n o

Č'mj K U D Med'vednijak v Drag. so , ,1,1 občni zbor. Na looru so ugorovilii uspehe dose­žene v preteklem letu, razprav­lja, i .pa so tudi o pomanjkljivo-etiih. Največ uspeha imajo igral­ska sekcija in tamburaški zbori. I elo .poteka ločeno po pododbo­rih _ dirusrva, zaradi oddaljenosti vasi. Ig.ral.ika d.ružina na Travi je :ime'a v t preteklem letu več go-

požrtvovalni članici, učiteljici n a Travi, Vreček Nadi.

Pododbor v Podpreski je Imeti tudii več ;iger, vendar niso gosto-vaili drugod. Igralska in tambu­raška sekcija sta dosegli .mnogo uspehov v kvaliteti. Pododfoor Podoreska zelo pogreša toy. Pej-nov'čevo, posebno ipa peski zbor, kj rje sedaj brez pevovod je. Zelo pohvalno je za društvo, da so za

•tov-amj v drugih krajih. Najbolj ' vse državne praznike pripravili u ; p o i a Jigra je bila Matajev Ma- pester kulturni spored. t"'a, ki so jo večkrat p o n o v i l i . Na kraju zbora so izvolili nov Tamburaška zibor je uspel v krxt- u p r a v n a odbor. Trdno smo pre­le em času toliko, da lahko nasto- p r i č a n i , da b d njihovo delo v tem pa n a vsaki prirediitvi. Na Tra- le tu se u i resnejše, v ponos i n v: imajo tudi ljudsko k n i & n k o , zaba.vo vsem pirebi'vailcern tet v k a t e r o č l a n i marljivo obiskujejo. razvedVsIo in kulturni dvig ravni Z a uspeh pripada v e l i k a z a s l u g a sa in ih članov društva.

Vsem, ki vprašujejo, koliko stane mali oglas v DO­L E N J S K E M L I S T U :

Oglas, ki ima do 10 besed teksta, stane 160 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda pa še 12 dinarjev.

Oglas lahko naročite osebno v upravi lista v Novem mestu, lahko pat udi po pošti. V zadnjem primeru napi­šite ustrezno besedilo in priložite odgovarjajoči znesek v znamkah ter pošljite na naslov:

UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA, NOVO MESTO poitni predal 33

Vsak, kdor želi pismeno naslov malega oglasa, naj priloži v znamkah 30 din za odgovor.

Naročniki DOLENJSKEGA LISTA imajo pri naročilu malega oglasa 50 odstotkov popusta.

ni odbor z vsemi potrebnimi pododbori. Celotna prireditev bo zelo obširna; sodelovala bo tudi okrajna gasilska zveza in tako bo vsa prireditev velik dolenjski gasilski festival.

V Dolenjskem listu bomo pri-občevali vse glavne novice o pripravah te velike in pomemb­ne gasilske prireditve in tako podeželska društva vsega okra­ja sproti seznanjali s priprava­mi, ki se tičejo tudi njih. Tudi druge objave društva in OGZ, ki smo Jih predčasno prenehali objavljati, bomo spet poživili, tako da bodo vsa društva spet poučena z vsem delom OGZ. Zato vabimo vsa gasilna druš­tva v okraju, da si Dolenjski list takoj .naroče, saj bodo na tak način najhitreje obveščeni o našem delu.

IZ R I B N I C E

N A D O L E N J S K E M

V ribniški dolini razsaja ve­lika epidemija gripe ln zaradi tega je v Splošni ambulanti v Ribnici vsak dan nad sto novih bolnikov. V nekaterih družinah je tudi po več bolnikov, -te-

Vabimo podjetja, da prispe­

vajo svoje izdelke za ve i iko

nagradno ž r e b a n j e za č l a n e

P r e š e r n o v e d r u ž b e . Zaradi

š i r o k e publ ikacije darova l ­

cev je to tudi ve l ikega pro­

pagandnega pomena z a

podjetja

v Predgrađu Dve starejši ženski sta oni

dan šli iz zadružnega doma, kjer sta bili pri ktno pred­stavi. Med njima se je razvil tale pogovor:

»Na, poglej, koliko razve­drila ima današnja mladina. V naših mladih letih tega ni bilo. Oh, ko bi bila še kdaj mlada, to bi znala izkoristiti vse te možnosti za izobrazbo in razvedrilo. Ta film mi je prav ugajal«

»Vse je res, kar praviš,« je menila druga, »vendar ne mo­rem razumeti današnje mla­dine. Med, vsakim odmorom drvi iz dvorane in se z ropo­tom spet 'vrača, ko film že vrtijo. Kaj misliš, malo dru­gače bi se pa lahko obnašali mladi ljudje. Morda se bodo kdaj tudi v tem poboljšali. Saj veš, kako je bilo pri pr­vih predstavah, ko so kar med predstavo kadili u d f c o r c m f , da se skoraj ni nič videlo od di­ma. To so sedaj že malo opu­stili. Drugod takih razvad sploh msem videla.«

»Veš, tega pa tudi ne razu­mem, da prodajajo v naši za­družni trgovini pokvarjeno moko, da je ni mogoče pora­biti za peko kruha. Zakaj ne­ki ne poiščejo krivca in ' ga pokličejo na zagovor. Pa to sem te mislila vprašati, za­kaj nisi prišla zadnjič na se­stanek zadružnic, ko je bil v zadružni pisarni?«

»Ja, kako naj pridem, ko pa zanj sploh vedela nisem. Saj me ni nihče obvestil. Kaj pa ste govorile na tem sestanku?«

> »O, veliko stvari. O gospo­darstvu, naprednem kmetij­stvu in še posebej o gospo­dinjstvu ter drugih podobnih zadevah. Skoda, da. nas je bilo tako malo. Drugič te bom jaz obvestila, le pridi! Zdaj pa lahko noč in spet drugič kaj.*

Rj.

D0HN3SK! OBVEŠČEVALEC KINO

•KRKA« — N O V O M E S T O : o d 2. & m a r c a : a m e r i š k i f i l m »Ka­

dar ž e n e l j u b J o « . — O d 6. d o J . m a i c a ; a n g l e š k i fi-lm » M a g g l e « .

D O M J U A — N O V O M E S T O : o d 2. ck> 4. m a r c a : f r a n c o s k o - m e h i -6 k i f i l m » O h o l i « . — O d 6. d o 8. m a r c a : b i a z i l j s k i f i l m » R a z ­b o j n i k « .

Č R N O M E L J : o d I, d o 4. m a r c a : a v s t r i j s k i f t tm » Z a p e l j i v e z v e z ­

d e « . — a m 7. m a r c a : f r a n c o s k a ftdOl » . l e t n i k i « .

K O S T A N J E V I C A - 4. m a r c a : a v ­s t r i j s k i f i l m » J a z ln m o j a ž e n a « .

TRBBNJ1: 3. ln 4. m a r c a : a m e r i -s* 1 f i l m » Ž e n s k e p r i h a j a j o « . — F v e d s l a v l v n e d e l j o o b 14 ln 16.

M O K R O N O G : 3. In 4 m a r c a : a n -g l c s k . f t ] m » v e s e l i N o r m a n « .

Ž U Ž E M B E R K - 3. ln 4 m a r c a : JU* _ * o s k » v a n s k i rllm » K e - k e c « P O I . I C N T S K E T O P L I C E : 2 l n 4.

m a r c a : f r a n c o s k i f i l m » U m o r « . C H A D / v c ; 4. m a r ^ a : n e m š k i f i l m

» " v o j e h n « . — 7. m a r c a : f r a n c o s k i I l m : » D r ž a v n i s o v r a ž n i k š t . 1«,

D H A . G A T U S : 3 ln 4. m a r c a : f r a n -J r t s f , ! r n » P l a C l i e za s t r a h « , L O S K l P O T O K : J . l n 4. m a r c a :

a m e r i š k i f i l m » A m e r i c a n v P a ­r i z u « .

D < » l - . T O P L I C E : 2. m a r o a ; I r a n . COSK f i l m » U m o r « 4. m a r c a : J u -goR ovans.kt f i l m » A n g l i j a : J u ­g o s l a v i j a , ( t e k m a leta) P r e d s t a . v a ob I g . 3 0 u r l <

M A L I G G I \ s i

K M E T I J S K A Z A D R U G A P O D -JBOC.TE p r i K o s t a n l o v e i r a z p i s u j e m e s t o k n | ! F - , v o d J e N n s t o p s l u ž b e

t a k o i . P l a č a no d o g o v o i u P i s m e ­n e o o n u d b e p o s i n t e na gornji n a -i l o v

' ' [ ' ^ A M : r a d i o a p a r a t . m o « k o k o l o o k o p a i t u k l a h k e san i . k o b i ­lo , s t a r o j p f | , . m |pt (deset . m e s e ­c e v b r e l a * Potov* *e p r i ofč" k u r r a n f l U , R r e e Vrv 24. p S m l h e l p - N ^ v ^ m m e s t u

10. F r n » T M P . i A IMA 1* I * giib.H l o v s k i p o « l a z b e f a r svet lo -f l e v * b ^ r v e . s i | * | n « Ime C l s m -I s ' W a d n e Je b ' l o p n ^ n v N o v e m mr-s i t i v k o l o r i H I K r t o r o M e m k a 1 ve. n m r n » o b v e s t i ali m l « a v r n e v-, n a R r n d r , n a nas lov* P o ^ r -v l n « P - s n c L , > č n a Stev 12. p N o -

r n n r » 4 M d v o - s t n n o v - m l s k o h l i o v N«->'*em m e « » u nn C e s t i h e r o l e v Pf>mj'"he na c-v-'nv v n n r i v i l i s ta

p n O D A M N T T V O v P r * M 1 n u . — p , , zve i e nr ! K'>-n M i h n o ! ) K a r -

<j ellox-r> Hlpv 7 N " « " m e s t o

Mlnrflncl In mlnd lnke l V m a r c u bo 7 .a^H f l d'-'att p a d a l -

f/k.) g r m o i A e - r n o h i b p N i v i m - s t o f..<,.p,4".s bo t e č f > l v N o v e m m e i t u | H Šentjerneju, — V s e l l u b ' t e l j e kT«kčiub v i i a v ia tiU-te, Ju k n a j o

ve se l 1e d o p a d a l s t v a p r o s i m o , d a se p r i j a v i j o p r i B r a n e t u P a p e ž u a l i P a v p i s a r n i A o r o k l u b a v J e n ­k o v i u l i c i l -III ( s tara g i m n a z i j a ) .

P r v i s e s t a n e ^ p a d a l s k e g r u p e b o 5. m a r c a 1966 o b 18.30 v p r o s t o r i h A e r o k l u b a .

