Kdo obiskuje pti je krmilnice pozimi.doc) · zlatovranka. Na začetku jeseni smo na telegrafskem...

Raziskovalna naloga

KDO OBISKUJE PTIČJE KRMILNICEPOZIMI?

Avtorji:� Matej Gamser, 6. razred� Tomaž Jerebic, 8. razred� Jure Žnidarec, 8. razred

Mentorici: Marjeta Gradišnik Mirt Mojca Žnidarec

OŠ Ljubečna

Marec 2006

2

KAZALO

Stran:1 Povzetek 32 Uvod 42.1 Namen naloge 52.2 Hipoteze 62.3 Metode raziskovalnega dela 73 Raziskovalno delo 83.1 Splošno o pticah v domačem okolju 83.2 Delo z literaturo 103.3 Kako ločevati med ptičjimi vrstami? 103.4 Popisna mesta 143.5 Opazovalni listi 163.6 Analiza rezultatov z opazovalnih listov 383.6.1 Analiza popisa ptic v naselju Zadobrova 383.6.2 Analiza popisa ptic ob gozdu na Ljubečni 393.6.3 Analiza popisa ptic ob robu obsežnih travnikov vBukovžlaku

43

3.6.4 Primerjava pogostosti ptic v različnih okoljih 454 Zaključek 505 Literatura 52

3

1 POVZETEK

Ptice nas s svojo podobo, lepim petjem in zanimivimi življenjskiminavadami že od nekdaj navdušujejo. Želeli smo jih podrobnejespoznati in ugotoviti vrstno raznolikost ptic domačega okolja vzimskem času. Zato smo izbrali tri tipična okolja, v katerih smoprimerjali število posameznih vrst ptic, način njihovegaprehranjevanja in kje se najraje zadržujejo. Vsa tri okolja so bilasadovnjaki, le da je bil prvi blizu gozda, drugi na robu obsežnihmokrotnih travnikov, tretji pa sredi naselja. V sadovnjake smopostavili ptičje hišice in z raznovrstno hrano privabljali ptice, ki se vmrzlih zimskih dneh rade približajo človeškim bivališčem. Domnevalismo, da bo vrstna pestrost ptic največja v sadovnjaku v bližini gozda,najmanjša pa v sadovnjaku sredi naselja. S popisom številaposameznih osebkov in vrst ptic smo domnevo potrdili. Popis ptic obzamočvirjenih travnikih zaščitenega območja Volčekov dokazuje, daje na tem območju vrstna raznolikost ptic zelo velika.

4

2 UVOD

V bližini Bukovžlaka se nahaja zaščiteno območje močvirnih travnikovVolčeki. Znano je po tem, da v tem območju gnezdi redka pticazlatovranka. Na začetku jeseni smo na telegrafskem drogu opazovalito redko ptico in ob tem dobili idejo, da bi v tem šolskem leturaziskovali življenjske navade zlatovranke. Žal se je ptica vse redkejepojavljala v naravi. Ugotovili smo, da se v jesenskem času odseli vtoplejše kraje, zato smo idejo opustili. Toda želja po raziskovanju pticin njihovih navad je ostala, saj vemo, da mnogo drugih ptic pozimiostane pri nas. To so ptice stalnice. Pozimi se rade zadržujejo v bližiničloveških bivališč, zato jih z lahkoto opazujemo.

Tako smo se odločili, da bomo raziskovali, katere ptice obiskujejoptičje krmilnice in bližino hiš v zimskem času na področju Ljubečne.

Slika 1: Zlatovranka

5

2.1 NAMEN NALOGE

Ker je naša raziskovalna naloga s področja ekologije in biologije, inker raziskovalno nalogo delamo prvič, smo najprej spoznali, kakoraziskuje biolog. Njegovo raziskovalno delo je sestavljeno iz več etap.Najprej si postavi eno ali več vprašanj v zvezi s problemom, ki ga želiraziskati. Nato si zastavi hipoteze ali predvidevanja, ki jih gledezastavljenega vprašanja pričakuje. Na osnovi zastavljenih hipoteznačrtuje metode raziskovalnega dela. To delo lahko poteka na terenuali v laboratoriju. Pripravi si opazovalne liste, na katere vnaša meritvein opažanja. Po opravljenem delu podatke analizira in vrednoti. Izprimerjav rezultatov sklepa na novo ugotovitev.

Tudi naše raziskovalno delo je potekalo po podobnih etapah. Namennaloge je bil ugotoviti, katere ptice obiskujejo ptičje krmilnice inbližino hiš v domačem okolju. Tudi okolja na Ljubečni se lahko medseboj razlikujejo. Ptičje krmilnice smo postavili na tri različna mesta:

• v sadovnjak ob rob gozda,• v sadovnjak sredi naselja in• v sadovnjak ob robu obsežnejših travnikov.

Prvo vprašanje, ki smo si ga zastavili, je bilo, ali se obiski različnihvrst ptic razlikujejo glede na to, kje se nahaja ptičja krmilnica.

Žužkojede ptice se v jeseni odselijo v toplejše kraje. Ostanejo tiste, kiso bodisi vsejede ali semenojede. V drugem vprašanju nas jezanimalo, katere ptice so to.

K ptičjim krmilnicam smo jih privabljali z raznovrstno hrano. To sopredvsem različna semena, sadje, storži ter lojeva pogača. Zanimalonas je, po kateri vrsti ponujene hrane ptičji obiskovalci najpogostejeposegajo.

Že površen opazovalec ptic v sadovnjaku lahko opazi, da se določenevrste zadržujejo na točno določenih mestih. Ene gredo v ptičjokrmilnico, kjer se prehranjujejo s semeni, druge jedo tisto, kar izkrmilnice pade na tla, tretje pa se zadržujejo na vejah ali deblihbližnjih dreves. Vprašali smo se, kje se najraje in najpogostejezadržujejo posamezne vrste ptic, ki nas bodo v zimskem časuobiskovale.

6

2.2 HIPOTEZE

Tako kot vsak biolog smo si tudi mi postavili hipoteze, ki izhajajo izvprašanj, ki smo si jih najprej zastavili.

Predvidevamo, da se v gozdu zadržuje več vrst ptic kot izven gozda.V gozdu najdejo varen dom, hrano in prostor za gnezdenje. Prav teptice pozimi, ko postanejo razmere za življenje v gozdu otežene,najpogosteje obiščejo bližino naših domov. Zato smo v prvi hipotezipredvidevali, da bo največ ptic obiskalo ptičjo krmilnico ob gozdu,najmanj pa ptičjo krmilnico sredi naselja.

Pobrskali smo po literaturi in v njej poiskali ptice pevke naših krajev.Razvrstili smo jih na žužkojede, semenojede in vsejede. Glede nanačin prehranjevanja smo predvidevali, da bi ptičje krmilnice lahkoobiskovale naslednje vrste ptic pevk:

• lišček,• menišček,• taščica,• kalin,• plavček,• dlesk,• veliki detel,• kos,• brinovka,• velika sinica,• pinoža,• zelenec,• domači vrabec,• poljski vrabec in• ščinkavec.

Predvidevali smo, da se bo večina ptic, ki bodo obiskale ptičjekrmilnice, prehranjevala s semeni in se zadrževala v ptičjih krmilnicahali pod njimi.

7

2.3 METODE RAZISKOVALNEGA DELA

Glede na to, da se s podrobnejšo raziskavo ptic ukvarjamo prvič, smonajprej posegli po različni poljudnoznanstveni literaturi, s pomočjokatere smo spoznavali življenjske navade ptic. Iz knjig smo razbrali,katere vrste ptic lahko sploh pričakujemo v okolici svojega domapozimi. Natančno smo preučili njihove posebnosti, da bi jih v naravilažje prepoznali.

Nato smo ob pomoči staršev izdelali ptičje krmilnice in jih postavilina ustrezno mesto v bližino hiše. Pazili smo, da je bila hišicapostavljena dovolj visoko, da je ne bi dosegle mačke. Pri postavitvi jebilo pomembno tudi to, da smo lahko ptice čim bolj nemotenoopazovali, najbolje kar skozi okno svoje sobe.

Glede na zastavljena vprašanja in hipoteze smo izdelali opazovalnilist, na katerega smo vnašali opažanja in meritve. Ob tem smoposneli tudi nekaj fotografij, ki dodatno dokumentirajo našaopažanja.

