50
SPREMEMBE NA PODROČJU DDV V LETU 2020 Ljubljana, 15. januar 2020 Predavateljica: mag. Suzana Tokić, davčna svetovalka z licenco ZDSS
SPREMEMBE NA PODROČJU DDV
V LETU 2020
Ljubljana, 15. januar 2020
Predavateljica: mag. Suzana Tokić, davčna svetovalka z licenco ZDSS
Vsebina seminarja
– Novi pogoji pri dobavah blaga v druge države članice EU;
– Nova dokazila pri oproščenih dobavah blaga v drugo državo članico EU;
– Nova pravila za zaporedne oz. verižne dobave;
– Nove evidence pri skladiščenju blaga na odpoklic in novosti pri
rekapitulacijskem poročilu (nova pravila za konsignacijska skladišča);
– Nižja 5 % DDV za dobavo, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in
periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko.
Namen zakonodajnih sprememb pri DDV PRAVNI VIRI
Cilj Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K, UL RS št. 59/19 z dne 4.10.2019 in 72/19 z dne 30.11.2019) je uskladitev z zakonodajo Evropske unije, in sicer: • Direktivo Sveta (EU) 2018/1910 z dne 4. decembra 2018 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede
harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost za obdavčevanje trgovine med državami članicami (posebna ureditev skladiščenja na odpoklic in zaporednih dobav);
• Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/1912 z dne 4. decembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede nekaterih oprostitev za transakcije znotraj Skupnosti;
• Direktivo Sveta (EU) 2018/2057 z dne 20. decembra 2018 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z začasno uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave blaga in storitev nad določenim pragom;
• Direktivo Sveta (EU) 2018/1713 z dne 6. novembra 2018 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacijev;
• Direktivo Sveta (EU) 2019/475 z dne 18. februarja 2019 o spremembi direktiv 2006/112/ES in 2008/118/ES glede vključitve italijanske občine Campione d'Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije in v ozemeljsko uporabo Direktive 2008/118/ES.
ZDDV-1K uvaja tudi spremembe in dopolnitve na področju prenove kazenskih določb.
Uporaba ZDDV-1K Poleg prenosa navedenih direktiv EU v slovenski pravni red, ZDDV-1K vključuje še naslednje spremembe: • prenos določb iz PZDDV-1 v ZDDV-1:
– obveznost poročanja o opravljenih dobavah blaga na daljavo v primerih, ko se zaradi preseženega vrednostnega limita ali prostovoljne odločitve davčnega zavezanca kraj obdavčitve dobav blaga na daljavo določi v drugi državi članici;
– obveznost poročanja pridobitve novih in rabljenih prevoznih sredstev davčnemu organu v elektronski obliki;
• prenova kazenskih določb, • redakcijski popravki. ZDDV-1K je začel veljati petnajsti dan po objavi v UL RS, uporabljati pa se je začel s 1. 1. 2020, razen naslednjih določb: • spremenjenega tretjega odstavka 68. člena (da se tudi v primeru uradno dokazane tatvine premoženja ne
opravi popravka prvotnega odbitka DDV); • redakcijski popravki: prvi odst. 74. člena in drugi odst. 74.i člena ZDDV-1; ki se uporabljajo že od dneva uveljavitve tega zakona, torej od vključno 19. 10. 2019 dalje.
Od 1. 1. 2020 bosta občini Campione d'Italia in vode Luganskega jezera, obe italijanski enklavi na ozemlju Švice, v skladu s carinsko zakonodajo Unije vključeni v carinsko območje Unije. Za namene DDV ostajata ozemlji še naprej izključeni iz ozemeljske uporabe DDV Direktive, za namene trošarin pa bosta od 1. 1. 2020 vključeni v ozemeljsko uporabo Direktive Sveta 2008/118/ES o splošnem režimu za trošarino. • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (UL
RS št. 77/19 z dne 20. 12. 2019).
OPROSTITVE V ZVEZI Z DOBAVAMI BLAGA (sprememba 46. člen ZDDV-1 in 79. člena PZDDV-1)
Sprememba 1. točke 46. člena ZDDV-1 (138. člen DDV Direktive):
» Plačila DDV so oproščene:
1. dobave blaga, ki ga prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) blago se dobavi drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v drugi državi članici,
b) davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, kateremu se dobavi blago, je identificiran za DDV v drugi državi članici in je to identifikacijsko številko za DDV sporočil dobavitelju, in
c) davčni zavezanec, ki je dobavil blago v drugo državo članico, je predložil rekapitulacijsko poročilo v skladu s prvim in četrtim odstavkom 90. člena in 92. členom tega zakona, v katero je vključil tudi popolne in pravilne podatke v skladu z drugim in tretjim odstavkom 90. člena tega zakona v zvezi z dobavo iz te točke. Izjemoma lahko davčni organ dovoli uveljavitev oprostitve tudi, če je davčni zavezanec opustil obveznost iz te točke in neizpolnjevanje oziroma zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti utemeljil z opravičljivimi razlogi, hkrati pa tudi predložil manjkajoče podatke oziroma dokumente.«.
Oprostitve v zvezi z dobavami blaga – 46. člen ZDDV-1K
S spremembo 1. točke 46. člena so jasno določeni POGOJI ZA UVELJAVITEV OPROSTITVE DDV:
pridobitelj blaga mora dobavitelju blaga sporočiti svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo je izdala država članica, ki ni država, v kateri se začne odpošiljanje blaga;
dobavitelj blaga mora predložiti pravilen in popoln RP-O (1. in 4. odst. 90. čl. in 92. čl. ZDDV-1)
(Opomba: davčni organ lahko izjemoma dovoli uveljavitev oprostitve, če je davčni zavezanec neizpolnjevanje oz. zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti utemeljil z opravičljivimi razlogi ter hkrati predložil manjkajoče podatke oz. dokumente).
dobavitelj blaga dokaže, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico (45a člen Izvedbene uredbe 282/2011 in 79. člen PZDDV-1)
Predložitev RP-O
Davčni organ lahko odvzame pravico do oprostitve DDV retroaktivno le, če ugotovi, da dobavitelj ni izpolnil obveznosti predložitve RP-O ali če RP-O ne vsebuje pravilnih informacij, razen če lahko davčni zavezanec ustrezno obrazloži nepravilnosti.