P r i j a v e za t e č a j v Š e n t j e r n e j u • p r e j e m a V i d a H l a d i n o v a , u s l u ž ­b e n k a T e l e k o m u n i k a c i j . - T e č a j p r i č n e v m e s e c u m a r c u .

V s t o p a j t e v nafte v r s t e , o k r e p i ­m o JAtevilo č u v a r j e v n e b a !

U p r a v a A e r o k l u b a .

Z A H V A L A Ob prerani smrli našega ljub­

ljenega soproga ln očka JULIJA STAMPOHARJA

nosilca spomenice 1941, se zahvaljujemo vsem, *kt 90 nam v tem težkem trenutku stali ob strani, nam izrekli so-lalje in ga v tako velikem šte­vilu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZR. ki je pripravila tako lep pogreb, vsem daroval­cem cvetja, govornikom za tople poelovilne besede, metliški god­bi in prav vsem, ki sočustvuje­jo i nami. — Žalujoča žena Jelka t otroci in ostalo sorod­stvo.

Iz novomeSke p o r o d n i š n i c e P r e t e k l i t e d e n i o v n o v o m e š k i

p o r o d n i š n i c i r o d i l e :

S t r n a d J u s t i n a If K r t i n e — de­k l i c o K l r m e n r i č M a r t i n a z R a v ­n e g a - d'.*klleo. K o b e A m » e l a t V r h a p r , r>ol?u — d e č > k a . S e n l c « P o l d a i?. D o l . P o l ta — d e č k a . K r o v s S t a v k a | l r V ' \ 1 i c — d e č k a . B r e e a n t A n a iz P o i j a n c — d e k l i ­co, O b r a n o v i * 1 M. - i r l ja t K u ž l j a — rt"kl!eo, C u n k A n a iz B i r a n e v a ­t i — d e č k a , K o f a l t M a r i j a iz Se_

m l č a — d e k l i c o , S k e r l J M a r i j a i z N o v e g a m e s t a — d e k l i c o , Z r n A n i c a iz T r e b n j e g a — 2 d e k l i c i , H * u - A n t « n i J a iz L j u b l j a n e -• e o K a , S e R a T e r e z i j a iz V e l . O r e h -k a — de-cika, D i m A n a .iz T r b i n -ca — deftka, S k r u b e j P e p c a iz Š e n t j e r n e j a — d e č k a , Bevc- M I . k a iz N o v e g a m e s t a — d e č k a in d e k l i c o c e l i c Ida z L a z p r i V r S -n m sel..h — d e k l i c o . P a p e ž F r a n _ e iyka i M i r n e - d e k l i c o , Z a g o r e J o z e r a iz J a v o r o v ce - » d e k l i c o , S e n ' c a V a l e r i j a lz M e n i s k e v a s i - a e e k a , P o r ^ e k M i h a e l a Iz J u r -ne v a s i _ dc -k l l co , B o k a n T e r e ­z i j a z R e s e — d e č k a .

KRONIKA NESREČ

Z a k r a j S e k L u d v i k , s i n u p o k o ­j e n e ^ z d a r j a iz S t a r e g a t r g a . j e p r i s m u č a n j u p a d e l in" si p o š k o ­d o v a l d e s n o n o g o . M e d l e J o ž e , s i n p o s e s t n i k a i z N o v e g a m e s t a , te p r i t e l o v a d b - p a d e l In se u d a . -

n i v l e v o r o k o K o S a k A v g u s t , rnizairski v a j e n e c iz D r u ž neke v a ­s i , j e d o m a p a d e l in si p o š k o d o ­v a l l e v o n o š o . R e t e l J A n t o n , p o . sestni.k ,z J o l 6 k o v e c , si Je v g o z d u P , r l n n n r a v l j a n l u d r v z v e r i g o p o ­š k o d o v a l p r s t d e s n e r o k e S a j e -v l c N a đ a , i e n a V P t e r i n a r J a fz N o ­v e g a m e s t a . j e d o m a p a d l a i n »i p o f t k o d a v a l a i e v o n o g o S o p č i č M i r k o , s in s t r o j n e g a k o v a č a lz K a n l ž a n c e . j e p a d e l p r i s m u č a ­n j u l n si p o š k o d o v a l l e v o k o l e n o . P l u t M a t Ja , s i n p o s e s t n i k a Iz K r v a v & J e ^ a v r h a ge Je na vas! s m u č a l , prt t e m pa m u Je s k o č i l na h r b e t T o n e S k a r j a m m u p o ­š k o d o v a l d e s n o n o u o . P a v f t l č R u ­dol f , pos"fltnlk z V r h a , se Je d o ­m a p r i d e l u u s e k a l g s e k i r o v l e ­v o n o g o L e S n j a k C i r i l , s i n v l a -k o v o d i e Iz S m l h e l a . )e p a d e l n si p < i « k o < l o v a l d e s n o n o g o V o l f L e o p o l d , u p o k o l e n e c Iz S o t e s k e je d o m a p a d e l m si p o š k o d o v a l d e e n o n o g o Kapftn A n t o n a , v o j . n e g a I n v a l i d a iz K o t a , Je d r e v o p r i v o ž n j i o p l a z i l o m m u poSko-dova-lo d e s n o n o g o .

T u d i t a b o r n t i k l s o z a d n j e d n i p o č i t n i c d o b r o z r a b i l i . O r g a n i z i ­r a l i so k a r t r o j e t e k m o v a n j : s a n -k a š k e t e k m e za n a j m l a j š e č l a n e , Š a h o v s k i b r z o t u r n i r in p r v e n s t v o R G T v s a n k a n j u .

V p e t e k so se p r v i s s a n k a m i p o m e r i l i n a M a r o f u t a b o r n i k i , kJ so m l a j š i o d u let ln d e l a j o v D r u ž n i m ^ K l v e d k o v in č e b e l i c . P r o g a , k i s i c e r n i p r e v e č z a h t e v ­n a , Je b i l a n e k o l i k o r a z r i t a o d r a z l i č n i h v o z i l , t a k o d a Je m a r ­s i k a t e r i t e k m o v a l e c i z g u b i l o b l a s t n a d s a n k a m , i n za to s e v e d a t u d i

•i "-*• 'O je b i l o t r e b a p r e v o z i t i d v a k r a t . N a j b o l j š i č a s o d m e d v e d k o v j e d o s e g e l T i n e P a v l i n (iz v o d a G a m s ) V o z i l Je 95,8 s e k u n d . S l e ­de m u * B o r i s B l a ž o n ( J a s t r e b ) 102,5, J a n e z S a j e (Su lc ) 103,3 In d r u g i .

T u d i č e b e l ce so se d o b r o o d ­reza l e , saj j e m a r s i k a t e r i m e d v e ­d e k m n o g o k a s n e j e p r i š e L j n a c i l j k o t o n e . N a j b o l j š a j e b i l a M e t k a B e l e ( R o s n a k a p l j i c a ) 105,4, s l e d e p a j i : S l o b o d . m k a D i m i č ( Č e b e l a s v e t l o k r i l a ) 106.5, A h a č i č ( Č e b e l a s v e t l o k r i l a ) 106.8 in d r u g e .

M e d v e d k i i n č e b e l i c e so se Iz ­kazali: k o t z e lo d i s c i p l i n i r a n i t e k ­m o v a l c i N a v z l i c o t e ž k o č e n e m u d e l u s t a r t e r j e v n č a s o m e r i l c e v j e t e k m o v a n j e ze lo h i t r o p o t e k a ­lo. O r g a n i z a t o r Je p o s k r b e l , d a n i b i l o t r e b a č a k a t i n a v r s t n i r e d .

»

V s o b o t o so t a b o r n i k i Ime l i Š a ­h o v s k i b r z o t u r n i r v r o d o v i s o b v S t a r i g i m n a z i j i . T u r n i r s o r a z d e ­l i l i v d v a d e l a . R e z u l t a t i d r u g e p o l o v i c e so t i l e : 1. M a r j a n D o -b o v š e k 4 ";n p o l , 2. J o ž e D o b o v -

5ek 4, 3. M a r j a n P o t r č 3 i n p o l , 4 . - 5 . J a n k o G o l e š i n F i l i p R o b a r 3, 6. A n d r e j P e l k o 2, V i n k o B e l e 1. V p r v i p o l o v i c i j e t e k m o v a l o 8 t a b o r n i k o v , v d r u g i p a 7. P r i ­h o d n j i m e s e c n a m e r a v a j o p r i r e -d t i m o s t v e n i t u r n i r m e d v o d i .

N a j v e č j e z a n i m a n j e p a Je v l a ­d a l o ž e ves t e d e n za n e d e l j s k o p r v e n s t v o r o d u v s a n k a n j u . P r i ­j a v i l o se Je p r e s e n e t l j i v o v i s o k o Š t e v i l o t e i c m o v a l c e v , p r e d v s e m t a ­b o r n i k o v za v o ž n j o p o s a m i č . P r o ­ga , k i Je p o t e k a l a z M a r o f a s k o z i K o l o n i j o n a C e s t o h e r o j e v , j e b i ­l a v g l a v n e m t e m a v s e h p o g o v o ­r o v . N a n e k a t e r i h m e s t h b i b i l a u p o r a b n a ce lo za t e k m o v a n j e z b o b o m . N a o v i n k u p r i K l e m e n č i -č u so z g r a d i l i v i s o k n a s i p , t a k o da n i b i l o t r e b a n a o s t r e m z a v o ­j u s k o r a j n i č z a v i r a t i . M e d p o s a -m e z n k i Je z m a g a l J a n e z K o r o ­š e c , k i j e res l e p o p r e v o z i l p r o ­go. N a j b o l j š i č a s v p o s a m e z n i v o ž n i i j e n a tej p r o g i d o s e g e l J o ­ž e D o b o v š e k s č a s o m 41 j3. N a j ­b o l j š i č a s d v o j i c e Je : J o ž e D o ­b o v š e k — G r e g a H o č e v a r 44,5.

F a v o r i t i so o s t a H p r e « e j z a d a j , k e r so p r e v e č d i v j e v o z i l : l n j e s k o r a j v s a k o d l e t e l s s a n i . P o ­s e b n o z a n i m i v Je b i l z a d n j i k o s p r o g e t ik p r e d c i l j e m , k j e r so n a ­s ta le z a r a d i t r e n i n g o v g l o b o k e k o t a n j e , k i J i h n i b i l o m o g o č e z a s u t i . T u k a j j e b i l a p r a v a u m e t ­nos t o s t a t i n a s a n e h .