Zbrane podatke z opazovalnih listov smo primerjali in jih analizirali. Izprimerjav smo ugotavljali, katere hipoteze, ki smo si jih zastavili, sopravilne in katere ne.

Slika 2: Detel na lojevi pogači

8

3 RAZISKOVALNO DELO

3.1 SPLOŠNO O PTICAH V DOMAČEM OKOLJU

Narava je sicer polna presenečenj, vendar redko naletimo na boljčarobna bitja, kot so ptice. Najprej slišimo čudovit ptičji napev, natose zazremo v smer, od koder prihaja, in včasih, če imamo srečo indober vid, pred nami zažari v pisanih barvah drobcen ptiček. Kar nemoremo verjeti, da takšno drobceno bitjece proizvaja s svojimiglasilkami tako čudovite melodije. In prav to je tisto, kar človekanavduši za ornitologijo – vedo, ki se ukvarja s preučevanjem ptic.

V Evropi je približno 420 različnih vrst ptic, od tega približno 360 vrst,ki so poznane tudi v Sloveniji. Ptice opazujemo s teleskopi ali zdaljnogledi. Dobro poznavanje ptičjega telesa je pogoj za natančenopis in na podlagi tega natančno določanje ptičje vrste. Pri tem sopomembni vzorci glave, proge na perutih, oblika repa in drugeposebnosti.

Pri opazovanju in določanju ptic najprej neznano vrsto po velikostiprimerjamo s tisto, ki jo poznamo. Pomembna je tudi oblika telesa.Telo ptic je lahko okroglo in čokato kakor pri taščici, ali vitko kakorpri pastirici. Krila so lahko dolga in zašiljena ali kratka in zaokrožena.Pomemben prepoznavni znak so repna peresa. Rep je lahko dolgkakor pri sraki ali kratek, kot ga ima jerebica. Viličast rep je značilenza lastovke, zaokrožen za kukavico, pristrižen pa za škorca.Opazujemo tudi ptičje noge. V osnovi ima ptičja noga tri prsteobrnjene naprej in enega nazaj. Glede na način življenja imajorazlične vrste ptičev noge primerno prilagojene. Poznavanje oblikkljunov nam pomaga pri sklepanju na način prehranjevanja.Semenojede ptice imajo kratek in močan kljun, žužkojede pakoničastega, saj ga pri lovljenju žuželk uporabljajo kot pinceto.Večina ptičjih vrst je obarvana tako, da se dobro prilegajo svojemuokolju in jih je težko opaziti. Nekatere pa so nasprotno zelo vpadljivihbarv. Običajno se v obarvanosti samec in samica nekoliko razlikujeta,saj imata v življenju različni vlogi. Do zanimivih barvnih odtenkov soprišli samci tistih vrst, kjer samice v času parjenja izbirajo med njimi.Ker ptico opazujemo le kratek čas, moramo biti pozorni na načinnjenega letenja. Nekatere vrste letajo hitro in naravnost, drugevalovito, tretje lahko tudi jadrajo. Ptice lahko tudi hodijo, poskakujejoali tečejo in seveda tudi plavajo.

Vsaka vrsta ptic ima svoj poseben napev, bodisi prirojen ali pa tudipriučen. Za zanesljivo določanje ptic po napevih mora imetiopazovalec dobro razvit posluh, ki ga lahko z vajo in rednimopazovanjem izostri.

9

Glavna značilnost ptic je, da njihovo kožo prekriva perje. Pero je kljubsvoji majhni teži izredno trdna struktura. V glavnem poznamo dvevrsti peres. Prva so krovna peresa. Zgrajena so iz rebra, ki spodajprehaja v votlo cevko, imenovano tulec. Na obeh straneh rebra soveje, ki nosijo stranske veje s kaveljčki. Te se prepletajo z drugimi inveje povezujejo v ploskev. Druga vrsta peres je puh. Ima kratko inmehko rebro, vejice pa so brez kaveljčkov. Puh leži pod krovnimiperesi in skrbi za toplotno izolacijo ptice.

Telo ptic je precej enotno. Ima zelo majhno težo. Večje kosti vptičjem ogrodju so votle, vanje lahko segajo zračni mehovi. Zzračnimi kanali so pljučni mehovi povezani s pljuči. Ptice imajo zelovisoko osnovno presnovo, ki se odraža v njihovi telesni temperaturi.Temperatura ptičjega telesa lahko znaša od 40 do 43 °C. Presenečapodatek, da ptica v mirujočem stanju vdihne le petdesetkrat naminuto, kadar leta ali je razburjena pa celo dvestokrat. Njeno srcelahko utripne štiristo- do osemstokrat v minuti. Ptice slovijo po dobrorazvitem vidu, sluhu in sposobnosti orientacije, kar velja zlasti zaptice selivke.

Veliko veselja s pticami lahko imamo spomladi in poleti, ko serazmnožujejo. Večina vrst v tem življenjskem obdobju razvijeposebne oblike vedenja, ki jih mladi ornitologi izjemno radiopazujemo. S petjem in oglašanjem označujejo svoje ozemlje. Mnogevrste so svoje ozemlje pripravljene varovati in ga braniti predvsiljivci. Pomen petja je lahko tudi v privabljanju nasprotnega spolana določeno ozemlje, kar počno večinoma samci. Samci so pogostobarvitejši kot samice in pisane barve kažejo zlasti med snubljenjem.Samice, ki najpogosteje valijo, morajo biti v barvnem smislu boljneopazne in prikrite. Vsak par, ki gnezdi, mora zavzemati tolikšnoozemlje, da s hrano zadosti potrebi po vzgoji mladičev in zagotovilastno prehrano. Velikost takšnega območja je vrstno pogojena.

Glede na vedenje ptic pozimi, jih ločimo v tri skupine:− ptice stalnice, ki pri nas živijo vse leto;− ptice selivke se pred zimo preselijo v južnejše kraje, kjer je

več hrane;− delne selivke so ptice, ki s severnih področij priletijo južneje,

saj so razmere pozimi tod nekoliko ugodnejše.

Določanje ptic ni vedno enostavno, saj jih lahko največkratopazujemo le bežno in kratek čas. Vsak lahko začne z opazovanjemptic že v okolici doma, čeprav ne živi na deželi. Mnoge vrste so senavadile na bližino ljudi in na naselja. Številne nekoč gozdne pticedanes živijo v parkih in vrtovih. Vrste, ki so gnezdile v skalovju, so sehitro privadile na umetno podlago opečnatih in betonskih zidov. Mestoje lahko zanje umetna skalna pokrajina. Če primerjamo vrstno

10

pestrost ptic med mestom, podeželjem in gozdom, se ta stopnjuje vsmeri proti gozdu. Žal je ptice v gozdu v času njihove največjeaktivnosti težko opazovati, saj jih varujejo goste drevesne krošnje. Lepotrpežljiv opazovalec z ostrim vidom ali s tehničnimi pripomočki bo vtem okolju našel obilico zadovoljstva in prišel do novih spoznanj.

3.2 DELO Z LITERATURO

S pticami se v tej raziskovalni nalogi nismo srečevali prvič. Opazovaliin hranili smo jih že v preteklih zimah. V letošnjem letu smo seodločili, da jih bomo sistematično opazovali. Nekateri smo aktivničlani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer si ževeč let pridobivamo izkušnje. Kljub temu smo morali pred začetkomopazovanja preučiti različno literaturo o pticah, iz katere smo izpisalivrste ptic, ki pozimi ostanejo pri nas, in njihovo značilno prehrano. Oteh pticah smo poiskali čim več informacij, kot na primer:

• njihov videz, da bi jih lažje prepoznali,• velikost,• obnašanje,• oglašanje,• razlike med spoloma.

Z na novo pridobljenimi znanji smo se lažje lotili začrtane naloge.

3.3 KAKO LOČEVATI MED PTIČJIMI VRSTAMI?

Veliko ptičjih vrst se da preprosto razlikovati na osnovi ptičjega petja,saj je pri večini zvok glavno sredstvo sporazumevanja. Pri tovrstnemdoločanju potrebujemo obilico vaje tudi na terenu. V veliko pomoč sonam lahko zvočni posnetki. Vse vrste ptic v Evropi so že posnete inposnetki so dostopni na spletnih straneh ali na zgoščenkah.

