strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

http://tio2-center/index.php

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

77drugo

četrtletje2007

Sistem ravnanja z okoljem; Razširjeni energetski pregled; CTP s konvencionalnimi ofsetnimi

tiskarskimi ploščami Cinkarne Celje; Pravopis, slog in uglajenost pisanja

(VII);

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov.

Letno kazalo 2006

UvodnikZa naše podjetje je vse bolj pomebno kako obvladuje svoje vplive na okolje. Čeprav smo tovrstni skrbi že doslej posvečali veliko pozornost, nas tako zakonski predpisi kot tudi skrb za ugled podjetja in njegovo umeščenost v okolje, silita v nenehno izboljševanje obvladovanja teh vplivov.

V prvem prispevku je predstavljen sistem ravnanja z okoljem, ki nam bo omogo-čil usklajenost s standardom 14001 in stalno izboljševanje obvladovanja okoljskih vplivov.

Poleg skrbi za okolje je za podjetje bistveno tudi obvladovanje učikovite rabe ener-gije. Cinkarna je k temu problemu pristopila sistematično in v okviru projekta učin-kovite rabe energije izvedla tudi energetski pregled podjetja. V drugem prispevku so predstavljeni rezultati tega pregleda in smernice za nadaljnje delovanje na tem področju.

V tretjem prispevku je predstavljen rezultat razvojnih prizadevanj v poslovni eno-ti Grafika, ki prikaže aktivnosti njenih strokovnjakov in prinaša nove možnosti zanjeno delovanje.

Predstavljeni sta tudi dve zaključeni raziskovalni nalogi.

Glavni urednikmag. Vladimir Vrečko

Irena Vačovnik

Sistem ravnanja z okoljem9001 lahko le povečuje učinkovitost in uspeš-nost vodenja.S sistemskim pristopom k ravnanju z okoljem lahko bistveno izboljšamo obvladovanje in vo-denje posameznih procesov ter z ukrepi raciona-lizacije in varčevanja racionalneje poslujemo in s tem izboljšamo naš položaj na trgu v primerjavi s konkurenco.S pridobitvijo certifikata pa vsekakor povečamozaupanje naših kupcev oziroma odjemalcev in ostalih poslovnih partnerjev ter širše javnosti, najbolj pa naših lokalnih skupnosti, ki jih z nepo-srednimi vplivi emisij najbolj obremenjujemo.

Sistemi ravnanja z okoljem Prvi standard za sistem ravnanja z okoljem EMS je izdal britanski institut za standardizacijo BSI leta 1992. Skoraj vzporedno je Evropska gospo-darska skupnost izdala direktivo za uvajanje she-me okoljskega vodenja in presojanja po EMAS. Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO pa je prva dva standarda iz skupine standardov ISO 14000 za sisteme ravnanja z okoljem izdala leta 1996 (ISO 14001 ter ISO 14004).

Sistemi ravnanja z okoljem zajemajo celovito ob-vladovanje okoljskih vidikov določene dejavno-sti ter zakonodajnih in drugih zahtev. Preko svo-jih zahtev nas vodijo do učinkovitih izkoristkov in racionalnih izborov vhodov (materiali, energenti, naravni viri) ter zmanjševanju neposrednih in posrednih vplivov izhodov iz procesa na okolje.

Standard ISO 14001Standard ne postavlja kriterijev za rezultate delo-vanja sistema, zahteva pa, da si družba oz. pod-jetje pripravi okoljsko politiko in zastavi cilje. Pri tem mora upoštevati zakonodajo in kazati trend izboljšanja glede vplivov na okolje, na katere lah-ko vpliva.Celotno delovanje v sklopu standarda deluje v že znanem krogu, ki ga uporabljamo že v stan-dardu ISO 9001: Planiraj – Izvajaj – Preveri – Ukre-paj (PDCA).

Standard je sestavljen iz štirih točk. Zahteve za sistem ravnanja z okoljem so definirane v 4. točkistandarda. Po isti metodologiji, kot si sledijo točke stan-darda, je lahko izdelan tudi Poslovnik za okolje, katerega posamezna poglavja so podana v na-daljevanju.