P r o g a za d e k l e t a Je p o t e k a l a p o T a v č a r j e v i c e s t i . T u k a j Je d o s e g l a n a j b o l j š i č a s p r o g e v d r u g i v o ž ­n j i M a j a K l e m e n č l č s 37,8, n a j ­

b o l j š i č a s d v o j i c p a A u e r s p e r g e r —

Ž a g a r s 84 s e k u n d a m » i (druga v o ž n j a ) .

R e z u l t a t i : D r u ž i n a z e l e n i h o t o ­k o v : 1. J a n e z K o r o š e c (Je len) 85,8, 2. L a d o S e l i š k a r ( J e ž ) 89,8, 3. A n ­d r e j P e n c a (Stre la ) 92,8. D v o j i c e : 1. " D o b o v š e k J . — H o č e v a r 91,4. 2. C o l a n č — K r a n j e c 94,3. 3. M i k e c — B l a ž o n 95,3.

D r u ž i n a j u t r a n j e z a r j e : 1. M a j ­d a K o ž u h ( L a s t o v k a ) 79,0, 2. M a ­j a K l e m e n č i č ( P l a n i k a ) ftl,8, 3. M a r i j a Ž a g a r ( C e š n j e v cvet ) 82.5. D v o j i c e : A u e r s p e r g e r — Ž a g a r 71,1, 2. G o d n k — S m i d 81.1, 3. B o s i l j k a J o v s n o v i č — B o g i c a J o v a n o v i č 81,2.

T u d i n e d e l j s k o p r v e n s t v o j e b i ­lo o d l i č n o p r i p r a v l j e n o i n j e p o ­t e k a l o b r e z z a s t o j a . V c e l e m t e k ­m o v a n j u se Je s a m o e n k r a t z g o ­d i l o , da je b i l a s i c e r k r a t k a p r o ­ga p r a z n a . T e h n i č n i v o d j a j e b i p r o f . D o b o v š e k . R a d i j s k o z v e z o m e d s t a r t o m i n c i l j e m je o r g a n i ­z i r a l t a b o r n i š k i v o d v e z i s t o v z U K V p o s t a j a m i , k i j i h je p o s o -d l a K o m a n d a d i v i z i j e J L A .

C . S .

N A V O D I L O

Kettejev drevored je bil zadnje dni prizorišče živahnih sankaških tekmovanj novomeških tabornikov

Še o prosvetnem delu v Karlovici O b j a v l j a m o o d g o v o r K U D » J o ­

s ip S t r i t a r « iz K a r l o v l c e n a č l a ­n e k , k i j e b i l o b j a v l j e n v n a ­š e m t e d n i k u l e tos 27. J a n u a r j a . T a k o l e p r a v i j o :

L P r i s t o p v d r u S t v o Je v s a k e ­m u p r o s t . D o b r o d o š e l n a m Je v s a k , k d o r I m a v e s e l j e za k u l t u r ­n o d e l o . P i s e c j e m n e n j a , d a n i ­so n a s T . u ž b c n l h p o l o ž a j i h l j u d j e , k i s o n a j v e č d o p r i n e s l i za n a p r e ­d e k K a r l o v i c e . S l u ž b e n i h m e s t k u l t u r n o d r u š t v o v e n d a r n i m a . V o d b o r u p a so l j u d l e , k ! J i h j e č l a n s t v o I zvo l i l o . z a n a p r e d e k k r a j a p a s m o d o p r i n e s l i v s i , v s a k p o s v o j i h m o č e h . T u d i č l a n s t v o v n a š e m K U D n i t a k o m a l o š t e v i l ­no , saj š t e j e d r u š t v o p r e k o 30 č l a n o v , k a r j e za t+k k r a j z a d o ­v o l j i v o . V n a š e m d r u š t v u so n a j ­bo l j a k t i v n i r a v n o k m e č k i č l a n i i n Č l a n i c e i n n i s o o v i r a n i p r i u d e j s t v o v a n l u s st'-ani v o d s t v a , k o t p i s ec o m e n j a . Č u d i m o se p a , z a k a j so se r a v n o n a j a k t i v n e j š i p r v i č l a n i , k i J i h p i s e c č l a n k a o m e n l a . p o p o l n o m a o d t e g n i l i .

2. D r a m s k a s e k c : i a je u p r i z o r i l a v l e t o š n l i s e z o n i ?.e d v e d r a m s k i d e l i . P o n o v i - l a Je 4 d e j a n k o » B e l e v r t n i c e « i n ocstav'f la n a o d e r S t i r l d e i a n k o » S t u d e n e c s o v r a š t v a l n s t u d e n e c s p r a v e « , k s r Je d o k a z , d a * ° č l a n i m o r a l i ž r t v o v a t i p r e -c e l u r m v e č e r o v , d a so s p r a v i l i Igro n a o d e r .

K d o r l e Se d e l a l v d r a m s k i s e k c i j i b o l a h k o r a z u m e l , d a z a ­h t e v a vsa'ka u p r i z o r i t e v m n o g o t"-uda, p o ž r t v o v a l n o s t i , d o b r e v o ­lte o d i g r a l c e v in p r i r e d i t e l j e v . N : h č e b i n e z m r z o v a l n a š t e t o v e ­č e r o v DO m r z l i h , n e z a k u r j e n : ; h d v o r a n a h z a r a d i "kozarca v i n a , , k o t n a m č l a n k a r o č i t a .

J . V d e c e m b r u l e b i l t u d i p r i nas t e č a l za p r a v i l n o r a v n a n i " z m e s n i n a m i oh ča<-u k o l i n . T e č a l a so se u d e l e ž i l a d e k l e t a i « naibo.11 o d d a l t e n i h k r a l e v . z last i p a ž e n e z m n o g o š t e v i l n o d r u ž i n o , k i so z

z a n i m a n j e m s l e d i l e v s a k e m u d o ­b r e m u n a s v e t u .

S e d a j se z b i r a j o 2—3krat n a t e d e n p r i p e v s k i h v a j a h , k j e r se s p e v s k i m s p o r e d o m p r i p r a v l j a j o za k u l t u r n i p r a z n i i k .

4. D a s m o i g r o l a h k o u p r i z o ­r i l i , j e b i l o t r e b a n a b a v i t i n o v e k u l i s e , i z p o s o d i t i s m o s i m o r a l i o b l e k e i n l a su l j e , n a b a v i t i š m i n ­ke , ž a r n i c e , p l a č a t i d v o r a n o i n p r e v o z i g r a l c e v , o d v e s t i t a k s e i n p o d o b n o . V s e p a s tane d e n a r , n i ­č e s a r n a m n i s o p o d a r i l i . In p i ­sec š e s p r a š u j e , k j e Je d e n a r . K o l i i k o s m o i m e l i d o h o d k o v , s e l a h k o v s a k p r e p r i č a p r i b l a g a j n l -č a r k i , k i s k r b n o v o d i tn z a p i s u ­j e vse p r e j e m k e i n i z d a t k e . I g r a n a m n | p r i n e s l a n i t i p o l o v i c o vsote , k i j e v č l a n k u o m e n j e n a . Vsaic l a h k o n a p r a v i b i l a n c o i n s p r e v i d i , k o l i k o s m o z a p U i .

V nedello tekmovanje dolenjskih gozdarjev

N a R e c l j e v e m h r i b u v N o v e m m e s t u se b o d o v n e d e l j o , 4. m a r ­ca , d o p o l d n e p o m e r i l i v s m u k u g o z d a r j i iz vse D o l e n j s k e . T e k . m o v a l i b o d o za F r i c o v p o k a l . P r i -f e t e k t e k i n o v a n j a ob 10. u r i d o ­p o l d n e . O b e t a se l e p a z i m s k a p r i ­r e d i t e v .

POPRAVEK Popravljamo tiskovno n a p a k o ,

k ; s e je vrinila v č l a n e k »Stro­kovni tečaj Gostinske zbornice«, ki je bil objavljen v 8. števtilki našega lista. Pravilno se mora Klatiti, da j e bila 2 5 - t i m u d e l e ­ž e n c e m p r i z n a n a s t r o k o v n a i z o ­b r a z b a p o i k v a l i f i c i r a n e g a g o ­s t i n s k e g a delavca, in ne samo petim, kot j e pomotoma n a v e ­d e n o .

S. K a r se t i č e k n j i ž n i c e Je v s e m z n a n o , d a s m o Jo š e l e d o b r o u s t a n o v i l i i n Je res š e b o r n a . N a o b č n e m z b o r u so č l a n i s k l e ­n i l i , d a se b o v b o d o č e ves d o ­h o d e k p o r a b i l z a n a b a v o n o v i h k n j i g ln o p r e m o g a r d e r o b e .

P r i p o m n j a m o , d a s m o v e s e l i v s a k e o b j e k t i v n e k r i t i k e l n d o ­b r i h n a s v e t o v , t o d a n e r e s n i c a nas b o l i . P r e d n o k d o k r i t i z i r a , na j se p r e j p r e p r i č a na p r a v e m m e s t u , č e to d r ž i .

O d b o r K U D » J o s i p S t r i t a r « K a r l o v i c a

ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA DODELJEVANJE STANOVANJ

NA PODROČJU OBČINE NOVO MESTO

Stanovanja se dodeljujejo le na podlagi vloženih prošenji katere morajo prosilci vlagati pri občinskem ljudskem odbo­ru Novo mesto. Iz vloženih proženj sestavi stanovanjska komisija občasen seznam upra­vičenih pričakovalcev po vrst­nem redu upravičenosti in si­cer za toliko, kolikor predvide­va za to dobo praznih stano­vanj. Seznam bo objavljen pe potrditvi Sveta za stanovanjske zadeve ObLO na oglasni deski prt Občinskem ljudskem odbo­ra Novo mesto.

Vse prosilce s tem obvešča­mo, da bo stanovanjska komisi­ja npoStevala le prošnje, vlo­žene po 1. septembru 1955. Zato naj prosilci, ki so vložili proš­nje pred tem rokom, obnovijo svoje prošnje, ki so takse pro­ste, sklicujoč se na že vložene prošnje.

Občinski ljudski odbor NOVO MESTO

Stev. 02/4-1078/1 25. 2. 1956

Načelnik oddelka za gospo­darstvo in komunalne zadeve

Rajko Grimšič, 1. r.

Vso temeljno in podporno č l a n a r i n o vrne PreSernova d r u ž b a č l a n o m kolekt iva In zadrug v obl ik i cenenih knj ig . Zato pomngeite š i r i t i nanredno ljudsko knjigo 'n v p l a č a j t e temeljno in p o d «

parno č l a n a r i n o .