Drug koristen pripomoček so slikovni in besedni opisi. Del slikovnegagradiva smo posneli sami in ptice kasneje vrstno določali. Drugi delslikovnega gradiva pa izhaja s spletnih strani Društva za opazovanjein proučevanje ptic.

Slika 3: Dlesk (Coccothraustescoccothraustes)

11

Slika 4: Lišček (Cardueliscarduelis)

Slika 5: Plavček (Parus caeruleus)

Slika 6: Velika sinica (Parusmajor)

Slika 7: Zelenec(Chloris chloris)

12

Slika 8: Domači vrabec (Paserdomesticus)

Slika 9: Poljski vrabec(Passer montanus)

Slika 10 in slika 11: Ščinkavec(Fringilla coelebs)

Slika 12: Taščica (Erithacusrubecula)

13

Slika 13: Kalin (Pyrrhula pyrrhula)

Slika 14: Veliki detel(Dendrocopos major)

Slika 15: Kos (Turdus merula)

Slika 16: Brinovka (Turdus pilaris)http://www.hlasek.com/turdus_pilaris_aa663.html

Slika 17: Pinoža (Fringillamontifringilla)http://www.westmidlandbirdclub.com/gallery/BroomeN/

14

3.4 POPISNA MESTA

Ptice živijo v skoraj vseh kopenskih življenjskih prostorih, zato jihpogosto srečujemo tudi v bližini svojih domov. Zjutraj, ko seprebujamo, nam z žvrgolenjem polepšajo dan. Čez dan si lahkospočijemo svoje oko na njihovem pisanem perju. Prevzamejo nas tudiživljenjske navade teh živali, če si le vzamemo čas za opazovanje.Tako lahko hitro ugotovimo, da je ptice najlažje opazovati, če jih vbližino svojega doma privabimo s hrano. Še raje prihajajo, če jim naprimerno mesto postavimo ptičjo hišico, v njo pa nastavimo različnevrste hrane. Poleti, ko je hrane v okolju dovolj, so ptice pevkeredkeje naše gostje. Bolj ko se bliža zima, več jih prihaja na občasneobiske, nekatere pa se naselijo kar v bližini človekovega bivališča.

Zaradi vsega navedenega smo se v naši raziskovalni skupini odločiliopazovati ptice v bližini ptičjih krmilnic na treh tipičnih lokacijah. Prvalokacija je bila sadovnjak ob gozdu na Ljubečni. Zaradi bližine gozdasmo na tej lokaciji pričakovali največje število različnih vrst ptic.Drugo opazovalno mesto je bilo v Bukovžlaku, kjer se nahajajo vlažnihabitati ob Vzhodni Ložnici. Območje, imenovano Volčeki, jepredvideno za zavarovanje kot naravni rezervat. Mesto opazovanja senahaja na južnem robu obsežnih vlažnih travnikov, zato smopričakovali precejšnje število vrst ptic, vendar manj kot ob gozdu.Tretje mesto opazovanja je bilo sredi naselja v Zadobrovi. Na tejlokaciji smo zaradi strnjenega naselja in bližine ceste pričakovalinajmanjšo vrstno pestrost ptic.

Slika 18: Opazovalno mesto v Zadobrovi

15

Slika 19, 20, 21 in 22: Opazovalna mesta v Bukovžlaku

Slika 23: Mesto opazovanja ptic na Ljubečni

16

3.5 OPAZOVALNI LISTI

Iz izkušenj s preteklimi opazovanji vemo, da ptice najraje obiskujejoptičje krmilnice v jutranjih urah. Zato smo se odločili, da jih bomoopazovali vsako soboto v jutranjih urah, saj smo takrat doma.Opazovanje ptic je potekalo v mesecu novembru, decembru injanuarju. Za lažji popis smo si pripravili opazovalni list za vnašanjepodatkov. Ta je vseboval seznam ptic, za katere smo pričakovali, dabi jih lahko opazili. V drugi stolpec smo vnašali čas opazovanja.Število osebkov smo beležili s črticami, ki smo jih na koncuopazovanja sešteli.

V četrti stolpec smo beležili, kje okoli krmilnice se ptice najrajezadržujejo. Predvidevali smo naslednje možnosti:

1 – v krmilnici,2 – pod krmilnico,3 – na bližnjih vejah,4 – drugo.

V tabelo smo glede na opažanje vnašali dogovorjene številke, da jedelo hitreje potekalo.

Opazovali smo tudi, s čim se ptice prehranjujejo. Ponudili smo jim:A – različna semena,B – storže,C – lojevo pogačo,D – sadje,E – drugo.

V pripravljeno tabelo smo vnašali dogovorjene črke.

Izpolnjene tabele smo na rednih srečanjih med seboj primerjali inizmenjevali izkušnje. Po končanem opazovanju sredi meseca januarjasmo tabele primerjali in analizirali.

Slika 24, 25 in 26: Ptičja hrana

Slika 27:Lojeva pogača

17

OPAZOVALNI LIST

PTICE, KI OBISKUJEJO PTIČJE KRMILNICE

V popisnem listu označi vrsto ptice, ki obišče krmilnico ali bližino krmilnice. Vnesištevilo posameznih vrst ptic, vrsto hrane, po kateri posegajo in kje ob krmilnici sevečinoma zadržujejo. Posebna opažanja vpiši med opombe!

Datumopazovanja:____

__________

Možnosti:1 – v krmilnici,2 – pod krmilnico,3 – na bližnjih vejah,4 – drugo

Možnosti:A – semenaB – storžiC – lojeva pogačaD – sadjeE – drugo

Vrste ptic Čas obiskakrmilnice

Številoposameznih

osebkov

Kje se večinomazadržujejo?

Po kateri hraniposegajo?

LIŠČEKMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEKDLESKVELIKI DETELKOSBRINOVKAVELIKA SINICAPINOŽAZELENECDOMAČI VRABECPOLJSKI VRABECŠČINKAVEC

POSEBNA OPAŽANJA:_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

18

OPAZOVALNI LIST


Datum opazovanja: 19. 11. 2005Popisovalec: Matej Gamser

Kraj opazovanja: Ljubečna, rob gozda

V popisnem listu označi vrsto ptice, ki obišče krmilnico ali bližino krmilnice. Vnesištevilo posameznih vrst ptic, vrsto hrane, po kateri posegajo in kje ob krmilnici sevečinoma zadržujejo.

Možnosti:1 – v krmilnici2 – podkrmilnico3 – na bližnjihvejah4 – drugo

Možnosti:A – semenaB – storžiC – lojevapogačaD – sadjeE – drugo

Vrste ptic Časobiskakrmilnice

Številoposameznihosebkov

Kje sevečinomazadržujejo?

Po kakšnihraniposegajo?

LIŠČEKMENIŠČEK 9.30 2 3 A, C, ETAŠČICAKALINPLAVČEK 9.30 3 2, 3 A, C, D, EDLESKVELIKIDETEL

9.15 1 2 A, B, C, E

KOS 9.35 1 2, 3 D, EBRINOVKAVELIKASINICA

9.15 12 1, 2, 3 A, C, D, E

PINOŽAZELENEC 9.40 1 1, 3 A, DDOMAČIVRABEC

13.05 3 1, 3 A, E

POLJSKIVRABECŠČINKAVEC 9. 35 2 2, 3 A, EČIŽEKBRGLEZ 9.30 2 1, 3 A, C, DMOČVIRSKASINICA

9.35 2 1, 2, 3 A, E

19

OPAZOVALNI LIST










Po katerihraniposegajo?