Opravičljivi razlogi so primeroma lahko naslednji: ─ dobavitelj ni poročal o opravljeni dobavi blaga v RP-O za davčno obdobje, v katerem je bila
opravljena dobava blaga, vendar je dobavo blaga vključil v RP-O za naslednje davčno obdobje;
─ dobavitelj je o dobavi poročal v RP-O za pravilno davčno obdobje, pri tem pa je naredil nenamerno napako pri vpisovanju vrednosti opravljene dobave blaga;
─ zaradi prestrukturiranja prejemnika blaga je prišlo do novega imena in nove ID za DDV davčnega zavezanca, pri čemer sta staro ime in ID za DDV v vmesnem obdobju še obstajali, dobavitelj pa je v RP-O pomotoma navedel staro ime in ID za DDV.
Dobavitelj lahko nepravilnosti utemelji z opravičljivimi razlogi le v primeru, če davčni organ ne sumi, da je do napake prišlo zaradi goljufije.
Oprostitve DDV za transakcije znotraj Unije – 79. člen PZDDV-1
V 79. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo: »(1) Davčni zavezanec, ki blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico in želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, vendar ne razpolaga z dokazili, ki mu omogočajo uveljavljanje domneve iz prvega odstavka 45.a člena Izvedbene uredbe Sveta (EU) 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2011, str.1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/1912 z dne 4. decembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede nekaterih oprostitev za transakcije znotraj Skupnosti (UL L št. 311 z dne 7. 12. 2018, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 282/2011/EU), dokazuje, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in drugimi razpoložljivimi dokazili. Poleg dokazil iz 45.a člena Izvedbene uredbe 282/2011/EU je to lahko tudi dokazilo o plačilu, naročilnica, sklenjena pogodba o dobavi, dobavnica, seznam pakiranja, prevzemnica in podobno. (2) Davčni zavezanec, ki dobavi in z lastnim prevoznim sredstvom sam odpošlje ali odpelje blago iz Slovenije v drugo državo članico in želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje, da je blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in dokumenti iz prejšnjega odstavka. (3) Davčni zavezanec lahko, poleg računa in namesto drugih dokazil iz prvega odstavka tega člena, uporabi pisno izjavo pridobitelja iz točke (i) pod (b) prvega odstavka 45.a člena Izvedbene uredbe 282/2011/EU, če oseba, ki je pridobila blago, blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico z lastnim prevoznim sredstvom.«.
Dokazilo o dobavi blaga v drugo državo članico
Kako dokazati fizičen premik blaga iz ene države EU v drugo (iz Slovenije v drugo državo članico EU): • Neposredna uporaba določbe 45.a člena Izvedbene uredba Sveta EU št. 282/2011 (nazadnje
spremenjena z Uredbo št. 2018/1912) in 79. člena PZDDV-1; • besedna zveza »nenasprotujoča si dokaza« - po novem potrebujemo več kot en dokaz, pri čemer
dokaza oz. dokazi morajo biti med seboj nenasprotujoči in izdati jih morajo nepovezane osebe. Kaj to pomeni v praksi? ─ oba dokaza morata dokazovati enak potek blaga (število dokazov je odvisno od tega kdo organizira
transport); ─ listinske dokaze morata izdati različni (neodvisni) osebi. Intrakomunitarno dobavo bo (tako kot že do sedaj) možno dokazovati na več različnih načinov – praviloma bosta uporabljena najmanj dva različna dokaza, ki morata dokazovati, da je prišlo do premika blaga iz Slovenije v drugo državo EU. Npr. če bo iz enega dokaza izhajal premik blaga iz Slovenije v Italijo, v drugem dokazu pa bo navedeno, da je bil prejem blaga s strani kupca potrjen v Avstriji – za oprostitev ne zadostuje le, da je blago bilo odpremljeno izven R Slovenije v drugo EU državo).
Če je do sedaj zadostoval ustrezno izpolnjen in podpisan CMR (polje 24), po novem bo treba imeti poleg CMR še dodaten dokaz (npr. vsaj račun za prevoz).
Dokazilo o dobavi blaga v drugo državo članico
Blago odpelje ali odpošlje DOBAVITELJ ali tretja oseba za njegov račun:
DOBAVITELJ mora za dokazovanje dobave blaga v drugo državo članico razpolagati z nenasprotujočimi si dokazili, ki sta ju izdali dve različni osebi, neodvisni druga od druge, od prodajalca in pridobitelja:
• dve dokazili (dva dokumenta), ki se nanašata na odpošiljanje ali prevoz blaga,
ALI
• eno dokazilo, ki se nanaša na odpošiljanje ali prevoz blaga IN eno dokazilo kot „drugi dokument“.
DOKUMENTI, KI SE NANAŠAJO NA ODPOŠILJANJE ALI PREVOZ
BLAGA, KOT SO
DRUGI DOKUMENTI
Podpisan tovorni list CMR Zavarovalna polica v zvezi z odpošiljanjem ali prevozom blaga
Nakladnica
Bančni dokumenti, ki dokazujejo plačilo odpošiljanja ali prevoza
blaga
Račun za letalski prevoz
Uradni dokumenti, ki jih izda javni organ, kot je notar, in ki
potrjujejo prihod blaga v namembno državo članico
Račun prevoznika blaga
Potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi članici
in ki potrjuje skladiščenje blaga v tej državi članici
Dokazilo o dobavi blaga v drugo državo članico
Blago odpelje ali odpošlje PRIDOBITELJ ali tretja oseba za njegov račun, dobavitelj mora za dokazovanje dobave blaga v drugo državo članico razpolagati:
• s pisno izjavo pridobitelja, da je odposlal ali odpeljal blago ali da je blago odpeljala ali odposlala tretja oseba za njegov račun, in navedbo namembne države članice blaga;
IN
• z nenasprotujočimi si dokazili, ki sta ju izdali dve različni osebi, neodvisni druga od druge, od prodajalca in pridobitelja:
– dve dokazili (dva dokumenta), ki se nanašata na odpošiljanje ali prevoz blaga
ALI
– eno dokazilo (dokument), ki se nanaša na odpošiljanje ali prevoz blaga IN eno dokazilo kot „drugi dokument“.