Z A H V A L A

Ob nenadni izgubi naše drage

M A R I J E F R I C E r o j . R 0 M A N I Č

se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ji nudili pomoč, nam stali ob strani in nas tolažili ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice s primarijem dr. Koscem na čelu, ki ji je skušalo vrniti zdravje in ji lajšalo bole­čine, črnomaljski rešilni postaji za hiter prevoz domov, s čimer ji je bilo omogočeno, da se je pred smrtjo po-, slovila od vseh svojih najdražjih. Toplo se zahvaljujemo kolektivu »Dolenjskega lista« za lep venec, enako tudi vsem ostalim darovalcem vencev in cvetja, s katerim smo prekrili prezgodnji grob drage pokojnice. Iskrena hvala vsem številnim vaščanom iz bl ižnje in daljne okolice, ki so s svojim obiskom ob mrtvaškem odru počastili spo­min na njo. Vsem in vsakomur posebej naša globoka

zahvala!

Dol. Podgora, 22. februarja 1956. Žalujoče rodbine: Frice, Romanič, Rezek, Kremesec

ln ostalo sorodstvo.

SPORT IN TtLtSNAVZG03A O k r a j n o s m u č a r s k o p r v e n s t v o

T V D P a r t i z a n a v t e k i h i n s k o k i h

Z a d n j o n e d e l j o so se v Š e n t ­j e r n e j u z b r a l i s m u č a r j i s e d m i h d r u š t e v P a r t i z a n a v o k r a j u N o v o m e s t o P o l e g d o m a č i n o v so n a ­s top i l i š e t e k m o v a l c i iz N o v e g a m e s t a . Č r n o m l j a . M e t l i k e , Ž u ­ž e m b e r k a , T r e b n j e g a n O t o č c a . S k u p n o je n a s t o p i l o 39 t e k m o v a L c e v . s a m o 14 v t e k i h in 25 v s k o ­k i h .

N o v o z a p a d h s n e g je p r e c e j o v i ­r a l t e k m o v a l c e v t e k l b ln t u d i v s k o k i h . S e n t j e r n e j č a n l so p o k a ­zal i v e l i k o z a n m a n j e za s m u č a r -

• s k e a k o k e . saj se le z b r a l o o k r o g s k a k a l n i c e n a d 300 g l e d a l c e v .

O k r a j n i p r v a k i sO p o s t a l i v t e ­k i h :

M l a d i n c i — 2 k m : 1. G r u b i č I v a n . iz Š e n t j e r n e j a 12:03, 2. K r ž a n J a ­n e z lz S t r a ž e 12:56, 3. K o r e n F r a n c .z Ž u ž e m b e r k a 13:49.

M l a d n c l — 3 k m : 1. D a r o v e c A n t o n iz N o v e g a m e s t a 14:48, 2. S i m o n i č V t a d o iz Č r n o m l j a 15:24, 3 B e r u s I v a n lz N o v e g a m e s t a 15:47.

Člani — 5 k m : 1. D o k i S l a v k o iz N o v e g a m e s t a 27:11, 2. G l o n a r J o ž e lz N o v e g a m e s t a 27:24.

R e z u l t a t i s k o k o v n a 15-metrs ik l s k a k a l n i c i :

Č l a n i : i . B l a t n i k N a c e iz Š e n t ­j e r n e j a 13, 12.5 — 14.1.75 t o č k , 2. J e r e l e M a r j a n iz Š e n t j e r n e j a 11,50, 12 — 131 t o č k , 3. G e r b i č J o ž e lz M e t l i k e 11.5 — 128 t o č k .

M l a d i n c i : 1. G o l e š J a n k o , N o v o mes to , 12.50, 12.50 — 139 t o č k , 2. G o n f i e k R u d i , Š e n t j e r n e j , 11.50,

1*2 — 130.50 t o č k , 3. J u r e j e v č i f l Z l a t k o , Č r n o m e l j , 11.50, 11.50 — 129.50 t o č k .

P i o n i r j : 1. G u š t i n P e t e r , M e t l i ­k a , 11.50, 11.50 — 115.75 t o č k , 2. J e r e l e P e t e r , Š e n t j e r n e j , 8.59. 8 50 — 97 t o č k , 3. G o r i š e k J o ž e , S e n t -j r n e j , 8.50. 8.50 — 96.50 t o č i k .

N a j d l j e Je s k o č i l B o g o U r b a s iS Č r n o m l j a 13.50 m . p r v i č pa j e s lco-č i l s p a d c e m .

N a j b o l j š i t e k m o v a l c i b o d o n a ­s top i l : n a r e p u b l i š k e m p r v e n s t v u T V D P a r t i z a n a , k b o š e t a m e s e c .

J O

S I L A J E N A J R E S N E J Š I K A N D I D A T Z A P R V A K A

D O L E N J S K E

P I O N I R S K E S M U Č A R S K E T E K M E

I Z M A T I Č N I H U R A D C V

Novo mesto

P r e t e k l i t e d e n je b i l o r o j e n i h 11 d e č k o v In n d e k H c .

U m r l i so: T u r k o v i č A n g e l c a , o t r o k . 1 l e to . l z S u h e g a p o t o k a m* K o č e v j u , s t a m p o h n r J u l i j go­s t i l n i č a r , 43 let . | | G r a d a c a . K a r . n i č n l k M i l k a , d r u ž i n s k a u p o k o -t - m k a , 72 let. iz Kočevja N o v l n n VTUTMU. p o o p o d i n j a , M ie*t, lz N o ­v e g a m e s t a .

P o r o č i l a i t a se: S o n n e n s c h e m K u r ; , z - d r a v u J t U K a r l o v c a , l n

K a s t p l l c D a r i n k a N o v e g a m e s t a .

f a r m a c e v t k a lz

KOČEVJE P r e t e k l i t e d e n so b i l i r o j e n i S

d e č k i i n 2 d e k l i c i .

U m r l a je S k r b i * r o l K r u l l e A n a g o s p o d n j a lz L l v o l d a .

P o r o č n i so se: K r a m j c F r n n l o . k n 1 ' i « o v o d 1 a , !n B e s a l I v a n k a m l e k a r s k a d e l a v k a , o b a iz K o č e v -1a. Pa.ne* K a r o l . p o l i e d e l e c iz F a ­re, i n M a i r l n c I v a n a , p o l j e d e l k « . i G o t e n o ,

N o v o m e š k i p i o n i r j i so v k r a t ­k e m č a s u ?e d r u g i č t e k m o v a l i n a s m u č e h Z a d n j o s o b o t o i e Je k o n č a l d r u g i e n o t e d e n s k i s m u č a r ­s k i t e č a j T e č a t n l k o v 1e b i l o 26. d v a j s e t i m Je p o s o d i l o s m u č i t u k a l š n j e D r u š t v o p r i j a t e l j e v m l a ­d i n e P a r t i z a n pa le d a l v o d n i k e

K H u b m r a z u so se t e č a j n i k i p o l n o š t e v l l n o z b r a l i n a M a r o f u . T e k m o v a n j a so se u d e l e ž i l : t u d i pionir,)) 12 g i m n a z i j e V s i s o n a ­s t o p i l i v t e k u i n s m u k u , n a j b o l j ­ši pa so t e k m o v a l i Š e v s l a l o m u P r o g e so b i l e z a r a d i p o l e d i c e p r e ­ce j t e ž k e v e n d a r so p i o n i r j i , p o s e b n o pa p i o n i r k e , pokazale v e l i ­k o p o g u m a tn v z t r a j n o s t i .

V t e k i h so b i l ! n a j b o l j š i n a s ! e d n 1 i : P i o n i r k e — I. r a z r . o s n o v n e l o l e — Soo m : I r e n k a G l o n a r 3:55

P i o n i r j i I. r a z r e d — 300 m : t. M a t e v ž T e š a * * 3:35. P i o n i r k e II. r a z r e d — 51M) m ; S l a v l c a S i ­m o n i č 5:50 P n l o n l r j l II. r n r r e d — 500 m : 1 B o J t l a n P a v l i * 4:33.

P ' o n l r k e ITI. r . r / r e d — 500 m : l . M i l e n a C a r m a n 5:08 P i o n i r j i lU. raore-d — m m t 1. J e r n e j

m :

K o s 3:24 P i o n i r j i I V . r a z r e d 800 m : 1 I v a n S v e t l i č l č 5:00.

P i o n i r j i g i m n a z i j e — 800 l L u k š i č 4:32

V s m u k u so b i l i n a j b o l j š i ; P i o ­n i r k e I r a z r e d : I r e n k a G l o n a r 12.05, p i o n i r j i I. r a z r e d : M a t e v ž T e s a r p i o n i r k e II. r a z r e d : M a l a G l o n a r 18 09 p i o n i r j i II. r a z r e d :

B o š t j a n P a v l i c 13.05. p i o n i r k e t U r a z r e d : M i l e n a C a r m a n 12.06. p i o n i r j i ITT r a z r e d ; J e r n e j K o s 11.08 p i o n i r j i I V r a z . : I v a n S v e t -l i č i č 12.05

S l a l o m Plor . t rJ i o s n o v n e š o l e : 1 J o ž e S m o d e i 14,07. 2. I v a n S v e t -l l č i č lfl.07 3 V i n k o R l f e l l 20.03

S l a l o m p l o n t r l t g i m n a z i j e : t. V i k t o r Z u n a n č i č I3.0fi D r a g o

7 n r » m č i č 14 ro 3. I . u k š i č 14,08. Z a r a d i u g o d n i h s n e ž n i h r a z m e r se le p r i č e ! t u d i t r e t j i s m u č a r s k i te *aj

Ž e l i m o d a b i t u d j o s t a l i h 60 o a r o v s m u č i , k i j i h Je d a l a o k r a j ­na z v e z a D r u A t v a o r M n t e l j e v m l a ­d i n e o s t a l i m d r u š t v o m v np<em o k r a j u , t a k o s m o t r n o u p o r a b i l i , kakor so J i h v N o v e m m e s t u .

D o l g o p r i č a k o v a n o p r v e n s t v o D o ­l e n j s k e se Je p r i č e l o , p r a v z a p r a v , č e h o č e m o b i t i d o s l e d n i , ž e p r e ­h a j a v z a k l j u č n o fazo. O d 13 k o l so d o s c d a i o d i g r a l i 10 k o l T u r n i r Je za i g r a l c e ze lo n a p o r e n , z a t o ni č u d n o , č e 'e b i l o v z a d n j i h k o l i h t u d i n e k a j s p r e g l e d o v . P o s e d a n j e m s t a n j u na t a b e l i I m a n a j v e č I z g l e d o v za o s v o M t e v p r ­v e n s t v a n o v o m e š k i ' d i u g o k a t e g o r -ntk M i t j a S i l a , k i 1e iz 10 k o l o a b r a l 8 l n p o l t o č k .