LIŠČEKMENIŠČEK 8.30 3 1, 3 A, C, ETAŠČICAKALINPLAVČEK 8.35 2 1, 3 A, C, D, EDLESK 8.40 4 1, 3 A, EVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

8.35 6 1, 3 A, C, D, E

PINOŽAZELENEC 8.45 12 1, 3 A, C, D, EDOMAČIVRABECPOLJSKIVRABECŠČINKAVEC 8.30 4 1, 2, 3 A, EČIŽEKBRGLEZ 8.35 2 1, 3 A, C, EMOČVIRSKASINICA

8.40 3 1, 3 A, C, E

20

OPAZOVALNI LIST











LIŠČEKMENIŠČEK 9.15 3 1, 3 A, C, ETAŠČICAKALINPLAVČEK 9.15 2 1, 3 A, C, D, EDLESKVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

9.10 6 1, 3 A, C, D, E

PINOŽAZELENEC 9.20 4 1, 2, 3 A, DDOMAČIVRABECPOLJSKIVRABECŠČINKAVEC 9.15 2 1, 2, 3 A, EČIŽEKBRGLEZMOČVIRSKASINICA

9.20 3 1, 3 A, C, E

21

OPAZOVALNI LIST











LIŠČEKMENIŠČEK 9.35 4 1, 2, 3, 4 A, C, ETAŠČICA 9.15 1 1, 2, 3 EKALINPLAVČEK 9.30 5 1, 3 A, C, D, EDLESK 9.25 3 1, 3 AVELIKIDETEL

9.20 1 1, 3 A, B, C, E

KOS 9.35 3 2, 3 D, EBRINOVKA 9.30 2 2, 3 D, EVELIKASINICA

9.20 14 1, 2, 3, 4 A, C, E

PINOŽAZELENEC 10.35 9 1, 2, 3 A, EDOMAČIVRABEC

10.30 4 1, 3, 4 A, E

POLJSKIVRABEC

10.40 3 1, 3 A, E

ŠČINKAVEC 9.40 8 1, 2, 3 A, EČIŽEKBRGLEZ 9.35 4 1, 3 A, C, D, EMOČVIRSKASINICA

9.35 4 1, 2, 3 A, C, E

22

OPAZOVALNI LIST











LIŠČEK 9.30 6 1, 2, 3 AMENIŠČEK 9.25 4 1, 3, 4 A, C, ETAŠČICAKALINPLAVČEK 9.30 3 1, 3 A, C, D, EDLESK 9.35 7 1, 3 AVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

9.25 11 1, 3, 4 A, C, E

PINOŽAZELENECDOMAČIVRABECPOLJSKIVRABECŠČINKAVEC 9.30 3 1, 2, 3 A, EČIŽEKBRGLEZ 9.20 2 1, 3 A, C, EMOČVIRSKASINICA

9.25 4 1, 3, 4 A, C, E

23

OPAZOVALNI LIST











LIŠČEK 8.05 7 1, 2, 3, 4 AMENIŠČEK 8.00 4 1, 3, 4 A, C, ETAŠČICA 8.00 2 1, 2, 3 A, EKALIN 8.15 1 1, 3 A, EPLAVČEK 8.00 4 1, 3 A, C, D, EDLESK 8.10 3 1, 2, 3, 4 A, EVELIKIDETEL

8.30 1 1, 3 A, B, C, E

KOS 8.05 2 2, 3 D, EBRINOVKAVELIKASINICA

7.55 13 1, 2, 3, 4 A, C, D, E

PINOŽAZELENEC 8.10 3 1, 2, 3 A, DDOMAČIVRABEC

8.20 3 1, 2, 3 A, E

POLJSKIVRABEC

7.50 23 1, 2, 3 A, E

ŠČINKAVEC 8.05 7 1, 2, 3 A, EČIŽEK 8.15 4 1, 2, 3, 4 ABRGLEZ 8.00 3 1, 2, 3 A, C, D, EMOČVIRSKASINICA

8.00 3 1, 2, 3 A, C, E

ČOPASTASINICA

7.50 1 1, 2, 3 A, C, E

24

OPAZOVALNI LIST











LIŠČEK 9.35 3 1, 2, 3, 4 AMENIŠČEK 9.30 2 1, 3, 4 A, C, ETAŠČICAKALINPLAVČEK 9.30 3 1, 3 A, C, D, EDLESKVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

9.30 5 1, 3, 4 A, C, E

PINOŽAZELENEC 9.35 4 1, 2, 3 A, DDOMAČIVRABEC

10.05 3 1, 3 A, E

POLJSKIVRABEC

9.40 7 1, 2, 3 A, E

ŠČINKAVEC 9.30 3 1, 2, 3 A, EČIŽEK 9.35 3 1, 2, 3, 4 ABRGLEZ 9.30 3 1, 2, 3 A, C, D, EMOČVIRSKASINICA

9.25 2 1, 3, 4 A, C, E

25

OPAZOVALNI LIST











LIŠČEK 14.35 4 1, 2, 3 AMENIŠČEK 14.30 3 1, 3 A, C, ETAŠČICAKALINPLAVČEK 14.30 2 1, 3 A, C, EDLESKVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

14.30 7 1, 3 A, C, E

PINOŽAZELENEC 14.35 4 1, 2, 3 ADOMAČIVRABECPOLJSKIVRABEC

14.30 19 1, 2, 3 A, E

ŠČINKAVEC 14.35 6 1, 2, 3 A, EČIŽEKBRGLEZ 14.25 2 1, 3 A, C, EMOČVIRSKASINICA

14.35 2 1, 3 A, E

26

OPAZOVALNI LIST


Datum opazovanja: 19. 11. 2005Popisovalec: Jure Žnidarec

Kraj opazovanja: Bukovžlak








LIŠČEK 9.20 1 1 AMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEK 15.00 2 3 CDLESKVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

11.40,14.4014.00,13.35

6 1 A

PINOŽAZELENECDOMAČIVRABEC

13.35,16.1114.30,14.38

15 3

POLJSKIVRABEC

15.20 3 2

ŠČINKAVECZELENAŽOLNA

14.04 1 3

27

OPAZOVALNI LIST











LIŠČEKMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEK 9.23, 12.45 3 1 CDLESK 12.00 3 1 AVELIKIDETEL

8.30 2 3 C

KOSBRINOVKAVELIKASINICA

9.24, 9.45 8 1 A, C

PINOŽA 9.24 4 3ZELENEC 12.30 1 3DOMAČIVRABECPOLJSKIVRABEC

9.23, 10.00 10 1 A

ŠČINKAVEC 14.30,12.10

12 1 A

ZELENAŽOLNA

16.05 1 3 C

OPAZOVALNI LIST

28











LIŠČEKMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEK 7.40 5 1 CDLESK 12.00 1 1 AVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICAPINOŽAZELENEC 9.30 1 3 ADOMAČIVRABECPOLJSKIVRABEC

9.30, 8.00 8 1 A

ŠČINKAVEC 8.05 3 4 CSRAKA 8.05 4 4 C

OPAZOVALNI LIST

29











LIŠČEKMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEK 13.29 3 1 ADLESKVELIKIDETEL

12.28 1 1 A


8.30, 9.00,11.20

8 3 C

PINOŽAZELENECDOMAČIVRABECPOLJSKIVRABEC

8.45, 9.00,10.00,12.45

20 1 A

ŠČINKAVEC

OPAZOVALNI LIST

30











LIŠČEK 12.10 1 1 AMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEK 8.45, 12.00 5 1 CDLESKVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

9.30 7 1 C

PINOŽAZELENEC 12.45 2 3 ADOMAČIVRABECPOLJSKIVRABEC

8.45, 10.00 15 1 A

ŠČINKAVEC

OPAZOVALNI LIST

31











LIŠČEKMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEK 12.00 2 1 CDLESKVELIKIDETEL

13.40 1 3 C


9.05, 10.00 5 1 C


8.30, 9.00 10 1 A

ŠČINKAVECZELENAŽOLNA

13.40 1 3 C

OPAZOVALNI LIST

32


Datum opazovanja: 31.12.2005Popisovalec: Jure Žnidarec









LIŠČEKMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEK 8.35 2 1 CDLESKVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

8.30 3 1 A, C

PINOŽAZELENEC 10.05 2 4 ADOMAČIVRABECPOLJSKIVRABEC

14.45, 8.45 20 1 A

ŠČINKAVECCARAR 11.30 40 4

OPAZOVALNI LIST

33











LIŠČEK 10.30 2 1 AMENIŠČEKTAŠČICA 10.50 4 1 AKALINPLAVČEK 9.30 3 3 CDLESKVELIKIDETEL

13.05 1 3 A


8.00, 9.00 8 1 C


8.05, 8.45 15 1 A

ŠČINKAVEC

OPAZOVALNI LIST

34


Datum opazovanja: 11. 11. 2005Popisovalec: Tomaž Jerebic

Kraj opazovanja: Zadobrova








LIŠČEKMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEK 11.00 1 4 DDLESKVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