Cinkarna Celje, d.d., PE Kemija Mozirje je v letu 2005 projektno pričela z izgradnjo sistema rav-nanja z okoljem po direktivi EMAS. Projekt je v zaključni fazi, prvi certifikacijski pregled bomoimeli že v mesecu juniju tega leta.V letošnjem letu pa so pristopile k uvajanju siste-ma ravnanja z okoljem ISO 14001 tudi druge PE in službe v Cinkarni Celje, d.d.

V prvem delu članka, ki je objavljen v sedanji številki, bom predstavila najbolj poznana siste-ma ravnanja z okoljem v svetu, drugi del pa bo osredotočen bolj na izgradnjo sistema v naši PE in izsledke certifikacijske presoje.

Zakaj uvajati sistem ravnanja z okoljemPodoba posamezne družbe oziroma podjetja se navznoter in navzven odraža tudi s tem, koliko ji je mar skrb za okolje. Ko začnemo poglabljati vprašanje vpliva naše dejavnosti, naših proizvo-dov in storitev na okolje in s tem povezano tudi na zdravje ljudi, se moramo dotakniti prav vseh procesov in povezanih aktivnosti, ki bi lahko imele neposreden ali posreden vpliv na okolje in ljudi kot sestavni del narave.Že sama zakonodaja nas deloma sili v to, da v svojih dejavnostih ravnamo bolj premišljeno in se vplivi na okolje zmanjšujejo. Če pa imamo uveden sistem, ki nam služi kot orodje pri ravna-nju z okoljem, je prepoznavanje, obvladovanje in spremljanje okoljskih vidikov precej enostavne-je. Na ta način lažje obvladujemo okoljske vplive, sam sistem pa nas usmerja v nenehno izboljše-vanje in prilagajanje novim zahtevam, tako zako-nodajnim kot lokalnim.Vsak sistem ravnanja z okoljem zahteva jasno opredeljeno okoljsko politiko, celovito obvlado-vanje okoljskih vidikov, izpolnjevanje zakonskih zahtev, nadziranje in optimiranje stroškov, izko-riščanje materialov in energentov ter odzivanje na zainteresirane javnosti – od lastnikov, kupcev do lokalne skupnosti.

Sistem ravnanja z okoljem v podjetju oziroma družbi ne sme biti le še en dodaten sistem, ki zaposlenim nalaga vedno nove naloge in za-dolžitve in ne prinaša nobenih koristi. Dejansko mora biti orodje, ki bo zagotavljalo, da bomo z optimalnim racionalnim pristopom stroškovno in razvojno vedno korak pred konkurenco.Integracija sistema ravnanja z okoljem v sistem vodenja kakovosti po zahtevah standarda ISO

Prvo poglavje je namenjeno predstavitvi druž-be: od kratke zgodovine, navedbe dejavnosti do organizacijske sheme z definirano povezavomed posameznimi procesi oz. enotami.Drugo poglavje podrobneje predstavi dejavnost družbe oz. podjetja z vidika ravnanja z okoljem.V tretjem poglavju so podane definicije in izrazi,ki se pojavljajo v Poslovniku.Četrto poglavje je bistvo Poslovnika in natančno opredeljuje sistem ravnanja z okoljem. Najprej je definirana Politika ravnanja z okoljem. Sledipoglavje Planiranja, ki obsega prepoznavanje in ocenjevanje okoljskih vidikov, spremljanje in obvladovanje zakonodajnih in drugih zahtev, postavljanje okvirnih in izvedbenih ciljev ter pro-gramov za dosego le-teh.V podpoglavju Izvajanje in delovanje je opisano samo delovanje sistema in izvajanje določenih aktivnosti, ki so potrebne, da se vplivi na okolje zmanjšujejo preventivno oziroma kako delujemo kurativno. V celoten sklop so povezani naslednji sistemski elementi: viri, vloge, odgovornosti in pooblastila, kompetentnost, usposabljanje in za-vedanje, komuniciranje, dokumentacija sistema ravnanja z okoljem, obvladovanje dokumentov, obvladovanje delovanja ter pripravljenost in od-ziv na izredne razmere.V podpoglavju Preverjanje so opisani mehaniz-mi za preverjanje delovanja obstoječega siste-ma ravnanja z okoljem, in sicer: nadzorovanje in merjenje, ocena ustreznosti z zakonodajnimi in drugimi zahtevami, neskladnosti ter preven-tivni in korektivni ukrepi, obvladovanje zapisov in nazadnje notranja presoja sistema ravnanja z okoljem.Zadnje podpoglavje pa govori o Vodstvenem pregledu, ki ga je potrebno izvajat z namenom zagotavljanja nenehne primernosti in učinkovi-tosti sistema.