R e z u l t a t i p r v i h lo k o l :

I. kolo: tng V o l k : S i t a r , V l 8 -h o v i * : K o b l e r A v s e c : P r ' m c , M e s t e k : S k e r l J in F i n k : K a v -š e k vse "t : V i ; M o h a r : K r a n j c 1:0 ln D o k i : S i l a 0:1;

II kolo: i n g . V o l k : V l a h o v i č 1:0 K o b l e r : D o k i 1:0. S k e r l J : F i n k 1:0 S i l a : A v s e c 1:0. S i t a r : K a v š e k . P r i m e * M o h a r In K r a n j c • M e s t e k vse r e m i ;

III. 'kolo: D o k i : i n g . V o l k 0:1, A v s e c K o b l e r 0:1. M e s t e k : P r i m e • • : ! F i n k : K r a n j c 1:0, K a v š e k • S k e r l J 0:1. V l u h o v i č : S i t a r l n M o h a r : S i l a r e m i ;

I V . k o l o : S i t a r I S k e r l J . i n P r i m e : F i n k r e m i . K r a n i c : K a v ­š e k 0:1. Siila : M e s t e k 1:0. K o ­b l e r • M o h a r 0:t'. Ins. V o l k • A v ­sec 1:0. V l a h o v i č t D o k i 0:1:

V . k o l o : D o k i : S i t a r 0:1. F n k : S i l * Q; l , K a v š e k : P r i m e 0:1, S k e r l J

: K r a n j c 1:0, A v s e c : V l a h o v l C , M o h a r : i n g . V o l k lm M e s t e k : K o b l e r Vse r e m i :

V I . kolo: S i t a r j K r a n j c 1:0, S i l a : K a v š e k 1:0. K o b l e r : F i n * » 1:0. i n g V o l k : M e s t e k 1:0, V l a ­h o v i č : M o h a r 0:1, D o k i : A v s e o 1:0, P r i m e : S k e r l J r e m i ;

V I I . kolo: A v s e c : S i t a r 0:1, M e ­stek : V l a h o v i č 1:0, F i n k : i n g . V o l k 0:1. K a v š e k : K o b l e r 0:1. K r n n j c : P r i m e 0:1. M o h a r : D o k i In S k e r l l : S i t a r v s e r e m i ?

V I I I . k o l o : S i t a r : P r i m e 1 0, S i l a : K r a n j c 1:0. V l a h o v i č : F i n l C 1:0. D o k i : M e s t e k 1:0, A v s e c i M o h a r 0:1. K o b l e r j S k e r l l r e m i , Ipg. V o l k : K a v š e k p r e k .

I X . k o l o : M e s t e k : A v s e c 0:t, K r a n l c : K o b l e r 0:1. M o h a r : S i ­tar l n P r i m e : S i l a r e m i , F i n k I D o k i . K a v š e k : V l a h o v i č l n S k e r l J • Ing V o l k p r e k i n j e n o :

X . kolo: S i t a r : S i l a 0:1. K o . b l e r : P r i m e 0:1, i n g V o l k t K r a n j c 1:0. V l n h o v i č ': S k e r l J 0:1 D o k i : K a v š e k 1:0. A v s e c l F i n k 0:1 In M o h a r : M e s t e k 0:11

S f m J e p o 10. kolu; (v okJepajTI o r ~ k : n 1 p a r t M e l

S l a R i n p o l , 1mg Vo' .k 7 (2), S k e r l i 6 i n p o l (1). S i t a r , K o b l e r , P r i m e In M o h a r 6 i,n p o l . D o k i 4 l n p o l (1), M e s t e k 3 i n p o l :tt%.

F . M . ,

fetran « • D O C E N J S K I E I 8 T 1 Stev. • (SMf

SSejkoprej je in ostane g lavni

cilj prosvetnih d r u š t e v izobraževanje Hudi Prenos s prve strani

k l o r a ln pod.) namenjene že bolj razvedr i lu . Dalj časa se je s a d r ž a l tudi ob r a z č l e n j e v a n j u v p r a š a n j a č l a n s t v a v d r u š t v i h . D r u š t v e n i č lan je lahko vsak, • k i &i žeti r azš i r i t i svoje obzorje i n se udejstvuje v k a k r š n i k o l i dejavnosti d r u š t v a , pa č e p r a v se ob tem samo izobražu je . N i torej trena, da b i imela d r u š t v a samo godbenike, igralce, t am­b u r a š e i n druge amaterje; i z ­o b r a ž e v a n j e mora zajeti č imveč l j u d i , k i so vs.i hk ra t i tudi č lan i d r u š t v a . Dat i l judem č im ši ršo izobrazbo in j i m pr ikazovat i r e s n i č n o soc ia l i s t i čno kul turo , J ih vodit i v njeno razumevanje, jpc d oži vijanje i n soustvarjanje, to naij bi b i l c i l j i z o b r a ž e v a l n e dejavnosti na š ih d r u š t e v . ' Z las t i b i morala d r u š t v a pr i tegoval i v svoje vrste mladino.

Ta jn ik okrajnega sveta Lojze Kasteliic je za predsednikom naniza l delegatom vrsto n a č e l ­n i h mis l i o delu in obl ikah dela t d r u š t v i h . Dejal je, da naj bo Interes sode lu joč ih izhodišče , tgradi tev social izma pa ci l j vse­ga tega dela. P r i tem naj pred­n jač i kval i te ta , k r i t i k a dela pa naj bo vzpodbudna in vzgojna. Ve&jii k ra j i morajo pomagati fnanjš im. Naš t e l je vrsto uspe­hov, k i j i h je ljudskoprosivetno delo zabelež i lo v zadnjem letu, opozor i l na potrebo t r d n e j š e povezave d r u š t e v s Soc ia l i s t i čno •vezo, nato pa je prebra l nekaj •o&k iz p rav i l Zve<ze Svobod in |>rosv. d r u š t e v .

Sledi lo je poroč i lo blagajne (Bogo Komel j ) . gospodarsko po­t o ž i l o , medtem ko je N i k o P a v ­l i c poroča l o p o t u j o č e m k i n u in © j e g o v e m delu. V 15 s talnih k i ­no dvoranah v okrarju je 3200 s e d e ž e v ; lani je gledalo v teh divoramah predstave skoraj pol mi l i j ona l judi . Z 2 po tu joč ima k ino proiektonjema je okrajni odbor Ljudske prosvete p r i re ­d i l 220 predstav v 29 kra j ih , p r i č e m e r je imel nad 22.000 ob­iskovalcev. B i l o je tudi 30 pred­elav 5 s t rokovnimi in poučn imi f i l m i . Poleg m a n j š e r o č n e t i ­skarne in knjigoveznice je od­b o r uredi l tudi foto laboratorij r a dela v lastni rež i j i .

Korefeirat o kn j i žn i cah j « i m e l Bogo K o m e l j . k i je dejal , d a je v okraj,u po nepopolnih podatk ih 40 l judskih kn j i žn i c z nad 21.400 knj igami . P r i r a s t k i v k n j i ž n i c a h pa so redki , das i rav-no je okr. svet l an i razdel i l po­d e ž e l s k i m k n j i ž n i c a m za 392.500" d i n novih knj ig . Predlagal je vrs to ukrepov, o kater ih bomo v kra tkem v n a š e m tedniku po­sebej poroča l i zaradi aktualno-ati k n j i ž n i č a r s k e g a v p r a š a n j a v okra ju .

V e č s k r b i z a I d e j n o v z g o j o č l a n s t v a

Tz razpravl janja posnemamo naslednje g l a v n e j š e mis l i d i -•kuntan tov: Igranje zabavnih in p o u č n i h iger samo sebi nI namen — tudi z n j imi h o č e m o n a š e * l j u d i vzgajaiti, j i m kazat i n o v i čas i n varovat i pr idobi tve N O B . Pr i re janje iger na takozv. ceirkveme »prazn ike« , k i so na­v a d n i de lavn ik i , nima s socia­l i s t i čno miselnostjo, k i mora p rev ladova t i v naš ih d r u š t v i h , n i č skupnega. Odborn ikom i n č l a n o m d r u š t e v mora bi t i jasno, da paktiranje in »oglašanje s t a k i m i »prarzniki« zaradi more­bitnega f i n a n č n e g a uspeha v blagajni d r u š t v a n i zd ruž l j ivo z nače l i soc ia l i s t i čne kul ture .

Idejmost se k a ž e pr i nekater ih d - u š t v i h v k a l čudn i luči . F o l ­k l o r n a skupina iz Pre loke je ime la čas na pr. za podoknice f u p n i k u za njegov godovni dan, »ni pa imela časa«, da b i »ob­de lovala na o b č i n s k e m prazn iku

na V i n i c i ! Drugje spet še ved­no leze na dam razna p laža iz s tar ih m e ž n a r s k i h zalog, igrajo razne » Z a č a r a n e ženine« in pod., organizacije, prosvetni delavci in drugi pa ob tak ih pojavih ne pomagajo s pamet­nim nasvetom in predvsem s konkre tn im sodelovanjem. P r e ­malo je še budnosti , kaj je in kaj n i soc ia l i s t i čno , kar se igra, poje, govori in daje na odrih in pod. In vendar i m a j č d r u š t v a za tako vzgojo vsak hip neš t e to p r i ložnos t i . D r u š t v a zanemarja­jo tudi redno pr i javl janje p r i ­reditev na t a j n i š t v o notr. zadev.

V s o p o m o č t e č a j e m i n o s t a l i m g l a v n i m o b l i k a m

i z o b r a ž e v a l n e g a d e l a ! Sle-jkoprej je in ostane po­

glavi tn i ci l j dejavnosti vseh na­ših prosvetnih d r u š t e v izobra­ževanje ljudi. Zato morajo d r u ­štva i z o b r a ž e v a l n i m panogam svojega dela dajati popolno prednost, vso podporo in tudi materialna sredstva. Raz l ičn i tečaj i za i z b r a ž e v a n j e deklet, žena in gospodinj, predavanja, ljudske univerze, f i lmske pred­stave, kn j i žn ice , kmet i j sko-gospodarski tečasjj in pod. p r i ­reditve so o s n o v a tega i zob raževan j a . Tako naj n. pr. kn j i žn ica nadaljuje tam, kijer je šola nehala. Teča j bo nadalje­val pošolsko i zob raževan je , za­k l j u č n a pr i redi tev t eča jn ikov ali t eča jn ic pa bo manifestacija njihove sposobnosti in p r ip rav ­ljenosti ; da s t ak im delom na­daljujejo tudi po teča ju . Ogro­men pomen ima prikazovamje p o u č n i h in s t rokovnih f i lmov v kra j ih , kjer ni stalnih k ino dvoran. V e l i k o lahko napravi jo šole z diaprojektor j i .