12.00 1 3 D


9.30, 10.00 27 4 A

POLJSKIVRABECŠČINKAVECVRANA 8.50 2 3, 4 D

OPAZOVALNI LIST

35

PTICe, KI OBISKUJEJO PTIČJE KRMILNICE










LIŠČEKMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEKDLESKVELIKIDETEL

13.00 1 4 E


15.30 4 1 A, D


15.00,15.30

15 1, 2, 3 A

POLJSKIVRABECŠČINKAVECVRANA

OPAZOVALNI LIST

36











LIŠČEKMENIŠČEKTAŠČICAKALINPLAVČEKDLESKVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

14.00 2 3 D


9.00 7 2, 3 A

POLJSKIVRABECŠČINKAVECVRANA 9.30 1 4 D

OPAZOVALNI LIST

37











LIŠČEKMENIŠČEK 11.40 2 1, 2 ATAŠČICA 13.25 1 2, 3 AKALINPLAVČEKDLESKVELIKIDETELKOSBRINOVKAVELIKASINICA

11.40,13.25

6 1, 2, 3 A, D


11.40,13.25

21 1,2 A

POLJSKIVRABECŠČINKAVECVRANA

3.6 ANALIZA REZULTATOV Z OPAZOVALNIH LISTOV

38

Vsak opazovalec je za svoje področje opravil analizo opazovanj. Vtabelo je vnesel vse datume opazovanja ptic v domačem okolju inštevilo posameznih vrst ptic v skupnem seštevku. Zbirnik podatkov vdrugi tabeli je bil podoben, le da je vseboval podatke o vrstiprehrane, po kateri so posamezne vrste ptic posegale. V tretji tabelismo zbrali podatke o tem, kje se posamezne vrste ptic najpogostejezadržujejo, ko obiščejo domači sadovnjak.

3.6.1 ANALIZA POPISA PTIC V NASELJU ZADOBROVA

Tabela 1: Število posameznih vrst ptic, ki so obiskovale ptičjokrmilnico v Zadobrovi.

PTIČI 11. 11. 2005 27. 11. 2005 04. 12. 2005 14. 01. 06 SKUPAJMENIŠČEK / / 7 2 2TAŠČICA / / / 1 1VELIKASINICA

1 4 2 6 13

DOMAČIVRABEC

27 15 7 21 70

VRANA 2 / 1 / 3PLAVČEK 1 / / / 1

VELIKI DETEL / 1 / / 1

Iz tabele 1 je razvidno, da so v Zadobrovi najštevilčnejši gostje ptičjihkrmilnic domači vrabci, za njimi pa velike sinice. Zabeležili smo šeposamezne obiske meniščka, taščice, vran, plavčka in velikega detla.

Tabela 2: Vrsta hrane, po kateri so posegale ptice v Zadobrovi.

PTIČI 11. 11. 2005 27. 11. 2005 04. 12. 2005 14. 01. 06 SKUPAJMENIŠČEK / / / A ATAŠČICA / / / A AVELIKASINICA

D A, D D A, D A, D

DOMAČIVRABEC

A A A A A

VRANA D / D / DPLAVČEK D / / / D

VELIKI DETEL / E / / EA – semena B – storži C – lojeva pogača D – sadje E – drugo

Podatki, zbrani v tabeli 2, kažejo na to, da se večina obiskovalcevprehranjuje s semeni. Velike sinice, plavček in vrane so posegale tudipo sadju. Veliki detel pa je s trkanjem po deblu dreves v sadovnjakuiskal drugo hrano. Velja za izredno uspešnega zatiralca žuželk innjihovih ličink, pozimi pa se prehranjuje tudi z različnimi semeni.

Tabela 3: Kje so se posamezne vrste ptic najpogosteje zadrževale vZadobrovi?

PTIČI 11. 11. 2005 27. 11. 2005 04. 12. 2005 14. 01. 06 SKUPAJ

39

MENIŠČEK / / / 1, 2 1, 2TAŠČICA / / / 2, 3 2, 3VELIKASINICA

3 1 3 1, 2, 3 1, 2, 3

DOMAČIVRABEC

4 1, 2, 3 2, 3 1, 2 1, 2, 3, 4

VRANA 3, 4 / 4 / 3, 4PLAVČEK 4 / / / 4

VELIKI DETEL / 4 / / 41 – v krmilnici 2 – pod krmilnico 3 – na bližnjih vejah 4 – drugo

Tabela 3 predstavlja podatke o tem, do kakšne bližine se posameznevrste ptic približajo krmilnici in kje jih najpogosteje opazimo.Številčno najpogostejši vrsti domačega vrabca in velike sinice stanajpogumnejši. Opazimo ju v krmilnici, pod krmilnico in na bližnjihvejah. Menišček je obiskal krmilnico, če pa je bila v njej gneča, jesemena nabiral pod njo. Vrane so se zadrževale na bližnjih vejah inoprezale za svojim plenom. Plavček in veliki detel sta se zadrževalana drevju v okolici krmilnice.

3.6.2 ANALIZA POPISA PTIC OB GOZDU NA LJUBEČNI

Tabela 4: Število posameznih vrst ptic, ki so obiskovale ptičjokrmilnico ob gozdu na Ljubečni.

PTIČI 19. 11. 26. 11. 03. 12. 10. 12. 17. 12. 24. 12. 31. 12. 07. 01. SKUPAJLIŠČEK / / / / 6 7 3 4 20

MENIŠČEK 2 3 3 4 4 4 2 3 25TAŠČICA / / / 1 / 2 / / 3KALIN / / / / / 1 / / 1

PLAVČEK 3 2 3 5 6 4 3 2 28DLESK / 4 / 3 7 3 / / 17VELIKIDETEL

1 / / 1 / 1 / / 3

KOS 1 / / 3 / 2 / / 6BRINOVKA / / / 2 / / / / 2VELIKASINICA

12 6 6 14 11 13 5 7 74

ZELENEC 1 12 4 9 / 3 4 4 37DOMAČIVRABEC

3 / / 4 / 3 3 / 13

POLJSKIVRABEC

/ / / 3 / 24 7 19 53

ŠČINKAVEC 2 4 2 8 3 7 3 / 29BRGLEZ / / / / / 4 3 / 7

MOČVIRSKASINICA

2 3 3 4 4 3 2 2 25

ČIŽEK 2 2 / 4 2 3 3 2 18ČOPASTASINICA

/ / / / / 1 / / 1

V analizo popisa ptic v bližini ptičje krmilnice, ki je postavljena vsadovnjak ob robu gozda na Ljubečni, je bilo zajetih 18 različnih vrst.Pri vsakokratnem opazovanju in popisovanju ptic sta se najpogosteje

40

pojavljali dve vrsti, in sicer velika sinica in zelenec. Množično so ptičjokrmilnico obiskovali tudi poljski vrabci. Nad dvajsetkrat so v popisuomenjeni lišček, menišček, plavček, ščinkavec in močvirska sinica.Pogosti obiskovalci so bili še dlesk, domači vrabec in čižek. Opazili pasmo tudi posamezne redkejše obiskovalce, kot so taščica, kalin, velikidetelj, kos, brinovka, brglez in čopasta sinica. Iz popisa je razvidno,da so se ob robu gozda pojavljale tudi vrste ptic, ki jih sprva nismopričakovali. Tako smo bili veseli, da smo lahko opazovali čižka,močvirsko sinico, brgleza in čopasto sinico.

Slika 28: Gozdni brglez (Sitta europeae)

Slika 29 : Čopasta sinica (Parus cristatus)http://www.hlasek.com/parus_cristatus_d9664.html

Slika 30: Močvirska sinica (Parus palustris)

Slika 31: Čižek (Carduelis spinus)http://www.avesphoto.com/website/pictures/SISEUR

Tabela 5: Vrsta hrane, po kateri so posegale ptice ob gozdu naLjubečni.