Pisna izjava pridobitelja (točka b)i) prvega odstavka člena 45a Izvedbene uredbe)
Pisna izjava pridobitelja mora vsebovati:
─ datum izdaje,
─ ime in naslov pridobitelja,
─ količino in vrsto blaga,
─ datum in kraj prihoda blaga,
─ v primeru dobave prevoznih sredstev identifikacijsko številko prevoznega sredstva,
─ identifikacijo osebe, ki sprejema blago za račun pridobitelja.
Za izjavo pridobitelja ni predpisane oblike; lahko je vsak dokument (elektronski ali papirni), ki vsebuje predpisane podatke.
Pridobitelj je dolžan pisno izjavo prodajalcu predložiti najpozneje do 10. dne naslednjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila opravljena dobava.
OPOMBA: Če pridobitelj blaga predloži dobavitelju pisno izjavo KASNEJE, dobavitelj lahko vseeno uveljavlja domnevo o opravljenem prevozu, vendar le, če so izpolnjeni vsi ostali pogoji iz člena 45a Izvedbene uredbe 282/2011 (razpolaga tudi z dvema ne nasprotujočima si dokaziloma, ki sta ju izdali dve različni osebi, neodvisni druga od druge, od prodajalca in pridobitelja oz. v primeru, če prevoz blaga opravi pridobitelj blaga z lastnim prevoznim sredstvom, tudi z računom).
Prevoz blaga znotraj EU z lastnim prevoznim sredstvom
Če dobavitelj ali prejemnik blaga prevažata blago znotraj EU z lastnim prevoznim sredstvom, domneve o prevozu ne veljajo, ker dokazil iz a) in b)ii) točke prvega odstavka člena 45a Izvedbene uredbe 2018/1912 ne moreta izdati dve različni osebi, neodvisni od prodajalca ali pridobitelja. Dobavitelj v teh primerih lahko dokazuje, da je bil prevoz blaga opravljen, na podoben način, kot do uveljavitve spremembe.
Če DOBAVITELJ dobavi blago, ki ga z lastnim prevoznim sredstvom sam odpošlje ali odpelje blago iz Slovenije v drugo državo članico, dokazuje da je blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico:
─ z računom in drugimi razpoložljivimi dokazili (kot so: dokazilo o plačilu, naročilnica, sklenjena pogodba o dobavi, dobavnica, seznam pakiranja, prevzemnica in podobno).
Če PRIDOBITELJ odpošlje ali odpelje blago iz Slovenije v drugo državo članico z lastnim prevoznim sredstvom, lahko DOBAVITELJ za uveljavljanje oprostitve plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje dobavo blaga v drugo državo članico z:
─ računom in drugimi razpoložljivimi dokazili (kot so: dokazilo o plačilu, naročilnica, sklenjena pogodba o dobavi, dobavnica, seznam pakiranja, prevzemnica in podobno)
ALI
─ računom IN pisno izjavo pridobitelja.
Verodostojnost dokazila
Če davčni organ ugotovi, da eno od predloženih dokazil ni verodostojno: lahko davčni zavezanec izkoristi domnevo, če predloži drugo dokazilo iz 45a člena Izvedbene uredbe 282/2011.
Če je domneva izpolnjena (npr. dobavitelj navede, da je odpeljal blago v drugo državo članico in razpolaga s podpisanim tovornim listom, ki ga je izdal prevoznik blaga in zavarovalno polico v zvezi z odpošiljanjem ali prevozom blaga), to samo po sebi še ne pomeni, da je dobava blaga oproščena plačila DDV, saj morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji iz 46. člena ZDDV-1.
Primeri v praksi
Davčni zavezanec z veljavno ID za DDV v Sloveniji proda blago davčnemu zavezancu iz Italije, ki ima veljavno ID za DDV v Italiji. Blago se odpošlje (cestni prevoz) direktno iz Slovenije h kupcu v Italijo.
BLAGO ODPELJE PRODAJALEC: Do 31.12.2019: zadostuje, da ima prodajalec ustrezno izpolnjen CMR, na katerem je kupec potrdil prejem blaga (polje 24 CMR). Po 1.1.2020: samo ustrezno izpolnjen CMR, potrjen s strani kupca blaga ne bo zadostoval - davčni organ bo v primeru inšpekcijskega nadzora lahko izpodbijal oproščeno intrakomunitarno dobavo blaga.
Če bo prodajalec organiziral prevoz in ga ne bo tudi sam izvedel: - ustrezno izpolnjen in podpisan CMR (polje 24) – papirnati ali elektronski tovorni list (e-CMR); - prejet račun prevoznika za prevoz blaga.
Če bo prodajalec hkrati tudi prevoznik: Ustrezno izpolnjen CMR in potrjen s strani kupca (polje 24); Ker prodajalec nima računa za prevoz, potrebuje še en dokument, ki ga ne izda sam (prodajalec). Ta dokument je lahko eden izmed naslednjih: - nakladnica, ki jo je izdal kupec, ko je prevzel blago v svojem ali najetem skladišču; - podpisana prevzemnica s strani kupca (nakladnica, ki jo izda prodajalec, ko naloži blago na kamion ne
zadostuje; prodajalec ima sicer dva dokumenta, vendar ne zadostujeta, ker teh dveh dokumentov nista izdala dva različna zavezanca);
- potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi in ki potrjuje skladiščenje blaga v tej državi članici; - zavarovalna polica za prevoz blaga; - dokaz o plačilu zavarovanja za prevoz blaga.
Primeri v praksi
BLAGO ODPELJE KUPEC (npr. ko je blago prodano z uporabo klavzule EXW):
Dobavitelj mora najkasneje do 10. v mesecu za prejšnji mesec pridobiti pisno izjavo pridobitelja, da je odposlal ali odpeljal blago ali da je blago odpeljala ali odposlala tretja oseba za njegov račun, in navedbo namembne države članice blaga. - pisno izjavo pridobitelja (omenjeno že v prejšnji alineji), ustrezni prevozni
dokument (npr. CMR) in dokument o nakladanju pri kupcu (tj. nakladnico, ki jo izda prodajalec).