Za vse to morajo vedeti tudi obč inski l judski odbori, k m e t i j ­ske zadruge, pcilitične in ostale organizacije, da bodo s skupni­mi močmi in enotnim delom podpirale in razvijale izobraže­valno drfnvnoet v svojem kra­ju. Igranje iger, prirejanre k o n ­certov, r a ^ i nastopi ; td . so drugotnega pomena, *o že bolj už ivan je k u l t u r n i h dobrin i n

razvedr i lo po t e ž k e m de lu — osnova za to pa je izobražen človek, k i bo vedel , da pomeni social izem lepši j u t r i š n j i dan, večj i kos kruha in bol jše ž iv ­ljenjske pogoje za n a š e g a de­lovnega č loveka . Ne moremo dovolj p o d č r t a t i , kako v a ž n a je p r i vsem tem delu prevzgoja č loveka , za katero so odgovorni vsi naš i komunis t i , social is t i , vse n a š e organizacije, ne pa sa­mo prosvetna d r u š t v a . Vsa na­ša prizadevanja morajo bi t i usmerjena v to, da bo izobra­ževanje naših ljudi social ist ič­no, vseskozi napredno, da bo usmerjeno v neposredno odlo­čanje pri razvoju n a š e skup­nosti.

D o l ž n o s t c e n t r o v z a v e č j o p o m o č o k o l i š k i m k r a j e m Delegat Svobode K a n i ž a r i c a

ing. Branko Peternelj je v plodnem pr ispevku poudar i l vlogo kul t . prosvetnega dela med delavstvom v naš ih i n d u ­s t r i j skih k ra j ih oz. mestih. K o ­l e k t i v i moraiio oceniti delovno si lo. k i prihaja in odhaja z de­la, svoje delavce morajo vzga­ja t i , da bodo le- t i p r e n a š a l i na vas npioredno misel . P r a v v k o ­l ek t iv ih je tudi n a j v e č m o ž n o ­sti, da zaživi jo Svobode, da j i h delavci sami v z d r ž u j e j o in po­skrbi jo za to, da ne bomo vedno ugotavljal i samo zimskega, »se­zonskega« prosvetnega dela, na­to pa 8 ali 9 -mesečni molk. Vsak izlet v naše zgodovinske kraje je treba združ i t i s prosvetnim — p o l i t i č n i m poslanstvom, t re­ba je poskrbeti, da bodo pre­davanja na l judskih univerzah ž iv l jen j ska , p r i v l a č r a . zanimiva .

O pomoči mestnih in delav­sk ih d r u š t e v podeže l ju je bi lo v zadnjih le t ih precej razprav­ljanja, vendar na te r o m o č i v prtifeM še ne vid, :mo. Pr izdravi t i je treba zato pripravljenost k a -n i ž a r s k e Svobode, k i je uredba l u t k o v n i oder in hoče pr i red i t i lu+karski t eča j , nato pa nasto­pati po B e l i k r a i i n i in igrat i pionir jem in cicibanom. V N o ­vem me*$u bi b i l pogreben že dolgo p r i č a k o v a n i t eča j za r ež i ­

ranje, maskiranje in pod. gle­da l i ško ustvarjalnost, pa se tu ­di o tem vse p r e v e č razpravl ja , manj — včas ih nič — pa nare­d i .

O b č i n s k i svoti naj bi zato po­slej bolj sk rbe l i , da bi več ja d r u š t v a gostovala tudi v manj­ših k ra j ih , kjer ljudje le redko­kdaj v id i jo dobro igro a l i s l i ­šijo lep koncert. Nj ihova naj bi b i l a tudi skrb za ustanovitev nekakega obč inskega prosvetne­ga fonda, kamor bi se stekala pomoč za i zobraževa lno delo d r u š t e v .

M e d ostal imi pametnimi pred­logi s k u p š č i n e naj omenimo še predlog E. Jazbeca o ustanovit­vi enoletnega pevovodskega te­čaja v Novem mestu. Brez pe-vovodij bo težko razvijati pev­ska d r u š t v a , katerih pa je če-, dalje več . Manjša prosvetna d r u š t v a bi kazalo združ i t i (Stranska vas — 7 č lanov , so­sednja B i r č n a vas pa ima K U D Par t i zan ; oboje bodo združ i l i v eno d r u š t v o s pr imernim naz i ­vom).

Delegat r epub l i ške Zveze tov. J a z b i n š e k je opozoril med d r u ­gim predvsem na okrepitev Iz­o b r a ž e v a l n e g a in vzgoinega de­la v d r u š t v i h , na v k l j u č e v a n j e mladine v d r u š t v a in njihova vodstva, na več ie sodelovanje i z o b r a ž e n c e v v d r u š t v i h in na nujno potrebno zna tne j šo po­moč k n j i ž n i c a m .

«•

Pole>m ko je b i l r a z r e š e n s f a -r i odbor, so delegati i z v o l i l i 27 č l anov v novi plenum okrajne­ga sveta Zveze Svobod in pro­svetnih d r u š t v i h in 3 -č lansk i ' nadzorni odbor, sekretariat pa je po skupšč in i i zvo l i l za nove«-ga predsednika okr. sveta To­neta Eeleta, *za podpredsednico prof. Tatjnno BeJopavlovič, za tajnika Lojzeta Kastelica in za blagajnika B. Komelja. S k ' e o i , k i jiih je sprejela s k u p š č i n a , bodo resno napotite za bodoče delo I judskcoroivetn ih organi­zacij v okraju, k i morajo č i m ­prej, k a k o r je dejal novi p red­sednik, dohiteti usmehe v gospo­darskem razvoju Dolenjske.

V Bel i krajini so dobil i lutkovno g l e d a l i š č e

D P D Svoboda v Kanižar ic i se je bilo tuđu vključilo v praznova­nje tretjega občinskega praznika črnomaljske občine : prizadevni kanržarski rudarju so odprli lu t i kovno gledališče, k. je za sedaj prvo v Beli krajin:. Žr tvoval i so precej časa in truda, tako za i z ­delavo odra kot za vaie, saj je bilo treba začeti povsem znova in na nitkah viseče lutke niso ho­tele kar takoj ubogati težkih ru­darjevih rok. Največ zaslug za novo belokranjsko lutkovno gle­dališče ima delavski svet rudnika, k i je prispeval vsa potrebna ma­terialna sredstva, in požr tvova ln i direktor rudnika ing. Branko Pe-ternelj, ki je omogočil uresničiti večletno zamisel kanlžarske Svo­bode.

Otvoritvena predstava — -16. februarja v Kanižarici in 17. v

za sceno. Osnutke za lutke je i z ­delal partizanski slikar N i k o P i r -nat, iz lesa iztezal pa kipar Lojze LavriČ. Karton za kulise so p r i ­nesli kurirji s Štajerskega, barve so dobili i:z Trsta, kostume je pa izdelala iz blaga angleških padal Mirna Pajkova. Partizanske lutke so razveseljevale borbe brigad*.n prebivalstvo po vsej Beli krajini in še čez Kolpo tja do Delnic; se­daj jih hrani Muzej N O B v Ljub­ljani.

Nadal ju joč kulturno tradicijo* I«z hudih dni naše osvobodilne borbe bo lutkovno gledališke i z Kanižar ice s svojim zložil jiv.ra odrom ter z »Jurčkom« razvese­ljevalo Belokranjce, zlasti pa c i c i ­bane in pionirje. Čast rudarjem, ki so sklenili, da bodo še letos s pomočjo k uit u mop ros vernih sve­tov občine Črnomel j in okraja N o v o mesto organizirali splošni rečaj za lutkarje in tako pomagaJA širiti lutkovno umetnosti

T o k r a t : 8 4 4 r e š i t e v

Crnomiju — je i^re dno uspela Oder je izdelan skrbno, okusno in tehnično res izvrstno opremljen. Scena je bila pooolna, igralci pa so se do kraja potrudili. Nasto­pili so z igrico »Jurček .n trije razbojniki« — razbojniki pona­zorit ie jo nacista, fašista in belo­gardista.

T a igrica ni bila izbrana kar tiavdan, ampak kot spomin na čase N O B . Belokranjski lutkarji hočejo nadaljevati delo zgodovin­

skega partizanskega lutkovnega gledališča, k i so ga bil i leta 1944 ustano*vilj v Crmošnjicah člani centralne tehnike C K K P S . T o gledališče je nastopilo prav z Igrico »Jurček in trije razbojnik.;«; napisala jo je slikarka Alenka Gerlovič in naredila tudi načrte

N a nagradno k r i ž a n k o »6 let Dolenjskega lista« je do 25. fe­bruarja odgovori lo 844 bralcev našega l ista. 26. II. 1956 so b i l i i zž reban i naslednji r e š e v a l c i :

1. Mervar Milena, »Novoles*. Novo mesto, Ragovska 13. — 3.000 d in ;

2. Oblak Matija, učenec , Novo mesto, Kr i s t anova 11. — 2.000 dinarjev;

3. Repar Ana, D v o r 12., p. Žu­ž e m b e r k — 1.000 d in ;

4. Žagar Zđravko, Dom IKŠ— T A M , M a r i b o r 5., Tezno — dobi v polusnje vezano knj igo: R a -belais L . , Gargantua in Pan ta -gruel ;

5. Prus Anton, Črnomelj 21 — dobi knj igo: A . Daudet, Tanta-r i n iz Tarascona;

6. Kuhelj Alojz, Š m a r j e 18., p. Š e n t j e r n e j — dobi knj igo: J Augusta, L o v c i j amskih med­vedov.

l i

KUD Stane Ker'n v Podbočju si je ustva/H*o osnovne pogoje za nadaljnjo Širšo kulturno prosvetno dejavnost

Pred nekaj dnevi so se zbrali čiani prosvetnega druš tva »Stane Kerin« v Podbočju na redni lemi občni zbor, k i je bi l prvi po u -stanovnem občnem zboru druirva. Iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, knj ižni ­čarja in režiserja je bilo razvidno, da je d r u š t v o v celoti upraviči lo svoj obstoj. Druš tvo je bilo ob u -stanovitvi brez finančnih sredstev, pa tudi brez ureiene prosvetne dvorane, kjer naj bi hilo središče

društvenega delovanja. Dvorano, k i je bila med vojno požgai ia , je domača K Z le zasilno obnovila, zato si je d ruš tvo ob ustanovitvi postavilo kot prvo in najvažnejšo nalogo: urediaa notranjost dvora­ne. V ta namen je pričelo d ruš tvo zbirati denarne pri |;evke in ma­terial. Iz poročila blagajnika je biio razvidno, da je d ruš tvo v dobrem letu oacoja investiralo v prosvetno dvorano nič mamj kot 556.361 din. T u ni vračunan les,

ki so ga kmetje dali brezplačno :m prostovoljne delovne ure po­žr tvovaln ih članov d ruš tva , kar bi zneslo zopet 100.000 diin

Zbrani denar je bi l uporaMjen za ureditev odra, za nabavo z a ­ves, za napeljavo elektrike, z* be-li.enje dvorane, za nabavo b'**:a za h orisan* ter za manjša mizar­ska, tesarska in zidarska dela. Vendar pa člani s stanjem kakr ­šno je, niso zadovoljni. Potrebno je še adaptirani d've sobi,, kjornaij b; h f a garderoba in knjižnic.", s či talnico, k i se še stiska v šolskih pios-torih. Nadalje je treba naba­vam' reflektorje, primerne peči in druge rekvizite, k i so i gralski d ruž in i nujno gxvtrebnl.