PTIČI 19. 11. 26. 11. 03. 12. 10. 12. 17. 12. 24. 12. 31. 12. 07.1. SKUPAJ

41

LIŠČEK / / / / A A A A AMENIŠČEK A, C, E A, C, E A, C, E A, C, E A, C, E A, C, E A, C, E A, C,E A,C,ETAŠČICA / / / E / A,E / / A,EKALIN / / / / / A,E / / A,E

PLAVČEK A,C,D,E A,C,D,E A,C,D,E A,C,D,E A,C,D,E A,C,D,E A,C,D,E A,C,E A,C,D,EDLESK / A,E / A A A,E / / A,EVELIKIDETEL

A,B,C,E / / A,B,C,E / A,B,C,E / / A,B,C,E

KOS D,E / / D,E / D,E / / D,EBRINOVKA / / / D,E / / / / D,EVELIKASINICA

A,C,D,E A,C,D,E A,C,D,E A,C,E A,C,E A,C,D,E A,C,E A,C,E A,C,D,E

ZELENEC A,D A,D A,D A,E / A,D A,D A A,D,EDOMAČIVRABEC

A,E / / A,E / A,E A,E / A,E

POLJSKIVRABEC

/ / / A,E / A,E A,E A,E A,E

ŠČINKAVEC A,E A,E A,E A,E A,E A,E A,E A,E A,EBRGLEZ A,C,D A,C,E / A,C,D,E A,C,E A,C,D,E A,C,D,E A,C,E A,C,D,E

MOČVIRSKASINICA

A,E A,C,E A,C,E A,C,E A,C,E A,C,E A,C,E A,E A,C,E

ČIŽEK / / / / / A A / AČOPASTASINICA

/ / / / / A,C,E / / A,C,E

A – semena B – storži C – lojeva pogača D – sadje E – drugo

Tabela 5 s podatki o prehranjevanju ptic, ki so nas obiskale v mrzlihzimskih dneh, ponazarja veliko prilagojenost ptic na raznovrstnohrano. Pestrost glede načina prehranjevanja zagotavlja večjozanesljivost preživetja zime in možnost zmage v boju za obstanek.Samo semena so teknila le čižkom in liščkom. Semena, lojevo pogačoin sadje so jedli čopasta sinica, močvirska sinica, velika sinica inmenišček. Maščoba v loju zagotavlja pticam vir energije v mrzlihzimskih dneh. Da ptice, ki so pomembni členi prehranjevalnih verig,lažje preživijo, jim pripravljamo ali kar kupimo pripravljeno lojevopogačo. Priprava je enostavna, saj odpadli goveji loj raztopimo invanj zamešamo različna semena. Sadje je privabljalo kose inbrinovke. Storžev in semen v krmilnicah ni jedla nobena vrsta ptic.Opazili smo, da so nekatere oprezale za kuhinjskimi odpadki, zato soobiskovale kurnike. Stikanje po dvorišču in sadovnjaku za raznimiužitnimi deli smo skupno zabeležili pod točko E.

Tabela 6: Kje so se posamezne vrste ptic najpogosteje zadrževale obgozdu na Ljubečni?

PTIČI 19.11. 26.11. 03.12. 10.12. 17.12. 24.12. 31.12. 07.01. SKUPAJLIŠČEK / / / / 1,2,3 1,2,3,4 1,2,3,4 1,2,3 1,2,3,4

42

MENIŠČEK 3 1,3 1,3 1,2,3,4 1,3,4 1,3,4 1,3,4 1,3 1,2,3,4TAŠČICA / / / 1,2,3 / 1,2,3 / / 1,2,3KALIN / / / / / 1,3 / / 1,3

PLAVČEK 2,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3 1,2,3DLESK / 1,3 / 1,3 1,3 1,2,3,4 / / 1,2,3,4VELIKIDETEL

2 / / 1,3 / 1,3 / / 1,2,3

KOS 2,3 / / 2,3 / 2,3 / / 2,3BRINOVKA / / / 2,3 / / / / 2,3VELIKASINICA

1,2,3 1,3 1,3 1,2,3,4 1,3,4 1,2,3,4 1,3,4 1,3 1,2,3,4

ZELENEC 1,3 1,2,3 1,2,3 1,2,3 / 1,2,3 1,2,3 1,2,3 1,2,3DOMAČIVRABEC

1,3 / / 1,3,4 / 1,2,3 1,3 / 1,2,3,4

POLJSKIVRABEC

/ / / 1,3 / 1,2,3 1,2,3 1,2,3 1,2,3

ŠČINKAVEC 2,3 1,2,3 1,2,3 1,2,3 1,2,3 1,2,3 1,2,3 1,2,3 1,2,3BRGLEZ 1,3 1,3 / 1,3 1,3 1,2,3 1,2,3 1,3 1,2,3

MOČVIRSKASINICA

1,2,3 1,3 1,3 1,2,3 1,3,4 1,2,3 1,3,4 1,3 1,2,3,4

ČIŽEK / / / / / 1,2,3,4 1,2,3,4 / 1,2,3,4ČOPASTASINICA

/ / / / / 1,2,3 / / 1,2,3

1 – v krmilnici 2 – pod krmilnico 3 – na bližnjih vejah 4 – drugo

Nekatere bolj udomačene vrste smo opazili na vseh navedenihmestih. To je v krmilnici, pod njo in na bližnjih vejah. Takšno vedenjeso izkazovale vse opisane vrste, razen kosa, brinovke in kalina. Kos inbrinovka sta se prehranjevala s sadjem, ki sta ga kljuvala na tleh. Česadje obesimo na vejo, sta pri prehranjevanju spretna tudi z nje.Kalin je obiskal ptičjo krmilnico, se v njej prehranjeval in se pogostosplašil. Kasneje je dogajanje opazoval z bližnjih vej.

Slika 32: Brinovka išče ostanke sadja

3.6.3 ANALIZA POPISA PTIC OB ROBU OBSEŽNIHTRAVNIKOV V BUKOVŽLAKU

43

Tabela 7: Število posameznih vrst ptic, ki so obiskovale ptičjokrmilnico ob travnikih v Bukovžlaku.

Opazovalno mesto v Bukovžlaku je bilo v sadovnjaku, ki je odobsežnih travnatih območij, prepredenih z živimi mejami in mokrišči,oddaljeno dobrih 100 metrov. Ko smo bolje spoznali to zaščitenoobmočje, se nam ni zdelo več tako čudno, da smo tudi v skorajneposredni bližini Cinkarne opazili veliko vrstno pestrost ptic. Na temopazovalnem mestu je celoten popis vseboval štirinajst ptičjih vrst.Med pogostejšimi obiskovalci so bili poljski vrabci, velike sinice,plavčki in cararji. Med njimi so cararji prileteli in prekrili sadovnjak leenkrat. Kot delne selivke so najbrž v preletu iskali hrano, ko so seselili v toplejše kraje. Sadovnjak s ptičjo hišico so obiskovali še liščki,taščice, dleski, veliki detel, pinože in zelenci. Nekajkrat je bila nadeblih bližnjih dreves opažena zelena žolna.

Slika 33: Carar (Turdus viscivorus) Slika 34: Zelena žolna (Picus viridis)

Tabela 8: Vrsta hrane, po kateri so posegale ptice v Bukovžlaku.

PTIČI 19.11. 26.11. 3.12. 10.12. 17.12. 24.12. 31.12. 7.1. SKUPAJLIŠČEK 1 / / / 1 / / 2 4TAŠČICA / / / / / / / 4 4PLAVČEK 2 3 5 3 5 2 2 3 22DLESK / 3 1 / / / / / 4VELIKIDETEL

/ 2 / 1 / 1 / 1 5

VELIKASINICA

6 8 / 8 7 5 3 8 46

PINOŽA 4 / / / / / / / 4ZELENEC / 1 1 / 2 / 2 / 6DOMAČIVRABEC

15 / / / / / / / 15

POLJSKIVRABEC

3 10 8 20 15 10 20 15 113

ŠČINKAVEC / 12 / / / / / / 12ZELENAŽOLNA

1 1 / / / / 1 / 3

SRAKA / / 4 / / / / / 4CARAR / / / / / / 40 / 40

44

Pinoža, ki je priletela v sadovnjak le enkrat na začetku opazovanja, niposegala po nobeni od ponujenih vrst hrane. Cararji so prileteli nasilvestrovo (2005) in nas presenetili s svojo živahnostjo. Stikali so zaraznovrstnim sadjem, ki ga je bilo zaradi novozapadle snežne odejezelo malo. Zelena žolna in srake so se presenetljivo lotile lojevepogače, ostale obiskovalke pa so večinoma posegale po semenih, kismo jih pripravili v ptičji hišici. Poleg semen je bilo odličnoprehrambno dopolnilo še lojeva pogača in sicer za ščinkavce, velikesinice, detle in plavčke.

Tabela 9: Kje so se posamezne vrste ptic najpogosteje zadrževale vBukovžlaku?