Pisna izjava mora vsebovati najmanj naslednje podatke: ─ datum izdaje, ─ ime in naslov pridobitelja, ─ količino in vrsto blaga, ─ datum in kraj prejema blaga, ─ v primeru dobave prevoznih sredstev identifikacijska številka prevoznih sredstev in
identifikacija osebe, ki sprejema blago za račun pridobitelja.
Primeri v praksi
PREVOZ ORGANIZIRA PRODAJALEC (DOBAVITELJ) BLAGA - prevoz blaga izvede sam ali pa tretja oseba za njegov račun:
– Dobavitelj mora razpolagati z dvema nenasprotujočima si dokazoma, ki sta ju izdali dve različni
osebi: enega od naslednjih dokazov:
─ podpisan tovorni list CMR (ali drug prevozni dokument glede na vrsto prevoza, ki se nanaša na odpošiljanje ali prevoz blaga);
─ nakladnica; ─ račun za prevoz.
en nenasprotujoči dokaz, ki potrjuje odpošiljanje ali prevoz: ─ zavarovalna polica za prevoz blaga ali bančni dokument, ki dokazuje prevoz
(Izvedbena uredba: bančni dokument – listinski dokaz, ki dokazuje plačilo odpošiljanja ali prevoza blaga (bančni izpisek, ki dokazuje, da je pošiljatelj plačal. prevoz);
─ uradni dokument, ki ga izda javni organ (npr. notar), ki potrjuje prihod blaga v drugo državo članico;
─ potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi in potrjuje skladiščenje blaga v tej državi članici.
Najbolj pomembno pri večini dokazov je, da je v listini razviden točen kraj v katerem je prejemnik blago prejel in podpis prejemnika.
Primeri v praksi
Prevoz organizira kupec blaga - prevoz blaga izvede sam ali pa tretja oseba za njegov račun:
Prodajalec mora od kupca pridobiti naslednje dokumente (listinske dokaze):
pisno izjavo pridobitelja (pridobiti jo mora najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec), da je odposlal ali odpeljal blago ali da je blago odpeljala ali odposlala tretja oseba za njegov račun, in navedbo namembne države članice blaga;
najmanj dve nenasprotujoči si dokazili, ki sta ju izdali dve različni osebi (dva spodnja dokaza): – podpisan tovorni list CMR (ali drug dokument glede na vrsto prevoza, ki se nanaša na odpošiljanje ali prevoz
blaga) – nakladnica – račun za prevoz
ALI
en nenasprotojoči dokaz in enega od spodaj navedenih dokazov: – zavarovalna polica za prevoz blaga ali bančni dokument, ki dokazuje prevoz (izvedbena uredba najava bančni
dokument, ki dokazuje plačilo odpošiljanja ali prevoza – to torej ni TRR izpisek za plačilo kupca, temveč TRR izpisek, da je pošiljatelj plačal npr. prevoz);
– uradni dokument, ki ga izda javni organ (npr. notar), ki potrjuje prihod blaga v drugo državo članico; – potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi in potrjuje skladiščenje blaga v tej državi članici.
Pogoji za oprostitev DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1
Ali lahko dobavitelj blaga uveljavlja oprostitev DDV na podlagi 1. točke 46. člena ZDDV-1, če prejemnik blaga sporoči dobavitelju ID za DDV druge države članice, ki pa ni država članica, v katero je bilo blago dobavljeno?
Če pridobitelj blaga sporoči ID za DDV, ki ne pripada drugi državi članici, v kateri se odpošiljanje oz. prevoz konča, so pogoji za oprostitev po prvem odstavku 138. člena Direktive o DDV oz. po 1. točki 46. člena ZDDV-1 lahko izpolnjeni (določitev kraja pridobitve blaga znotraj EU po 41. členu DDV Direktive oz. drugem odstavku 23. člena ZDDV-1).
Prejemnik blaga dobavitelju ne sporoči identifikacijske številke za DDV druge države članice
Če prejemnik blaga dobavitelju ne sporoči ID za DDV druge države članice ali če sporoči ID za DDV, izdano v državi članici, v kateri se začne odpošiljanje ali prevoz blaga, potem eden od pogojev za uveljavitev oprostitve DDV ni izpolnjen. V tem primeru mora dobavitelj blaga od dobave obračunati DDV.
POMEMBNO:
Določba člena 16 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 določa, da država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča in v kateri se opravi pridobitev blaga znotraj Unije v smislu člena 20 Direktive o DDV (11. člen ZDDV-1), izvede obdavčitev, ne glede na DDV obravnavo transakcij v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne.
Določitev kraja obdavčitve
Davčni zavezanec A, identificiran za namene DDV v Italiji, dobavi blago slovenskemu davčnemu zavezancu B na ozemlje Avstrije. Davčni zavezanec B, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, to svojo ID za DDV sporoči dobavitelju A in razpolaga z ustreznimi listinskimi dokazi o odpremi blaga iz Italije v Avstrijo.
Davčni zavezanec A ne obračuna italijanskega DDV, ker so izpolnjeni vsi pogoji za oprostitev dobave blaga znotraj EU v skladu s prvim odstavkom 138. člena DDV Direktive.
V RP-O poroča o opravljeni dobavi blaga znotraj EU slovenskemu davčnemu zavezancu B.
Davčni zavezanec B mora obračunati slovenski DDV od pridobitve blaga znotraj EU (prvi pododstavek 41. člena DDV Direktive oz. drugi odstavek 23. člena ZDDV-1), ker je pridobitev opravil pod slovensko ID za DDV.
Temeljno pravilo je kraj pridobitve Avstrija. Če bi davčni zavezanec B v Avstriji plačal DDV, bi lahko v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZDDV-1 v obračunu DDV ustrezno zmanjšal davčno osnovo in obračunan DDV od pridobitve blaga (obvezno mora razpolagati z dokazili o tem, da je bila pridobitev tega blaga dejansko predmet DDV v Avstriji).