EMASRegulativa EMAS (ECO-Management and Audit Scheme) je shema ravnanja z okoljem in okolj-skega presojanja. Regulativa je, tako kot ISO 14001, namenjena ocenjevanju in izboljševanju učinkov ravnanja z okoljem in informiranju jav-nosti o teh učinkih.

Družba oziroma podjetje, ki želi izpolnjevati za-hteve regulative EMAS, mora imeti vzpostavljen sistem za ravnanje z okoljem kot je že opisano v poglavju o ISO 14001. Poleg tega mora: opraviti začetni okoljski pregled (začetna oce-

na ravnanja z okoljem), za vse procese poznati in izvajati zakonodajne

in druge okoljske zahteve ter z rezultati do-

kazovati izvajanje in tudi nenehno doseganje teh zahtev, v proces nenehnega izboljševanja vključiti čim

več zaposlenih s sodelovanjem pri aktivnostih, ki to zagotavljajo (timi za okolje, sestanki delo-vnih skupin), vzpostaviti z (zainteresirano) javnostjo odprto

komunikacijo glede okoljskih vidikov in vpli-vov na okolje, izvajati notranje presoje, ki poleg presojanja

aktivnosti glede na vzpostavljene postopke, ocenjujejo tudi dejanske rezultate ravnanja z okoljem, zaradi preverjanja učinkovitosti iz-boljševanja in izpolnjevanja zakonodajnih in drugih zahtev, izdelati okoljsko izjavo za javnost.

Okoljska izjava je tudi bistvena dodatna po-stavka, ki loči shemo EMAS od ostalih sistemov ravnanja z okoljem. Okoljska izjava je način sez-nanjanja javnosti z rezultati sistema ravnanja z okoljem z zahtevo po nenehnem izboljševanju in je hkrati priložnost, da se javnosti – predvsem kupcem, lokalni skupnosti in pogodbenikom – družba pokaže v pozitivni podobi.Tudi za vsebino okoljske izjave so podana pripo-ročila poglavij, ki jih naj vsebuje: opis družbe, njenih dejavnosti, odvisnost pro-

cesov, organizacija, kadri, okoljska politika, kratko predstavitev sistem ravnanja z okoljem, pomembne okoljske vidike z okoljskimi cilji ter

rezultati ravnanja z okoljem za daljše obdobje nazaj, druge okoljske učinke, podatke o overitelju.

Verifikacijo regulative EMAS izvaja okoljski pre-veritelj. V prvi fazi le ta izvede presojo doku-mentacije vključno s preverjanjem začetnega okoljskega pregleda, sistema ravnanja z okoljem, notranjih presoj z rezultati ter predloga Okoljske izjave. Overitelj mora ugotoviti, če so v Okoljski izjavi navedeni podatki pravilni, zanesljivi in ve-rodostojni. Če overitelj med presojo na enem od primerov ugotovi, da zakonska zahteva ni izpol-njena, ne sme validirati okoljske izjave.Pri izpolnjevanju vseh zahtev regulative, overitelj validira okoljsko izjavo. Validirano okoljsko izjavo družba oz. podjetje predloži Ministrstvu za oko-lje in prostor, ki preveri izpolnjevanje vseh zahte-vanih kriterijev, posebej še zakonodajne zahteve. Po pozitivnem mnenju Ministrstvo izda registra-cijo za določeno organizacijo (družbo, podjetje), ki velja tri leta. Veljavnost registracije se potrjuje vsako leto z nadzornimi presojami overitelja in validacijo letne dopolnitve k okoljski izjavi.

UvodEna od glavnih oblik energetskega svetovanja je energetski pregled. Ime energetski pregled obi-čajno označuje zaključeno celoto vrednotenja učinkovitosti energetike v podjetju oziroma usta-novi in vključuje celo vrsto aktivnosti s področja energetskega svetovanja. Klasičen energetski pregled država tudi subvencionira (to je bilo tudi v našem primeru), je pa določen z Metodologijo za izvedbe energetskega pregleda. Metodologi-ja izdelave energetskih pregledov določa tri ob-like energetskih pregledov, in sicer: preliminarni energetski pregled (walk through

audit); poenostavljeni energetski pregled (energy

survey) in razširjeni energetski pregled (energy audit). Ta

pregled smo opravili tudi pri nas.