Večina vrst ptic je prišla po hrano v ptičjo hišico, ali pa je pobiralaizpadla semena s tal. Pri tem je bila opazna očitna hierarhija glede

PTIČI 19.11. 26.11. 3.12. 10.12. 17.12. 24.12. 31.12. 7.1. SKUPAJLIŠČEK A / / / A / / A ATAŠČICA / / / / / / / A APLAVČEK C C C, A A C C C C A, CDLESK / A A / / / / / AVELIKIDETEL

/ C / A / C / A A, C

VELIKASINICA

A A, C / C C C C, A C A, C

PINOŽA / / / / / / / /ZELENEC / / A / A / A / ADOMAČIVRABEC

A / / / / / / / A

POLJSKIVRABEC

/ A A A A A A A A

ŠČINKAVEC / A C / / / / / A, CZELENAŽOLNA

/ C / / / / / / C

SRAKA / C / / / / / CCARAR / / / / / / / /

A – semena B – storži C – lojeva pogača D – sadje E – drugo

PTIČI 19.11. 26.11. 3.12. 10.12. 17.12. 24.12. 31.12. 7.1. SKUPAJ

LIŠČEK 1 / / / 1 / / 1 1TAŠČICA / / / / / / / 1 1PLAVČEK 3 1 1 1 1 1 1 3 1, 3DLESK / 1 1 / / / / / 1VELIKIDETEL

/ 3 / 1 / 3 / 3 1, 3

VELIKASINICA

1 1 3 1 1 1 1 1, 3

PINOŽA / 3 / / / / / / 3ZELENEC / 3 3 / 2 / 4 2, 3, 4DOMAČIVRABEC

3 / / / / / / / 3

POLJSKIVRABEC

2 1 1 1 1 1 1 1 1, 2

ŠČINKAVEC / 1 / / / / / / 1, 4ZELENAŽOLNA

/ 3 / / / / / / 3, 4

SRAKA / 4 / / / / / / 4CARAR / / / / / / 4 / 4

1 – v krmilnici 2 – pod krmilnico 3 – na bližnjih vejah 4 – drugo

45

prednostnih pravic prehranjevanja v hišici. Najprej so se najedlidleski, ki so jim šla najbolj v slast sončnična semena. Za njimi soprišle velike sinice in šele nato ostali. Zelenci si niso upali v ptičjohišico in so se zadovoljili s semeni, ki so padla iz nje. Domači vrabciin pinože so takrat, ko so se pojavili, stikali po bližnjih vejah in tleh.

3.6.4 PRIMERJAVA POGOSTOSTI PTIC V RAZLIČNIHOKOLJIH

Tabela 10: Primerjava pogostosti ptic v različnih okoljih

Popis ptic v domačem okolju je izvajal posamezen učenec ob pomočistaršev. Ker za opazovanje nismo vedno izbrali istih sobot, kar jeposledica naših raznovrstnih aktivnosti med vikendom, smo izdatumov popisovanja izbrali tiste sobote, ko smo jih vsi hkratiopazovali in popisovali. Takšni so bili štirje datumi, ki so navedeni vtabeli 10. V teh štirih sobotah smo primerjali število vrst ptic v

DATUM19. 11. 05

DATUM26. 11. 05

DATUM03. 12. 05

DATUM07. 01. 05

L B Z L B Z L B Z L B ZPTIČI

LIŠČEK 1 4 2TAŠČICA 4 1PLAVČEK 3 2 1 2 3 3 5 2 3 1DLESK 4 3 1VELIKI DETEL 1 2 1 1 1VELIKA SINICA 12 6 1 6 8 4 6 2 7 8 13PINOŽA 4ZELENEC 1 12 1 4 1 4DOMAČI VRABEC 3 15 27 15 7 21POLJSKI VRABEC 3 10 8 19 15ŠČINKAVEC 2 4 12 2 3ZELENA ŽOLNA 1 1SRAKA 4VRANA 2 1 3MOČVIRSKA SINICA 2 3 3 2MENIŠČEK 2 3 3 3 2KOS 1BRGLEZ 2 2 2ŠTEVILO VRST 10 6 4 8 9 3 6 6 3 8 6 7 L- Ljubečna, B - Bukovžlak, Z - Zadobrova

460

1

2

3

4

5

19.11. 26.11. 3.12. 7.1.

Ljubečna

Bukovžlak

Zadobrova

posameznem okolju. Iz primerjave lahko ugotovimo, da je vrstnapestrost ptic ob gozdu le nekoliko večja od vrstne pestrosti ptic vBukovžlaku. Zagotovo pa je pestrost vrst najmanjša v naseljuZadobrova. Iz omenjenih podatkov lahko ugotovimo, da našapredvidevanja glede pestrosti v omenjenih okoljih držijo. Vendar jepotrebno dodati manjši popravek. Pričakovali smo, da bo vrstnaraznolikost ptic v Bukovžlaku veliko bolj zaostajala za Ljubečno. Pani. V tem se kaže pomen ohranjanja mokrotnih travnatih področij vVolčekih, ki s svojim grmičastim prepletom nudijo življenjski prostorštevilnim vrstam ptic. Ker je tudi Bukovžlak naselje, bi morali bitirezultati podobni kot v Zadobrovi. Pa ni tako. Razlaga za takšenrezultat je lahko bližina območja zaščitenih močvirnih travnikov.

Graf 1: Primerjava pogostosti pojavljanja različnih vrst ptic v različnihokoljih

Potem smo primerjali število posameznih osebkov določene vrste vrazličnih okoljih. Izbrali smo tiste vrste, ki so se na popisnih listihnajpogosteje pojavljale. Primerjali smo število plavčkov, velikih sinic,domačega in poljskega vrabca, zelencev ter ščinkavcev v sadovnjakuob gozdu na Ljubečni, v sadovnjaku v Bukovžlaku in v sadovnjaku vZadobrovi.

Graf 2: Pogostost pojavljanja plavčka

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

19.11. 26.11. 3.12. 7.1.

Ljubečna

Bukovžlak

Zadobrova

47

0

2

4

6

8

10

12

19.11. 26.11. 3.12. 7.1.

Ljubečna

Bukovžlak

Zadobrova

Slika 35: Plavček

Graf prikazuje, da se je plavček najpogosteje pojavljal v sadovnjakuob močvirnih travnikih v Bukovžlaku, najredkeje pa je bil opažen vZadobrovi. Tudi v sadovnjaku ob gozdu na Ljubečni smo plavčkapogosto opazili.

Graf 2: Pogostost pojavljanja velike sinice

Slika 36: Velika sinica

Pogostost pojavljanja velike sinice izrazito izstopa v sadovnjaku obgozdu na Ljubečni. V izbranih sobotah, ki smo jih glede številaosebkov primerjali med sabo, so bile v Bukovžlaku veliko redkejše, vZadobrovi pa jih sploh ni bilo.

Graf 3: Pogostost pojavljanja domačega vrabca

48

0

5

10

15

20

25

30

19.11. 26.11. 3.12. 7.1.

Ljubečna

Bukovžlak

Zadobrova

Slika 37: Domači vrabec

Domači vrabec je ptica, ki se najraje zadržuje med hišami v naselju,zato nismo presenečeni, da se je v Zadobrovi pojavljal najpogosteje.Na Ljubečni in v Bukovžlaku je bil opažen le v mesecu novembru,kasneje pa ne.

Graf 4:Pogostost pojavljanja ščinkavca

Slika 38: Ščinkavec

Ščinkavce lahko najdemo povsod v svetlih in z drevjem preraščenihpredelih. Samci so bolj vpadljivih barv kot samice, ki se pred zimorade selijo proti južnim krajem. Ob sobotah, ob katerih primerjamoštevilo osebkov, se je najpogosteje pojavljal v Bukovžlaku, saj so tampodročja, ki mu ustrezajo. Opažen je bil tudi na Ljubečni, le nekoliko

manj pogosto, v Zadobrovi pa ga ni bilo.

Graf 5: Pogostost pojavljanjazelenca

0

2

4

6

8

10

12

19.11. 26.11. 3.12. 7.1.

Ljubečna

Bukovžlak

Zadobrova

0

2

4

6

8

10

12

19.11. 26.11. 3.12. 7.1.

Ljubečna

Bukovžlak

Zadobrova

49

Slika 39: Zelenec

Zelenca dokaj pogosto opazimo v parkih, vrtovih in z grmičevjemporaslem okolju. Pri primerjavi pogostosti zelenca v opisanih okoljihse je ta najpogosteje pojavljal v sadovnjaku ob gozdu na Ljubečni,posamezni primerki pa so bili opaženi tudi v Bukovžlaku. V izbranihdnevih zelenca v Zadobrovi nismo opazili.