POSEBNA UREDITEV SKLADIŠČENJA NA ODPOKLIC (9.a člen ZDDV-1K)
S tem členom se na novo ureja dobava blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic: ─ Davčni zavezanci se lahko odločijo za uporabo posebne ureditve skladiščenja na odpoklic in morajo pri
tem izpolnjevati vse predpisane pogoje (uporaba posebne ureditve ni obvezna). ─ Zavezanec iz ene države članice odpošlje blago ali odpremi blago v drugo državo članico znanemu
prejemniku blaga, da to blago tam skladišči in ga v skladu z dogovorjeno časovnico postopno dobavlja prejemniku blaga, ki je zavezanec za DDV v tej državi članici.
─ Dobava blaga je opravljena, ko je blago dejansko dobavljeno davčnemu zavezancu v tej državi članici. ─ Uporabi se lahko v primerih komisijskih pogodb, ko namembni prejemnik blaga nastopa kot komisionar. ─ Blago se lahko prevaža hkrati k različnim namembnim prejemnikom blaga, pri čemer je pomembno, da je
v evidencah dobavitelja blaga in prejemnikov blaga razvidna vrednost, opis in količina blaga, namenjenega posameznemu prejemniku blaga.
─ Male izgube, ki izhajajo iz dejanske narave blaga, nepredvidljivih okoliščin ali dovoljenja ali navodila pristojnih organov, ne smejo povzročiti prenos tega blaga v smislu 9. člena ZDDV-1 (»male izgube«: znašajo manj kot 5% glede na vrednost ali količino celotne zaloge, ki je prispela v skladišče; na podlagi smernice »GUIDELINES resulting from the 113th meeting of 3 June 2019, Document B – taxud.c.1(2019)7898019-973«).
─ Posebna ureditev skladiščenja na odpoklic se lahko uporabi, če je dobavitelj blaga le identificiran za namene DDV v državi članici, v katero se blago odpošlje ali odpelje v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic, in nima v tej državi članici sedeža ali stalne poslovne enote.
─ Skladišče v državi članici, kjer se blago nahaja, se šteje za PE dobavitelja blaga, če je v njegovi lasti/najemu in ga dobavitelj direktno upravlja s svojimi lastnimi sredstvi. Če je skladišče v njegovi lasti/najemu, upravljajo pa ga druge osebe in ne dobavitelj, se skladišče ne šteje za PE dobavitelja blaga.
Poenostavitve v zvezi s skladiščenjem na odpoklic se morajo od 1. januarja 2020 uporabljati v vseh
državah članicah.
Za uporabo te ureditve morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
– v času, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga v drugo državo članico začne, mora biti dobavitelju znano, kdo bo prejemnik tega blaga;
– tako dobavitelj kot prejemnik morata biti davčna zavezanca za DDV, prejemnik pa mora biti identificiran za namene DDV v državi članici, v katero je blago poslano;
– dobavitelj ne sme imeti v državi članici, kjer se blago skladišči na odpoklic, sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote;
– dejanska dobava mora biti opravljena v 12 mesecih po tem, ko se je blago preneslo v skladišče v drugo državo članico;
– prenos blaga v drugo državo članico mora biti pri dobavitelju evidentiran v evidenci, ki jo mora dobavitelj voditi za potrebe skladiščenja na odpoklic (4. odst. 85. člena ZDDV-1); podatke o identifikacijski številki za DDV tistih davčnih zavezancev, ki jim je namenjeno blago v okviru posebne ureditve skladiščenja na odpoklic, pa mora dobavitelj navesti v RP-O (4. odst. 90. člena ZDDV-1);
– blago se prevaža iz ene države članice v drugo državo članico (iz te ureditve so izključeni uvoz, izvoz in dobave znotraj ene države članice);
– blago se dobavi kasneje, po prihodu v državo članico, kjer se skladišči na odpoklic.
POSEBNA UREDITEV SKLADIŠČENJA NA ODPOKLIC (novi 9.a člen ZDDV-1K)
Dobava blaga na odpoklic
Primer:
Kako se obravnava dobava blaga znotraj EU v primeru, ko se je uporabila ureditev skladiščenja na odpoklic, nato pa je blago bilo dobavljeno osebi, ki ni bila prejemnik blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic?
Davčni zavezanec, ki opravi dobavo blaga v skladu z 9. členom ZDDV-1 (člen 17 DDV Direktive), se mora identificirati za namene DDV v državi članici, kjer je blago skladiščeno na odpoklic, ko pogoji za to, da je blago v tej ureditvi, niso več izpolnjeni.
Opomba: Ta identifikacija je obvezna tudi, če je pridobitev blaga znotraj Unije oproščena plačila DDV na podlagi člena 140(c) Direktive o DDV (c točka prvega odstavka 48. člena ZDDV-1).
V državi članici velja obrnjena davčna obveznost v primeru, ko dobavo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v tej državi članici (194. člena Direktive o DDV).
Dobava blaga na odpoklic – dobava blaga drugi osebi
Primer:
Davčni zavezanec A s sedežem v Italiji februarja opravi prevoz blaga v Slovenijo in uporabi posebno ureditev za skladiščenje na odpoklic. Blago je namenjeno davčnemu zavezancu B, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji. V istem letu davčni zavezanec A dobavi blago (ali del blaga) osebi C in preneha pogodbo o skladiščenju na odpoklic z davčnim zavezancem B.
Davčni zavezanec A dobavljenega blaga ne prepelje v Italijo, ampak je blago neposredno dobavljeno osebi C, ki ni prejemnik blaga v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic, niti ne gre za zamenjavo prvotnega namembnega prejemnika blaga.
Pogoji za uporabo posebne ureditve skladiščenja na odpoklic
Kdaj se šteje, da pogoji za uporabo posebne ureditve skladiščenja na odpoklic niso več izpolnjeni?
Kadar blago (ali del blaga) v roku 12 mesecev po prihodu v skladišče ni dobavljeno namembnemu prejemniku niti vrnjeno v državo članico dobavitelja blaga, ampak ga dobavitelj blaga odpošlje ali odpelje v drugo državo (9. odst. 9.a člena ZDDV-1);
Pri skladiščenju blaga na odpoklic lahko pride do uničenja, izgube ali tatvine blaga. Na dan, ko je bilo blago dejansko uničeno, izgubljeno ali ukradeno, če tega dneva ni mogoče določiti, pa na dan, ko je bilo ugotovljeno, da je blago uničeno, izgubljeno ali ukradeno, pogoji za uporabo posebne ureditve skladiščenja na odpoklic niso več izpolnjeni (10. odst. 9.a člena ZDDV-1).