Usrvainje.nl so osno'vni pogoji z 3

širšo kulrurnant-oisvetno dejavnost, uspehi pa so b:.H v pretek li sezoni je sprejel v svoj delovnj program kar zadovolj ivi . Upravni odbor celo vrsto predlogov posameznih čiamov. Upamo, da jch bo s po­m o č i članstva rud; uresničil. O uspehih novega odbora pa drugič kaj vež. - ič .

Uvod v letošnje proslavljanje 75-letnice obstoja Prostovoljnega gasilskega društva v Dolenjskih Toplicah je bil nedavno občni zbor društva. Na sliki: delovno predsedstvo in del ude ležencev

R E Š I T E V K R I Ž A N K E »B L E T D O L E N J S K E G A L I S T A «

Vodoravno: 1, Pozen, 5. D u š a n * 10. zloba. 15. Ir, 16. Novo cnestOi 19, Igor, 20 reč , 21. beliti, 22. so­sede, 24. A l , 25. teleta, 27. silen, 28. goden, 29. š k o r e c , 32. Z A . 33. korenje, 35. ari, 37. Dolenjski list. 42. otok, 43. ekonomija. 44. tr, 45. bob, 47. Andreja, 48. tri, 49. E r a ­zem, 52. Italijan, 54. rastem. 55. t i , 56. enaka.

Navpifno: 1. Piran, 2. orel, 3. en, 4. nobeden, 5 Dolenjska, 6. umit , 7. š e t a š . 8. asi. SKNOkola) T(esla), 11. lisica, 12. o g « , 13. b o d e ž i . 14. arena, 17. Velenje, 18. os, 23. ose. 25. torek, 26. L O , 28 golobar, 30. kolorit, 31. Rusija. 33. Kotor. 34. ekonom. 36. R K , 37. dober, 38. Ind, 39. Imeti, 40. tjale, 41. Drina, 44. trak, 46. -kes, 48. tja, 50. za. 5L M(atija) T(omc). 53. in .

Z a v s a k e g a d e l a v c a , k m e t a , i z o b r a ž e n c a k n j i g e P r e š e r ­n o v e d r u ž b e z a le to 1 9 5 7 .

Občni zbor PD v Novem mestu

Planinsko d r u š t v o v N o v e m mestu sporoča članom in vsem NovomeŠčanom, da bo imelo v torek 6. marca ob 7. uri zvečer v; Sindikalnem domu o b č n i zbor. Niamien planinskega druš tva ja planiimsio. tur: c:cna propaganda*

odkrvanj? in posredovanje k r a ­jevnih lepot in zanimivosti novo­meškega Okol i ša delovnim l j u ­dem Doilenjsike in iz drugiih k r a ­jev naše domovine, zaito je ž e l e ­ni, da se občnega zbora udeleži č i m v e č prebivalcev ter zastopni­kov delovnih kolektivov in mno­ž i č n i h organizacij. Kaj t i le s š t e ­vilnimi člani in prijaitel'ji d ruš tva in v sodelovanju z delovnimi k o ­lektivi bo novomeško P D lahko uspešno poipr'ijelo za delo in uspešno izpolnjevalo svoje pleme­nite naloge v korist delovnemu človeku in v slavo naše prelepe dolenjske zemlje.

Načrti prosvetnega društva v Podzemlju P r e d k r a t k i m je b i l v P o d ­

z e m l j u l e t n i o b : n i zbor k u l ­t u rno p rosve tnega d r u š t v a , ka te rega se je u d e l e ž i l o lepo š t e v i l o č l a n o v . D r u š t v o v o d i r avna te l j n i ž j e g ; m n a z i j e to­v a r i š Z o r n . O d e l u d r u š t v a je p o r o č a l t o v a r i š F r a n c M o l e k . M e d d r u g i m je p o u d a r i l , d a uč- i t e l j s tvo t a m k a j š n j e š o l e n u ­d i d r u š t v u v s e s t r a n k o p o m o č . P a č pa i m a d r u š t v o p r e m a l o i g r a l c e v za v e č j a o d r s k a de­l a , to pa o v i r a t u d i m a j h n a i n s labo o p r e m l j e n a d v o r a n a . N a v z l i c t e m u je d r u š t v o l a n i u p r i z o r i l o t r i igre , s . k a t e r i m i je t u d i gos tova lo v G r i b l j a h . P r i r e d i l i so t u d i iz le t n a G o ­r e n j s k o za d r u š t v e n e č l a n e .

T® ON @N@ I. zimski tabor Rodu gorjanskih tabornikov na Gorjancih

(januar 1956)

Ob razstavi učbenikov z a o s n o v n o š o l s k i b r a l n i p o u k o d T r u b a r j a d o P r a p r o t n i k a 1 5 5 1 - 1 8 6 9

•1. februarja 1956 je poteklo de­set let od ustanovitve n o v o m e š k e Studijske k n j i ž n i c e . T a Jubilej je k n j i ž n i c a p o č a s t i l a z razstavo o s n o v n o š o l s k i h beril.

V č a s u svojega obstoja je k n j i ž ­nica priredila ž e mnogo lepih in Uspelih razstav, naj omenimo le Št ir i razstave partizanskega in na­p i ednega tiska, Kettejevo razsta­vo, razstavo rokopisov, ki jih k n j i ž n i c a hran! razstavo d i j a š k i h rokopisov, listov in Trdinovo raz­stavo, d a ni*i ne omenimo skoraj Vsakoletnih P r e š e r n o v i h razstav in o b č a s n i h majhnih razstavic. Te Razstave so bile aH v telovadnici osnovne š o l e . v Š o l s k e m razredu, baraki pod Domom ljudske pro­svete. v Sindikalnem domu. v Do­m u J L A , v trgovskem lokalu pod­jetja Rog In zadnja v obnovlje­nem starem gimnazijskem poslop­j u Sedania razstava pa je v last­nem domu — Studijski k n j i ž n i c i Jrtirama Jarca v Kresiji . Prvotni namen ustanove le bil da b| za •3«r?eto obletnico ustanovitve raz­stavili v P i e š e r n o v e m tednu 1956 k n i i ž n e redkosti, ki jih k n j i ž n i c a hrani. Ker pa Je naiš u«lulbenec prof. I. A n d o l l š e k po triletnem raziskovalnem delu zakljiičri' ° " o i o ra^joravo o o s n o v o š o l s k i h ab^ned-nlk'h Je kolekth' khjlttritce ikie-liti, da b 0 ralš i -jriredil rarslavo O s n o v n o š o l s k i h boril.

T a »rr/«*ava zavzema prsebno mesto v vrsti ra-/stav n a š e i IteSV-ve. nr le zaradi te?a. ker Je plod tri.letn"Kq znanstvenega dela. p a č pa predvsem zato. ker nam od­kri je mare(fca1 noveaa ln marsika-ter"o stva" postavi na svoje me-tftn. RpzstaVo n o k a ž e . da niso bHl ebeer-dmki jzv'rno delo ampak le prirejeni po tu!'h vzor'h in da Ti^ meremn stovoriti o piscih abe-CP'tn'k->v. n»č oa le o orre leval -clh TV^rsIkate^i abecednik v bi t>l!;og"i*'H spiob ni bil z a b e l e ž e n tn r&zstava p o k a ž e v e č takih p r i ­

merkov, n. pr. Metelkova prire­ditev Mai elmerjevcga Abecednika," izdaje 1837, 1843 in 1845. Prav tako je razstavljen Musijev » N a v o d v bianje za mladost nedeljskih šol« , izdaja iz leta 1839 ah 1840, ki ga bibliografija ne pozna ln Je n a š izvod unikat. Enako hrani n a š a ustanova unikat Istega dela — č e ­trto Izdajo iz leta 1849. Med redke razstavljene knjige spada tudi B u -kvar za š o l e n a kmetiji; Graz 1825, 3. izdaja.

Razstava obsega ves nekdanji slovenski teritorij, medtem, ko se je do sedaj š t u d i j o abecednikih omejeval predvsem na b i v š o Kranjsko Razstava rma osem od­delkov: meiniki so ah že ustalje­ne dobe v slovenski k n j i ž e v n o s t i , važn i zgodovinski dogodki (Napo­leonova Ilirija, M a r č n a revolucija) in pa trije o s n o v n o š o l s k i zakoni iz let 1774. lflOi in 1869. Razstava Je torej razdeljena: 1) Stoletja pred reformacijo. 2) Ucbenl'ki za bralni poim v dobi reformacije (1551 do ifion. 3) P r i p o m o č k i za bralni pouk 1600—1774, 4) U č b e n i k i za bralni pouk od prvega do drugega osnov­n o š o l s k e g a zakona 1774—1806. 5) U č b e n i k i od -drugega o s n o v n o š o l ­skega zakona do Naooleonove Ili­rije 180«—1809. 6) U č b e n i k ! za Na­poleonove Iliri le 1809—1813. 7. U č ­beniki 1814—1848 In 8) U č b e n i k i !IH8—18(19. Obenem razstava po-udaria razvoj pravop'sa tn razvoj k n l ž i e g a lezika v zvezi Z borbo za enotni k n i l ž n l lezik. U č b e n i k i pa «;ri tudi obravnavani z m e t o d i č ­nega. !"terarnoestetskefTA. ie/lVov-netn In t e h n i č n e g a vidika. Ekspo­nati so aH originali al! pa fotoko­pije, vseh ]i> 1M in sicer 117 knite odnosno fotokopll. IR fotografij Orireievalrev od Trubarla do Pra-nrotnika. 9 raziskovalcev od Mar­na do Mala in 6 blbVografov od C O D B do dr Mirka RnnlJa. T o l m a č k raz« , ! *vl ip zelo o b š i r e n in ZP.O-i č e n . Razstavljeno le b".o vse. kap Je dosegljivo, veliko slik prireje-

valcev bi bilo treba š e razstaviti, toda n i s 0 ohranjene, P r i doh.h z v e č izdajami Je bila razstavljena le prva izdaja, ostale pa so bile omenjene v t o l m a č u .