Graf 6: Pogostost pojavljanja poljskega vrabca

Slika 40: Poljski vrabec

Poljski vrabec se od domačega vrabca razmeroma lahko loči po rjavoobarvani glavi in črni, stožčasti lisi na licu. Živi pretežno na podeželjuin v parkovno oblikovani pokrajini, v naseljih pa je redkejši. Izrazitopogosto se je ob izbranih sobotah pojavljal tudi v Bukovžlaku, opaženpa je bil tudi na Ljubečni. Iz grafa je razvidno, da je 7. januarjapriletela v sadovnjak na Ljubečni kar obsežna jata.

4 ZAKLJUČEK

0

5

10

15

20

19.11. 26.11. 3.12. 7.1.

Ljubečna

Bukovžlak

Zadobrova

50

V milijonih let evolucije so se živali in rastline v boju za obstanekvedno bolj prilagajale življenjskemu okolju. Vsaka vrsta je po zgradbisvojega telesa in po svojih potrebah prilagojena okolju, v kateremživi. V dolgotrajnem razvoju so torej nastajali različni organizmi. Toveliko raznovrstnost imenujemo biotska raznovrstnost, strokovno tudibiodiverziteta.

Zaradi neprestanega zastrupljanja in uničevanja naravnega okolja sose številna živa bitja umaknila v odročnejše predele in postala vseredkejša. Mnogim vrstam celo preti, da bodo izumrle. Nekatere je tanepopravljiva škoda že prizadela. Po drugi strani pa obstajajo vrste,ki so se prilagodile spremembam v naravi. Narava prodira v vsaživljenjska okolja, ki jih je ustvaril ali jih vzdržuje človek. Takšnaokolja so npr. hiše, vrtovi, parki.

Tudi ptičje vrste niso v času nagle industrializacije nobena izjema. Naeni strani je veliko vrst ogroženih, mnogo drugih pa si je novabivališča poiskalo v bližini človeka. Ptice s svojo lepoto, ubranimpetjem in zanimivim življenjskim slogom navdušujejo ljudi, zato jih izsvoje bližine le redko preganjamo. Poznamo njihovo pomembno vlogov naravi, kot je npr. uničevanje žuželk in njihovih ličink. Zato tudi zveseljem skrbimo zanje v zimskih mesecih, ko se spopadajo spomanjkanjem hrane. Znana je tudi druga plat vselitve nekaterihptičjih vrst v antropogena okolja, kot so vrt, njiva, park in podobno.Zlasti močno razmnožene semenojede ptice občasno povzročajoškodo na pridelkih. Če opažamo, da se število rastlinojedih ptic veča,lahko pri mesojedih pticah opažamo ravno nasprotno. Eden odmožnih vzrokov redčenja žužkojedih predstavnikov je lahko tudineodgovorna in prekomerna uporaba pesticidov. Na primer: človekuporabi določen herbicid za uničevanje plevela na polju, s plevelomse prehranjujejo gosenice, ki jih kasneje poje ptica. Zaradi takšnegavrstnega reda v prehranjevalni verigi se v pticah kopičijo strupi, karlahko vpliva na njihovo življenje in navade, predvsem pa nagnezdenje in razvoj jajc. In kaj je doletelo ptice v zadnjem obdobju?Nič hudega sluteče živali so okužili z nevarnim in smrtonosnimvirusom, ki redči njihove vrste širom po svetu. Obstaja nevarnost, dase bolezen prenese s ptice na človeka. Zato postajajo ta čudovitabitja čedalje bolj nezaželena in deloma tudi osovražena, a sama nemorejo nič za to. Zaradi vsega naštetega smo zelo veseli, da smobrez nevarnosti za okužbo s ptičjo gripo sproščeno opazovali ptice injim s prehranjevanjem omogočili lažje preživeti zimo.

Glede na to, da se z raziskovalnim delom srečujemo prvič, si v zvezi zopazovanjem ptic nismo postavljali težkih nalog, ki jim kasneje ne bibili kos. V raziskavi smo imeli tri cilje. S prvim smo ugotavljali, v

51

kakšnem okolju je bila vrstna pestrost ptic največja. V ta namen smoizbrali tri različna antropogena okolja. Vsa tri območja so bilasadovnjaki, le da je bil eden ob gozdu, drugi ob robu obsežnihmočvirnih travnikov, tretji pa sredi naselja. V sadovnjake smopostavili ptičje hišice in z nudenjem prehrane privabljali ptice izbližnjih okolij. Sklepali smo, da bo največ različnih vrst ptic obiskalokrmilnico v sadovnjaku ob gozdu, najmanj pa v sadovnjaku sredinaselja. Domneva se je izkazala kot pravilna, le da smo v sadovnjakuob mokrotnih travnikih v Volčekih opazili in popisali veliko več vrstptic, kot smo pričakovali. Ker je biodiverziteta pomembna zaohranjanje ravnovesja na Zemlji, je za ohranjanje takšnih okolijneobhodno potrebna.

Za petnajst vrst ptic smo pričakovali, da jih bomo v opazovanemokolju zasledili. Pokazalo se je, da smo zasledili še nekaj vrst več. Toje lahko posledica hude zime, zaradi katere živali iščejo hrano tudi vbližini človekovih bivališč. Nekatere vrste so se pri popisu rednopojavljale, nekatere le občasno. Morda je šlo pri občasno opaženihvrstah za selitev ptic v toplejše kraje.

V raziskavi nas je še zanimalo, kaj posamezne vrste ptic jedo in kjejih lahko pogosteje opažamo. Pravilno smo predvideli, da sonajpogosteje na obisku v bližini človekovih bivališč semenojede ptice.Poleg semen rade jedo tudi t. i. lojevo pogačo. Z njo dobijo priprehranjevanju semena in maščobo, ki ima kot prehrana v sebi velikoenergije. Opazili smo, da nekatere večje ptice zalo agresivnozavzamejo prostor v krmilnici, druge manjše se morajo pri temumakniti in počakati na vrstni red ali pa se zadovoljiti s hrano s tal.Mnoge ptice v sadovnjaku iščejo sadje, ki ga človek v jeseni ni pobralz dreves. Jedo plodove okrasnega grmičevja ali ostanke človeškehrane. Pri iskanju in nabiranju hrane so zelo vztrajne in iznajdljive. Posvojih neverjetnih akrobacijah slovi velika sinica, ki se oprime vejicein celo z glavo navzdol kljuva v lojevo pogačo.

Raziskovalnega dela niso spremljale nobene večje težave. Delo smodobro načrtovali, bilo pa je, če si dobro poznal vrste ptic, ki so nasobiskovale, tudi dokaj enostavno. Z veseljem ugotavljamo, da jevrstna raznolikost ptic tudi pozimi presenetljivo velika. Zato simoramo kot družba prizadevati, da bomo še naprej ohranjali njihovaživljenjska okolja in se izogibali onesnaževanju. Če je bil zimski popisptic tako obsežen, koliko vrst bi popisali šele spomladi in poleti, ko sevrnejo ptice selivke. Če bo naše znanje o teh živih bitjih še naprejraslo in se nadgrajevalo, je lahko eden od takšnih popisov naš noviizziv za raziskovalno delo.

5 LITERATURA

52

SINGER, D.: Kateri ptič je to? Kranj: Založba Narava, 2002.GEISTER, I.: Slovenske ptice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980.WURMLI, M.: Mala enciklopedija narave. Ljubljana: Mladinska knjiga,1983.BRENCELJ, A., GLAŽAR, S. A., SLAVINEC, M.: Naravoslovje za 7.razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS, 2003.NOVAK, B.: Biologija 8. Ljubljana: DZS, 2000.

http://www.avesphoto.com/website/pictures/SISEUR-1.jpg (januar2006)http://www.ptice.org/ (januar 2006)http://www.hlasek.com/turdus_pilaris_aa663.html (januar 2006)http://www.westmidlandbirdclub.com/gallery/BroomeN/ (januar2006)

Date post:	07-Jan-2020
Category:	Documents
Upload:	others
View:	4 times
Download:	0 times

Kdo obiskuje pti je krmilnice pozimi.doc) · zlatovranka. Na začetku jeseni smo na telegrafskem...

Documents