Če pride do spremembe pogodbe zaradi zamenjave prejemnika blaga, mora biti nova pogodba sklenjena istočasno ali pred prekinitvijo pogodbe prvega prejemnika blaga v okviru 12 mesečnega obdobja, da se posebna ureditev še lahko uporablja.
Knjigovodstvo davčnega zavezanca – 85. člen ZDDV-1K
V 85. členu se za tretjim odstavkom dodana nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Vsak davčni zavezanec – dobavitelj blaga, ki prenese blago v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic v skladu z 9. a členom tega zakona, mora voditi evidenco, na podlagi katere lahko davčni organi preverijo skladnost prenosa in dobav z ureditvijo skladiščenja na odpoklic iz 9. a člena tega zakona.
(5) Vsak davčni zavezanec – prejemnik blaga mora v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic v skladu z 9. a členom tega zakona voditi evidenco o tem blagu.«.
Knjigovodstvo davčnega zavezanca – 85. člen ZDDV-1K
Novi četrti in peti odstavek 85. člena ZDDV-1K sta dodana zaradi uvedbe nove ureditve skladiščenja na odpoklic (9.a člen ZDDV-1K).
Obveznost vodenja evidenc velja tako za dobavitelja kot tudi za prejemnika blaga v okviru posebne ureditve skladiščenja na odpoklic.
Podrobneje je vsebina evidenc določena v 54.a členu Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2018/1912, ki se uporablja neposredno in v prvem odstavku določa informacije, ki jih mora v evidenci za potrebe skladiščenja na odpoklic zagotoviti dobavitelj blaga.
Rekapitulacijsko poročilo – 90. člen ZDDV-1K
V 90. členu je za tretjim odstavkom dodan novi četrti odstavek, ki se glasi:
• »(4) Poleg informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vsak davčni zavezanec – dobavitelj blaga v rekapitulacijsko poročilo vključiti tudi podatke o identifikacijski številki za DDV tistih davčnih zavezancev, ki jim je namenjeno blago, ki se odpošlje ali odpelje v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic v skladu z 9.a členom tega zakona, in o vseh spremembah predloženih informacij.«.
NOVI DOPOLNJEN OBRAZEC - PRILOGA X: obrazec RP-O (REKAPITULACIJSKO POROČILO)
DODANO
NOVI DOPOLNJEN OBRAZEC - PRILOGA X: obrazec RP-O (REKAPITULACIJSKO POROČILO)
NOVI DOPOLNJEN OBRAZEC - PRILOGA X: obrazec RP-O (REKAPITULACIJSKO POROČILO)
DODANO
NOVI DOPOLNJEN OBRAZEC - PRILOGA X: obrazec RP-O (REKAPITULACIJSKO POROČILO)
DODANO
NOVI DOPOLNJEN OBRAZEC - PRILOGA X: obrazec RP-O (REKAPITULACIJSKO POROČILO)
DODANO
Priloga VIII: Obrazec DDV-O (novi obrazec)
Priloga VIII: Obrazec DDV-O (novi obrazec)
Poročanje o dobavah blaga na daljavo (nov enajsti odst. 20. čl. in 1. točka prvega odstavka 140. člena
ZDDV-1)
S to določbo se je določila obveznost poročanja davčnega zavezanca o opravljenih dobavah blaga na daljavo, če se zaradi preseženega vrednostnega limita ali prostovoljne odločitve davčnega zavezanca, kraj obdavčitve dobav blaga na daljavo določi v drugi državi članici.
Davčni zavezanec mora do 31. januarja leta po preteku leta, v katerem so opravljene te dobave, v elektronski obliki poročati o letnem prometu, ki ga je dosegel v posamezni državi članici, o obdobju poročanja in identifikacijski številki za DDV v namembni državi članici ter o datumu začetka oz. konca identifikacije za DDV v tej državi članici.
Opomba: obveznost poročanja ni novost (135. člen PZDDV-1); po novem je
neizpolnjevanje teh obveznosti opredeljeno kot prekršek.
ZAPOREDNE DOBAVE BLAGA (novi 36a. člen DDV Direktive oz. 20.a člen ZDDV-1K)
Za 20. členom je dodan novi 20.a člen, ki se glasi:
„(1) Če se isto blago dobavlja zaporedno in je to blago iz Slovenije odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, ali obratno, neposredno od prvega dobavitelja do zadnje stranke v verigi, se odpošiljanje ali prevoz za namene uveljavljanja oprostitve plačila DDV zaradi dobave v drugo državo članico pripiše samo dobavi, ki se opravi vmesnemu dobavitelju.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se odpošiljanje ali prevoz za namene iz prejšnjega odstavka pripiše dobavi blaga, ki jo opravi vmesni dobavitelj, če je vmesni dobavitelj svojemu dobavitelju sporočil identifikacijsko številko za DDV, ki mu jo je izdala Slovenija.
(3) Za namene tega člena »vmesni dobavitelj« pomeni dobavitelja v verigi, ki ni prvi dobavitelj in ki odpošilja ali prevaža blago oziroma za račun katerega se blago odpošilja ali prevaža.“.
Če prevoz organizira prvi dobavitelj, se prevoz pripiše dobavi, ki jo opravi ta dobavitelj.
Če prevoz organizira zadnja stranka v verigi, se prevoz pripiše dobavi, ki je opravljena tej stranki.
Vmesni dobavitelj
Pomen izraza »odpošlje ali odpelje blago sam ali tretja oseba za njegov račun«:
Vmesni dobavitelj je dobavitelj znotraj verige, ki organizira prevoz (sam opravi prevoz ali druga oseba za njegov račun).
Druga oseba, ki opravi prevoz:
Druga oseba, ki opravi prevoz za račun vmesnega dobavitelja, je lahko ali katerikoli drug davčni zavezanec znotraj verige ali tretja oseba (izven verige).