Prvotni n a č r t razstave je bU v e č j i in )e bila razstava priprav­ljena za več j i razstavni prostor. Ker pa smo se o d l o č i l i , da razsta­vimo pod lastno streho, č e p r a v je prostor m a n j š i . Je moralo polovi­co gradiva odpasti ln to pred­vsem katekizmi, ki so do okrog leta 1810 n a d o m e š č a l i berila. Kot dopolnilo abecednikov za bra.nje Je bila mladinska literatura, tudi ta Je monala odpasti zaradi tesne­ga prostora. Toda kljub temu Je razstava popolna In nima vrzeli, sai obsega celo Prekmurje. ki Je do sedaj v s p l o š n e m še najmani raziskano. Seveda š e marsikatera k n j i ž i c a na razstavi manjka, a Je nismo mogli razstaviti, ker ni ohranjena niti v enem izvodu K n i i ž n i c a si le Izposojala abeced nike. da Je pripravila fotokopije, od N U K . Celja. Murske Sobote do Tomaja. N , ? š a k n j i ž n i c a Ima ze lo mnogo beril in lahko trdimo, da ima za N U K v LJubljani naj­b o g a t e j š o zbirko. Da Je razstava tako lepo ii->Dela, gre hvala n a č r t ­nosti nabavne Dolitlke v Itiudil-ski knH*nlc4. ki tež i za tem. da si nabavi sleherni slovenski tekst Mnogo ias tU | za bogate zbirke no­v o m e š k e š t u d i j s k e k n j i ž n i c e pa ima tudi IlubManskl antikvar Š t e ­fan Tausig. ki z veliko skrbio zbl rt redke tiske za n a š o ustanovo

Unamo, da bn v n a l k r a l š e m č a s u k n i ' ž n ' c a u r e đ U i v e ž o In da bo l lur l^a oblast tudi v b o d o č e knMžn'ct naklonlena — da bo dodelila u « t a n o v i š e sobo — zase deno po n^vatni stranki — ki 1e

uriejen* kot klin med H « taln'co in delovno sobo. Takrat pa bo k n i ' ž n i e a nnkazala InvnosM izbor svojih bogatih zakladov.

B. Komelj.

D V A M I L I J O N A V P L A M E N I H

Idir Beiaid iz L i l i a je igral na lotcriijii. K o jc v časopisih pre­bral, da ni nič zadel, je srečke pusri! na mizi in hčerka jih je skupaj z lupinami pomaranč v r ­gla v peč. V duugl .zdaji pa so časopisi (prinesli popravek na­pačno ciskanc Številke srečke in I d r je ugotovil, da je dobil dva m iijona frankov. Bilo je prepoz­no, kajti srečka je zgorela. D i -rekoilja loterije ga tolaži , da bo dobil denar, če se v letu dni n ih ­če ne oglasi s srečko.

Č I S T O P O A M E R I Š K O

Na nedavnem konRresu Indu-strijcev nylon perila v USA so seveda Izvolili tudi — »mis

spalna srajca« . . *

K O v S T A R I H Č A S I H

Pred sto in več leti je vsako večje mesto imelo svoje nočne ču­vaje, k i so hodili po ulicah in bedeli nad premoženjem prebival­cev. Oboroženi so bi l i s helcbar-do, za pasom pa so imeli rog, da so v primeru ognja ali druge nesreče zatrobili in zbudil; ljudi.

V Podkorenu nad Kranjsko go­ro jc bil pa nedavno upokojen nočni čuvai Anton Košir, k i je tlo zadnjega časa hodil ponoči po vasi s helebardo in rogom. »Naša vas je več.noma lesena«, jc dejal dotoi.sniku »Vjesnika«, »lahko i z ­bruhne požar , zato nekdo mora čuti . Vsako noč hodim po vasi od desetih zvečer do prve zo ­re . . . Star sem 63 let, imam 32 let službe in je čas, da me kdo ' i inenja. Rad b. že spal ponoči

kott drugI.«

Pred gostovanjem celjskega gledališča

v Novem mestu Za z a g r e b š k o »Komedi jo« je

bi lo p re tek l i teden š e n t j a k o b s k o g leda l i šče drugo, k i je v m r t v i sezoni poživ i lo geda l i ško ž iv l j e ­nje dolenjske metropole. V kraitkem se bo predstavilo N o ­vomeŠčanom Cel jsko pokl icno g leda l i šče z en im na jbo l j š ih po­vojnih jugoslovanskih dol — z M a r i n k o v i č e v o » d o n i j o « , k i je v ' Ce l ju in L j u b l j a n i dož ive la prodoren uspeh. T o v a r i š Fedor G r a d i š n i k , dolgoletni vodfjn ce l j ­skega amaterskega g leda l i šča *n sedanii up ravn 'k poklicnega g'edaHŠča je sporočili, da so Celtiani pr i ipravl jcnl svojo gle­da l i ško ku l tu ro nosredov;»+i tud: Dolenjski . K D D u š a n Jereb je ukrenil lo vse potrebno. d:i bo v kraitkem pr i š lo do gostovanja.

T. T .

T o v a r i š Z o r n je z las t i p o u ­d a r i l na loge d r u š t v a v bodo­če . P r e d v s e m je t reba de lo d r u š t v a še p o j a č a t i . U p r i z o r i t i je t r eba š e v e č iger i n z m o ­r e b i t n i m d o b i č k o m i zpopo ln j e ­v a t i op remo d v o r a n e i n o d r a . P r i r e j a n j e d r u ž a b n i h v e č e r o v , o r g a n i z i r a n j e r a z n i h k r o ž k o v , p r e d a v a n j , p r edva jan j e p o u č ­n i h f i l m o v , p r i r e j a n j e i z le tov , gojenje v s e h v r s t š p o r t a , i z ­po ln i t ev k n j i ž n i c e z n o v i m i k n j i g a m i i n pod . naj bodo g l a v n a na loga d r u š t v a . V s e to i n v k l j u č i t e v v d r u š t v o č i m v e č č l a n o v , z l a s t i i z v r s t m l a ­d ine , so na o b č n e m z b o r u sp re j e l i k o t sk lepe . H k r a t i so sp re j e l i v d r u š t v o v e č n o v i h č l a n o v , k i so p r i p r a v l j e n i d e ­l a t i za d v i g k u l t u r e i n p ro sve ­te na v a s i .

K n j i ž n i c o bo v b o d o č e v o ­d i l a u č i t e l j i c a tov. S p r a j c a r -j eva . D o l o č i l i so t u d i n a č i n i zposo jan ja k n j i g i z k n j i ž n i ­ce. N a r e ž i s e r s k o š m i n k a r s k i t e č a j v M e t l i k o so p o s l a l i t r i t o v a r i š e , t ako d a ne bodo i m e l i

šentjakobčani so gosto­vali v Novem mestu V petek 26. februarja so go­

stovali v Novem mestu č lan i Š e n t j a k o b s k e g a g leda l i šča iz Ljubl jane s Fodorovo komedijo Uspavanka .

Igraloi so za igra l i Izvrstno, b i lo j i h je res veselje gledati i n pos lu ša t i ; po igra lsk i plati so š t ev i lne gledalce vsekakor zado­v o l j i l i . Ne moremo pa tega reči o Uspavank i sami. P l e h k i d v o m ­l j i v i dovtip'i iz časov k ra l j evo-ogrske h o n v e d š č i n e jn huzarš&i-ne in s ladka sentimentalnost (povrhu se to oboje v igr i še hudo tepe) je res premalo tudi za lahkotno komedijo, oziroma za gledalca, č e p r a v noče kaj več kot lahkotnega razvedr i la . Vse­kakor pa S e n t j a k o b č a n e še v a ­bimo ln že l imo , da se nam predstavijo z bo l j šo komedijo in nam tako p o k a ž e j o svoje še bolijše igralsko kval i te te .

t e ž a v . I z v o l i l i so n o v u p r a v n i odbor z d o s e d a n j i m p redsed­n i k o m F r a n c e m M o l k o m n a č e l u , p r a v t ako t ud i n a d z o r n i odbor . N o v e m u u p r a v n e m u odboru ž e l i m o v e l i k o uspeha v k o r i s t k u l t u r n e g a r a z v e d r i l a i n d v i g a i d e o l o š k e r a v n i p r e ­b i v a l s t v a tega o k o l i š a !

I. U .

O G L E

KONEC PRIJATELJSTVA V nekem danskem časopisu,

med ž e n i t v e n i m i sporočili, sta. srečna novoporočenca sporo­čila javnosti ma lce dvoumno noinco: »S to najino poroko se je končalo prijateljstvo, ki je trajalo še iz Šo l sk ih k l o p i . . . t

CARINIKOM POD NOS Trgovinska zbornica v V V i -

chiteju je za novo leto poda­rila uradnikom carinarnice prelepe bonbonjere, na kate­rih je pisalo: »Bolj Človeška\ je darovati, kakor jemati«.

BOG JE PRIŠEL Nekoč po prvi s ve tovn i v o j «

ni je neko hribovsko vasjo tf Bosni p re le te lo p r v o letalo. Stari Sukrija, ki je stal pred hlevom, je ves r a zbu r j en z a ­če l klicati sina:

»Camil, Camil, jojme! Hitro se. skrij na senik — bog se je pr ipe l j a l . ' « ,

K R A T K O IN JASNO »Kaj misliš, Evstahij, katero

delo je n a j l e p š e n a svetu?« »Oh, najlepše je delo bre*

dela!«

Divja mačka pri domačih zajcih

K o ie okrajni logar Pavel Frice iz MoČil pri Srarem trgu nekega večera doka] pozno prišel domov, je zasi ja l M dvorišču zajčje c v i -lenje. Z baterijo in ipuško jc hitro skoč'1 pogledat, kaj je. Zagledal ie precej nenaden prizor: v zajč-nico pod 9topn.,i?Čcm sc ie sijV.t/ila divja m.ičkn jn napadla staro ple­mensko zaikljo. S krogi jo jc zve-r n ' /a vedno pregnal skomine po zajčjem mesu, pa tudii zajklja je zaradi U . T V O V divje mačke kma­lu poginila.

»Ljuhira, mislim, da pride zdravnik zaradi moje gripe!« ^