Razširjeni energetski pregled Razširjeni energetski pregled, kot pove že ime samo, je natančna celostna energetska analiza podjetja, ali stavbe. Trajanje razširjenega ener-getskega pregleda je odvisno od velikosti in kompleksnosti rabe energije ter tehnoloških pro-cesov podjetja in traja običajno šest mesecev. Rezultat energetskega pregleda je podrobno poznavanje energijskih tokov, določitev specifič-nih kazalcev na področju energetskih naprav in tehnologije, konkretizacija enostavnejših ukre-pov ter izdelava podrobnega prioritetnega pla-na organizacijskega in investicijskega ukrepanja v učinkovito rabo energije.Izvedbo razširjenega energetskega pregleda lahko v grobem razdelimo na pet glavnih faz, in sicer: zbiranje in analizo podatkov, izdelavo ka-tastra energetskih porabnikov, izvajanje meritev, analizo meritev in izračun prihrankov ter pred-stavitvene in promocijske aktivnosti. Osnova kvalitetne izvedbe celostnih energetskih pregledov v podjetjih so ustrezne meritve ener-gijskih tokov. Vsako podjetje ima sicer vgrajene obračunske merilnike porabe energije, kot so električna energija, zemeljski plin in drugo, ven-dar se te meritve le redko spremljajo drugače kot v mesečnih obračunskih vrednostih. Znotraj celostnega energetskega pregleda je analiza le-teh zgolj vstopnica za nadaljevanje dela, v okviru katerega je potrebno najprej izdelati energetske bilance, nato specifične kazalce ter na podlagiteh določiti potenciale prihrankov.

Branko Starič

Razširjeni energetski pregledZa kvalitetno izveden celostni energetski pre-gled je poznavanje porazdelitve porabe električ-ne energije in toplote v podjetju po namenu in porabnikih samoumevno. Na podlagi vedenja o obsegu porabe se lahko že določijo osnovni potenciali v izvajanju organizacijskih in investi-cijskih ukrepov v optimizacijo porabe energije, predvsem pa prioritete nadaljnje usmeritve ener-getskega pregleda. Kvalitetno izvedeni celostni energetski pregledi običajno vključujejo analizo na osnovi meritev glavnih energetskih področij: tehnoloških linij; sistema komprimiranega zra-ka; hladilnega sistema; odsesovalnih sistemov; tehnološke porabe toplote; sistema ogrevanja; obsega, temperaturnih nivojev in dinamike od-padne toplote; specifičnih meritev in analiz (naprimer sušenje, razvlaževanje) in drugo.

Izdelava energijskih bilanc je bila za porabnike električne energije bistveno manj zahtevna kot za področje toplote, komprimiranega zraka ali hlajenja. Seveda absolutni nivoji porabe ter po-znavanje dinamike odjema nista zadostna poka-zatelja energetskih potencialov, zato je smiselno pri vseh meritvah izdelati specifične kazalce, kiprimerjajo porabo energije z vzrokom za porabo. Sem lahko uvrstimo:neposredno ali skupno pro-izvodnjo;proizvodnjo sekundarne energije (hlad, komprimirani zrak);izkoristke naprav;drugo. Ča-sovna primerjava učinkovitosti obratovanja teh-noloških linij in energetskih naprav v grobem že določi osnovne potenciale. Še boljšo primerjavo lahko energetski svetovalec poda s poznavanjem dejanskih primerov dobre prakse ali NRT.Tako smo v končni fazi prišli do povzetka za po-slovno odločanje, ki vključuje prednostno listo organizacijskih in investicijskih ukrepov:

ZaključekIzvedba ustreznega energetskega pregleda, ki mora biti ekonomsko upravičen, omogoča izde-lavo srednjeročne energetske strategije, ki poleg izvedbe organizacijskih ukrepov, ki so možni v vsakem podjetju, omogoča tudi boljše, strokov-ne osnove za investiranje v energetiki in tudi tehnologiji.Iz izkušenj lahko poudarimo, da običajno pred-stavlja odločitev za izvedbo energetskega pre-gleda, kljub temu, da je to svetovalna storitev, investicijo, ki ima bistveno krajšo dobo vračanja od treh let. Ta ugotovitev velja tudi za Cinkarno Celje, d.d.

Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda

analiza energetskega stanja

dogovori,pogodbe

energetskaoskrba

največjiporabniki

Stroški zaenergijo

Meritve

obdelava in analiza podatkov

predstavitev rezultatov

možni ukrepi za učinkovito rabo energije

organizacijskiukrepi

rekonstrukcijaobstoječih naprav

uporaba moderneopreme in tehnike

uvajanje novihtehnologij

Vmesno poročilo

Selekcija izbranih ukrepov URE

izračun prihrankov

izračun stroškov investicij

prednostna lista ukrepovučinkovite rabe energije

poročilo o energetskem pregledu

predstavitev ugotovitev energetskega pregleda vodstvu podjetja (ustanove)

Viri:Energetski pregled Cinkarna Celje, IJS – CEU,

april 2007.Spodbujanje izvajanja energetskih pregledov,

Javni razpis MOP RS, maj 2006.Metodologija izvedbe energetskega pregleda,

MOP RS, december 2004.B. Kandus, Izdelava energetskega pregleda – tip-

ski primeri, Dnevi energetikov, Portorož, april 2006.

Podatki o državnem spodbujanju energetskih pregledov, http://www.aure.si/

Predlagani ukrepi za zmanjšanje stroškov za energijo v Cinkarni Celje

Št Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta[MWh] [EUR] [EUR] [let]

Organizacijski ukrepi:1 Varčevanje pri razsvetljavi (5 %) 236 15.600 – takoj

2 Uvedba kritične tarife za obračun konične moči

Zmanjšanje konice za 3.180 kW/leto

8.300 0 takoj Izvedeno v času izvajanja EP-ja

3 Zmanjšanje netesnost isistema KZ 610 41.000 0 takoj 1

4 Zmanjšanje porabe pitne vode 7.000 m3 9.000 0 takoj 1

5 Skupaj: 846 73.900 –Investicijski ukrepi:1 Posodobitev razsvetljave 914 60.100 96.200 1,6 2

2 Zamenjava elektromotorjev EFF3 z EFF1

231 15.300 61.440 4,0 3

3 Vgradnja frekvenčnih regulatorjev za pogon elektromotorje v TiO2

232 15.360 27.600 1,7 2

4 O2 regulacija kotlov in frekvenčno vodenje ventilatorja podpiha

ZP -369El. - 149

ZP-10.600El.-9.900

25.400 1,3 2

5 Vzdrževanje vroče pripravljenosti kotlov z vpihovanjem pare

3.690 110.000 110.000 1 2

6 Zamenjava kotlov in vgradnja avtomatike

5.380 150.000 450.000 3 1

7 Izraba odpadne toplote kaluženja 470 13.300 30.000 2,6 1

8 Zajem hladnega zraka 182 12.000 18.000 1,5 2

9 Izgradnja sistema soproizvodnje 4.520 300.000 1.680.000 5,6 3

10 Zamenjava lopatic ventilatorja hladilnega stolpa

94 1.700 2.500 1,5 2

11 En. menedžment in CSRE ZP -6.420El. - 3.990

ZP-135.000El.-194.000

330.000 1 2

Skupaj (investicijski ukr.) 26.641 1.027.260 2.831.140 2,8Skupaj: 27.487 1.101.160 2.831.140 2,6

V zadnjem desetletju se je največji premik v ti-skarstvu zgodil na področju izdelave tiskovnih form in sistemov za njihovo pripravo.

Pri vseh vrstah tiska je na tem področju dolga leta prevladoval sistem preslikav na film in nato sfilma na tiskarsko formo. Za ofsetni tisk se pri temuporabljajo kasične oziroma »konvencionalne« plošče, ki za osvetlitev filma na ploščo potrebu-jejo UV svetlobo v območju 350–450 nm.

Z vstopom računalnikov v predpripravo in ob uporabi laserskih tiskalnikov pa je prišlo do mož-nosti neposrednega osvetljevanja filma in samostopnja naprej je neposredno osvetljevanje plošč, brez vmesne faze izdelave filma.

Pri tem je bila največja ovira svetlobna občutlji-vost materialov. Film, narejen za osnovi srebrovih halogenidov potrebuje za iniciacijo do tisočkrat manj svetlobne energije kot pozitivna ofsetna tiskarska plošča, kjer je svetlobno občutljivi de-javnik kinon diazid.