Vmesni dobavitelj pomeni dobavitelja v verigi, ki ni prvi dobavitelj in ki odpošilja ali prevaža blago oziroma za račun katerega se blago odpošilja ali prevaža.
DDV obravnava zaporednih dobav (verižnih poslov)
Zaporedne dobave:
• v verigo preprodaj blaga so vključeni vsaj trije davčni zavezanci,
• gre samo za en premik blaga med dvema državama članicama.
DDV obravnava zaporednih dobav (verižnih poslov)
Primer: DDV obravnava verižnega posla v skladu z novim 20. a členom ZDDV-1, kjer so v verigo preprodaj blaga udeleženi trije davčni zavezanci (družba A, družba B in družba C), prevoz blaga opravi srednji člen (družba B).
─ Prva dobava med družbo A in B: Družba A opravi oproščeno dobavo blaga v Italijo. Družbi B izda račun brez DDV (oprostitev po 46. členu ZDDV-1).
Opomba: Ta transakcija je lahko oproščena plačila DDV kot dobava blaga znotraj EU le, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji (138(1) člen DDV Direktive oz. 1. točke 46. člena ZDDV-1).
─ Druga dobava med družbo B in C:
Družba B opravi prevoz blaga iz Slovenije v Italijo, zato se prevoz blaga v skladu s prvim odstavkom 20. a člena ZDDV-1, pripiše prvi dobavi med družbo A in B. Družba B na podlagi prejetega računa družbe A opravi samoobdavčitev v Italiji in izda družbi C račun z obračunanim italijanskim DDV.
Družba C prejme od družbe B račun z obračunanim italijanskim DDV, ki ga lahko odbije v skladu z italijansko DDV zakonodajo.
Primeri zaporednih dobav
V verigo preprodaje blaga so udeleženi trije davčni zavezanci (družba A, družba B in družba C). Blago se odpelje neposredno od davčnega zavezanca A (DČ Slovenija) k davčnemu zavezancu B (Italija). PRIMER 1: Davčni zavezanec B sporoči davčnemu zavezancu A svojo ITA ID za DDV in
odpelje blago iz Slovenije v Italijo. Zato se šteje za vmesnega dobavitelja. Če so izpolnjeni vsi pogoji za oprostitev DDV na podlagi 46(1) čl. ZDDV-1, se prevoz pripiše dobavi blaga, ki jo opravi davčni zavezanec A davčnemu zavezancu B in se šteje za oproščeno dobavo.
Opomba: Ta transakcija je lahko oproščena plačila DDV kot dobava blaga znotraj EU le, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji (138(1) člen DDV Direktive oz. 1. točke 46. člena ZDDV-1). PRIMER 2: Davčni zavezanec B sporoči davčnemu zavezancu A svojo SLO ID za DDV in
odpelje blago iz Slovenije v Italijo. Davčni zavezanec se šteje za vmesnega dobavitelja.
Dobava blaga, ki jo opravi davčni zavezanec A davčnemu zavezancu B: obdavčena v Sloveniji. Prevoz blaga se pripiše dobavi, ki jo opravi davčni zavezanec B (vmesni dobavitelj) davčnemu zavezancu C in je oproščena DDV na podlagi 46(1) čl. ZDDV-1, če so izpolnjeni vsi pogoji za oprostitev DDV.
Shematski prikaz primerov
PRIMER 1: PRIMER 2:
Primeri zaporednih dobav
PRIMER 3: Prevoz opravi ali organizira davčni zavezanec A (prvi v verigi)
Določba 20.a člena ZDDV-1 (36.a člen DDV Direktive) izključuje prvega dobavitelja iz koncepta vmesnega dobavitelja. Če prvi dobavitelj organizira odpošiljanje ali prevoz blaga, se lahko odpošiljanje ali prevoz pripiše le transakciji oz. dobavi, ki jo sam opravi. Ta transakcija je lahko oproščena plačila DDV kot dobava blaga znotraj Unije, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji iz 1. točke 46.člena ZDDV-1). Davčni zavezanec B v namembni državi (Italiji) opravi pridobitev blaga znotraj EU. Dobava med davčnim zavezancem B in davčnim zavezancem C je obdavčena v DČ 2 (Italiji) - domača dobava.
PRIMER 4: Prevoz opravi ali organizira zadnji v verigi
Določba 20.a člena ZDDV-1 (36.a člen DDV Direktive) izključuje iz koncepta vmesnega dobavitelja tudi zadnjo stranko v verigi, ker ne izpolnjuje pogoja dobavitelja v verigi (tretji odst. 20.a člena ZDDV-1 oz. tretji odst. 36.a člena DDV Direktive). Zato so primeri, kjer zadnja stranka v verigi organizira prevoz, izključeni iz uporabe teh določb.
Če prevoz blaga organizira davčni zavezanec C, se prevoz ali odpošiljanje pripiše dobavi blaga, ki jo opravi davčni zavezanec B davčnemu zavezancu C.
Dobava blaga, ki jo opravi davčni zavezanec A davčnemu zavezancu B: obdavčena v DČ 1 (Slovenija).
Dobava blaga, ki jo opravi davčni zavezanec B (identificiran za namene DDV v Sloveniji): oproščena dobava blaga znotraj EU, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji 1. točke 46. člena ZDDV-1 oz. 138(1) člena DDV Direktive in je B); davčni zavezanec C opravi pridobitev blaga znotraj EU v namembni državi (Italiji).
Zaporedne dobave
MOŽNOSTI: 1. Prevoz blaga organizira slovenski davčni zavezanec (SLO ID za DDV) → prevoz se pripiše dobavi blaga, ki jo opravi slovenski davčni zavezanec
Dobava blaga med SLO (SLO ID za DDV) in IT 1 (ITA ID za DDV) je oproščena intrakomunitarna dobava blaga, dobava blaga med IT 1 (ITA ID za DDV) in IT 2 (ITA ID za DDV) je obdavčena na ozemlju Italije.
2. Prevoz blaga organizira IT 1 (IT ID za DDV) → prevoz se pripiše dobavi blaga, ki jo opravi slovenski davčni zavezanec (SLO ID za DDV) - uporabi se novo pravilo
Dobava blaga med SLO (SLO ID za DDV) in IT 1 (ITA ID za DDV) je oproščena intrakomunitarna dobava blaga, dobava med IT 1 (ITA ID za DDV) in IT 2 (ITA ID za DDV) je lokalna (obdavčena) dobava blaga na ozemlju Italije.