Zato so v poznih 90 in na začetku tretjega tiso-čletja razvili in izdelali nove tipe ofsetnih tiskar-skih plošč, ki potrebujejo precej manj svetlobne energije za iniciacijo in jih je možno uporabno osvetliti tudi s kratkotrajnimi laserskimi impulzi. Glede na vrsto svetlobe, ki je potrebna za ini-ciacijo, sta se uveljavila dva tipa plošč, in sicer »termo« plošče, ki jih osvetljujemo z bljižnjo IR svetlobo in »violet« plošče, ki uporabljajo vijolič-ni laser.

Slaba stran teh plošč namenjenih za CtP (Com-puter to Plate) sisteme je visoka cena. CtP plošče so bistveno dražje od »konvencionalnih« plošč, prav tako tudi razvijalci in druge kemikalije, ki so-dijo k pripravi teh plošč.

Kljub temu pa CtP sistem prinaša veliko pred-nosti, zato se je pričelo razmišljati o uporabi konvencionalnih plošč v CtP sistemih. Švicarska firma Lüscher je ena od prvih, ki je razvila XPoseUV osvetljevalec v katerem se tudi klasična ofset-na plošča osvetli brez filma. V CtP osvetljevalcuza termo plošče so zamenjali IR laserske diode z močnimi UV laserji pri 405 nm in proizvedli na-pravo, ki je sposobna osvetliti konvencionalno

Dušan Žbogar

CTP s konvencionalnimi ofsetnimi tiskarskimi ploščami Cinkarne Celje

ploščo v času, ki ga dosegajo CtP sistemi. Za iz-delavo forme v XPose UV osvetljevalcu se seveda uporabljajo klasične, cenejše kemikalije. Klasična plošča je tudi mnogo bolj vzdržljiva pri tisku.Cinkarna, zaradi majhnosti, svojega trga do sedaj ni imela možnosti razviti CtP plošč in je zato jese-ni 2006 izkoristila ponujeno priložnost.

Konvencionalno pozitivno ofsetno tiskarsko ploščo KEMOLIT®PO7 smo priredili zahtevam po manjši porabi energije za osvetljevanje in izde-lali novo konvencionalno ploščo KEMOLIT®PCP. Razvili smo tudi ustrezen razvijalec, ki v celoti podpira uporabo nove plošče v Lüscherjevih na-pravah.

Že lani pozimi smo izvedli prve teste s to ploščo, v februarju letos pa smo izvedli tudi obsežno te-stiranje plošče in ustreznega razvijalca v Švici.Po končanih testih smo od firme Lüscher AG,Switzerland pridobili certifikat, ki potrjuje ustrez-nost plošče KEMOLIT®PCP za uporabo v XPose UV osvetljevalcih.

Testi so pokazali, da naša plošča potrebuje od 50 do 80 mJ/cm2 svetlobne energije, odvisno od uporabljenega razvijalca. Ob uporabi cinkar-niškega razvijalca je potrebno manj energije in krajši čas. Končni rezultat je pokazal, da lahko tako osvetljeno ploščo dobro razvijemo in ob-

delamo tako z uporabo lastne kemije, kot tudi s preparati vseh ostalih proizvajalcev. Zaradi tega lahko pričakujemo, da je pri uporabi plošč dru-gih proizvajalcev, prav tako možna uporaba cin-karniških kemikalij.

Prednosti CTP osvetljevanja so: ni potreben film, zaradi tega ni pojava podsvetljevanja, na plošči se dobi zelo kvalitetna kopija t. i. FM

rastrov tja do velikosti 16 μm, čeprav je za tisk uporabno od 20 μm naprej.

Prednosti konvencionalnih plošč: nižja cena plošč in kemikalij, višja vzdržljivost, lažja in hitrejša vzpostavitev ravnotežja voda-

barva.

Nova plošča prihaja iz proizvodnje konec marca 2007.Ne smemo spregledati da je KEMOLIT® PCP od-ličo uporabna tudi pri klasični izdelavi tiskovne forme, s pomočjo filma in vakuumskih osvetlje-valnih okvirjev z metalhalogenidnimi svetili.