3. Prevoz blaga organizira IT 2 (IT ID za DDV) → prevoz se pripiše dobavi blaga, ki jo opravi IT 1 (IT ID za DDV)
Dobava blaga med SLO (SLO ID za DDV) in IT 1 (ITA ID za DDV) je lokalna (obdavčena) dobava blaga na ozemlju Slovenije, dobava med IT 1 (ITA ID za DDV) in IT 2 (ITA ID za DDV) je oproščena intrakomunitarna dobava blaga (IT 1 (ITA ID za DDV) se mora v Sloveniji identificirati za namene DDV).
Opomba: Zadnja stranka v verigi ne more biti vmesni dobavitelj, saj ne izpolnjuje pogoja dobavitelja v verigi (tretji odstavek 36.a člena DDV Direktive oz. tretji odstavek 20.a člena ZDDV-1). Zato so primeri, ko zadnja stranka v verigi organizira prevoz, izključeni iz uporabe teh določb.
Gre za poenotenje pravil obdavčevanja prometa blaga med državami članicami v primeru, ko je isto blago predmet več zaporednih dobav, ampak je le enkrat prepeljano iz ene države članice v drugo državo članico
Sodba v zadevi Emag Handel, C-245/04 z dne 6.4.2006 – dostopna na povezavi:
http://curia.europa.eu/juris/document/document_print.jsf;jsessionid=9ea7d2dc30db1d13fe70da0d449784a08bf4e6ed2a17.e34KaxiLc3qMb40Rch0SaxuMbx50?doclang=SL&text=&pageIndex=0&docid=55676&cid=551595
Sodba v zadevi Euro Tyre Holding, C-430/09 z dne 16.12.2010 – dostopna na povezavi:
http://curia.europa.eu/juris/document/document_print.jsf;jsessionid=9ea7d2dc30dcf9e72ebc7fc54e4ca44eb8586ff9d733.e34KaxiLc3qMb40Rch0SaxuNa310?doclang=SL&text=&pageIndex=0&docid=79388&cid=9849
Zaporedne dobave
Na podlagi sodne prakse SEU so države članice razvile različne prakse v nacionalnih zakonodajah, zato je namen nove ureditve POENOTITI PRAVILA, na podlagi katerih se določi, katera od zaporednih dobav je oproščena dobava v drugo državo članico.
Zaporedne dobave
Ta določba ne velja za (prave) tristranske posle, pri katerih gre za verižne posle, v katerih sodelujejo tri osebe, identificirane za namene DDV, vsaka v svoji državi članici.
Kot tristranska dobava v verigi se šteje le dobava, ki jo opravi pridobitelj iz druge države članice prejemniku blaga v tretjo državo članico.
Pogoji za oprostitev pridobitve blaga znotraj Unije, ki jo opravi pridobitelj iz druge države članice v Sloveniji z namenom nadaljnje dobave blaga prejemniku iz tretje države članice, so predpisani v 2. odst. 48. člena ZDDV-1 in se bodo uporabljali še naprej.
Obveznosti pri pridobitvi prevoznih sredstev – novi 93. a člen ZDDV-1K
93.a člen (pridobitev prevoznega sredstva)
(1) Pridobitev novega prevoznega sredstva iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona mora davčnemu organu v elektronski obliki v 15 dneh od pridobitve prijaviti:
– davčni zavezanec iz 2.a) točke prvega odstavka 3. člena tega zakona, ki novo prevozno sredstvo registrira v Sloveniji;
– oseba iz 2.b) točke prvega odstavka 3. člena tega zakona, pri čemer DDV odmeri davčni organ.
(2) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo in ga registrira v Sloveniji, od prodajalca, ki je rabljeno prevozno sredstvo dobavil pod pogoji, ki so enaki pogojem iz 1. točke 46. člena tega zakona, mora davčnemu organu prijaviti, v elektronski obliki, pridobitev rabljenega prevoznega sredstva v 15 dneh od dneva pridobitve. Za rabljeno prevozno sredstvo se šteje prevozno sredstvo, ki ne šteje za novo prevozno sredstvo v skladu s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona.
(3) Davčni zavezanec mora pred registracijo prevoznega sredstva, ki je bilo ob pridobitvi namenjeno nadaljnji prodaji, davčnemu organu prijaviti pridobitev prevoznega sredstva v elektronski obliki.
(4) Organ, pristojen za registracijo, oziroma za registracijo vozil pooblaščena organizacija prevoznega sredstva davčnega zavezanca iz prve alineje prvega odstavka oziroma iz drugega ali iz tretjega odstavka tega člena ne sme registrirati brez dokazila o prijavi pridobitve davčnemu organu oziroma ko gre za prevozno sredstvo osebe iz druge alineje prvega odstavka tega člena brez dokazila o plačilu DDV.
(5) Minister, pristojen za finance, podrobneje uredi prijavo pridobitve prevoznega sredstva iz tega člena.«.
Obveznosti pri pridobitvi prevoznih sredstev – novi 93. a člen ZDDV-1K
Novi 93.a člen ZDDV-1K predpisuje obveznost za davčne zavezance, ki pridobijo novo ali rabljeno prevozno sredstvo iz druge države članice tako, da pridobitev prevoznega sredstva v elektronski obliki prijavijo davčnemu organu v 15 dneh od dneva pridobitve.
Rok 15 dni velja že po sedanji ureditvi za prijavo novega prevoznega sredstva, pridobitev prevoznega sredstva, ki je bilo ob pridobitvi namenjeno nadaljnji prodaji, pa mora davčni zavezanec prijaviti davčnemu organu pred registracijo.
Pri pridobitvi rabljenega prevoznega sredstva mora davčni zavezanec po sedanji ureditvi prijavo opraviti ob pridobitvi, po novem pa bo rok za prijavo pridobitve izenačen z rokom prijave novega prevoznega sredstva.
Hvala za pozornost!
Krožna cesta 9a, 6000 KOPER
Tel: 05 628 11 95, Fax: 05 628 59 05