FM raster 20 μm FM raster 30 μm

FM raster 40 μm AM rastri

Zoran PevecMISLIMO, KJER SMO – V STROKOVNI KNJIŽNICI

Pravopis, slog in uglajenost pisanja (VII)1. V dvojice povedi vstavi pravo obliko od po-

nujenih:

moram – moremDanes ne v kino, ker me čaka veliko nalog.Pospraviti jaz, ker sem starejša.

2. Poišči vsaj dva pomena iste besede, nato tvori povedi.

krilo: vejica:cvetka:

3. Popravi nejasno poved.

Ali si videl, kako zna prepričevati?

4. Popravi, da ne bo ponavljanja:

Moški se je pripeljal v Ljubljano. Opazoval je ru-meno sonce in si mislil: vsa mesta so enaka; tudi tu so sive ceste, sive zgradbe in sivi oblaki. Potem je zavil v majhno uličico. Ogledoval si jo je z za-nimanjem. Presenečen je ugotovil, da lahko tod stopi v velikansko veletrgovino z najrazličnejšim in raznolikim blagom.

5. Izpusti, kar kvari jedrnatost:

Pri moji veri, da je bilo tako, kot sem povedal.Roko na srce, to pa je njena napaka.Če pošteno priznam, bi tudi jaz storila tako.

6. Popravi spakovanja:

Ali bi pila kavico?Vaš velecenjeni podpis prosim.

7. Izrazi se drugače.

predpogoj –predpriprava –spodaj podpisani –prej imenovani –

8. Izberi pravilno besedo:

Za potovanje v tujino so pripravili (skupinski – skupni) potni list.

Predavanju, ki ni zanimivo, pravimo, da je (dolgo-vezno – dolgo).

Rešitev vaj iz prejšnjega sestavka

1. Nadpomenki šolske potrebščine poišči vsaj pet podpomenk.

Zvezek, učbenik, ravnilo, pisalo, zemljevid, radirka.

2. Nadpomenkam navedi vsaj tri podpomen-ke.

vremenski pojav – vetrovno, oblačno, sončno, deževno …oblačilo – hlače, krilo, bluza, srajca …vrsta avtomobila – osebni, dirkalni, športni …znamka avtomobila – mercedes, fiat, volvo …vrsta glasbe – klasična, plesna, rock …

3. Poišči besedo, ki je tujek med drugimi. Za-kaj?

Triglav, Mount Everest, Krn, BegunjščicaMount Everest. Ni slovenska gora.rolanje, drsanje, plavanje, snemanjeSnemanje. Ni šport.Azija, Afrika, Anglija, AmerikaAnglija. Ni Celina.

4. Iz ponujenih besed izberi sopomenke za pisati, šolska ocena ena, dekle:

pisariti, damica, tipkati, kracati, nezadostno, go-spodična, tiskati, enka, čečkati, enica, punca, cvek

pisati: pisariti, tipkati, načečkati, kracati, ti-skati …šolska ocena ena: enka, enica, cvek.dekle: gospodična, damica, punca.

5. Poišči pomensko nasprotne glagole:

delati – počivatisestaviti – razstavitiraztrgati – zlepiti, sešitipresenetiti – razočarati, ne začuditi sevstopiti – izstopitidati – vzeti, dobitiprilepiti – odlepiti

6. Na prazno mesto vstavi ustrezno besedo iz dvojic:

pripis – prepisOče je naredil prepis premoženja na sina.Metka je na koncu pisma napisala pripis.

privesti – prevestiJožeta so morali privesti na sodišče.Andrej je moral prevesti besedilo v angleščino.

7. Poišči neustrezno besedo in jo nadomesti z ustreznejšo.

Dragi gledalci, oglejte si naš naslednji filmček(pravilno: film).

Gospod Jernej pa se ni naspančkal (pravilno: na-spal), ker je moral v službo že ob 5. uri.

8. Predlagajte ustreznejšo ubeseditev

V luči (pravilno: smislu) razgovora z generalnim sekretarjem.Dogovor s sosednjimi državami predstavlja (pra-vilno: je) izziv za novo vlado.Na seminarju bodo pokrili (pravilno: obravnava-li) naslednje teme: / … /Računalnik podpira (pravilno: omogoča) nasled-nje vrste izpisov …Bojda (pravilno: menda, baje) bo na sestanek prišel tudi notranji minister.V ozadju je tekla prava borba za posamezne stol-čke v vodstvu podjetja.Pravilno: V ozadju je tekle pravi boj / zavze-manje / prizadevanje za posamezne stolčke v vodstvu podjetja.Situacija je bila med sojenjem breziizgledna (pra-vilno: brezupna).Brez ozira (pravilno: Ne glede) na sodbo je bil nedolžen.Inženir je ostal brez prigovora (pravilno: pri-pomb).Brez vsakega dvoma (pravilno: brez dvoma) so se direktorji odločili pravilno.Celokupen (pravilno: Celoten, ves) primer je bil nerazvozljiv.Cestno prometni (pravilno: cestnoprometni, ker gre za samostalniško podredno zloženko s prilastkom – cestni promet) predpisi se slabo izvajajo v praksi.V jesenskem času (pravilno – jeseni) bomo prešli na nov delovni čas.Storilcu bomo prišli na sled v doglednem času.Pravilno: Storilcu bomo kmalu prišli na sled.Priči smo dali (pravilno: sporočili / naznanili) na znanje, da bo moral zapustiti sodno dvorano.

Pri sodnem postopku so nam delali ovire (pravil-no: so nas ovirali).Sodnik je delil mnenje s poroto.Pravilno: Sodnik se je strinjal s poroto.Pogodbo bo potrebno doreči (pravilno: dopol-niti / izpolniti/ dokončati).Ministrovo govorenje (pravilno: govorjenje – črka j se ponavadi dodaja glagolnikom na – iti; brez nje pa so glagolniki na – eti; vendar je nekaj izjem, kot na primer: živeti – življe-nje) bilo odvečno.Bil je odporen na skoraj vse bolezni.Pravilno: Bil je odporen proti skoraj vsem bo-leznim.Nadaljni (pravilno: Nadaljnji) postopek je bil ovi-ran.Obdolženec ni nudil nikakršnega odpora.Pravilno: Obdolženec se ni upiral.Iz pravnega poduka je možno potegniti zaklju-ček.Pravilno: Iz pravnega poduka je možno skle-pati / ugotoviti.Tožilec je imel pred sabo prepričujoč (pravilno: prepričljiv) dokaz.Določila bi bilo dobro prevesti na (pravilno: v) slovenščino.

Takšnih odgovorov ima na (pravilno: v) zalogi še celo vrsto.Na samem (pravilno: Prav na) začetku je govoril predsednik.Napadeni se je stavil v bran s hladnim orožjem.Pravilno: Napadeni se je branil s hladnim orožjem.Ustmen (pravilno: Usten) dogovor ni zadostoval.Visoka (pravilno: Velika) hitrost je botrovala ne-sreči.Na kraju umora je v roki držal nož in vsled (pra-vilno: zarati tega / zato) tega so ga policisti pri-prli.

9. Popravi pravopisne napake:

radijo – radiouzeti – vzetiberglje – bergleživlenski – življenjskiministerstvo – ministrstvo

10. Popravi pravopisne napake pri sklanja-nju:

Tajnica je stala med vratmi (pravilno: vrati).Mati je pred vsemi udarila svojo hči (pravilno: hčer).Jože se je mimogrede ustavil pri njemu (njem).

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektovOptimizacija dodatkov pri bistrenju vode Projekt F 011-06-06Vodja DPS: Andraš Molnar, SRRDPS: Pavel Blagotinšek SRR, Boro Marjanović V in E, Irena Zvonar SK, Jasmina Škoda SRR, Darinka Šanca SRR.Drugi: Branko Starič V in E, Dejan Ketiš SRR.Projekt je izveden v dobrem sodelovanju službe za razvoj in raziskave, energetiko, službo kakovo-sti in upravo podjetja.

IzvlečekPri zagonu novega obrata za pripravo vode je ugotovljeno, da se z obstoječo tehnologijo in z obstoječimi dodatki, ki se uporabljajo za bistre-nje surove vode, ne dosegajo optimalni rezultati bistrenja surove vode.Zaradi tega so bili izvedeni laboratorijski poskusi optimizacije dodatkov za bistrenje surove vode, optimizacija obstoječe tehnologije in industrijski testi optimizacije dodatkov v obratu.Postopek bistrenja v laboratorijskem merilu je bil izveden podobno kot se izvaja v obratu, z ena-kimi dodatki in enakimi koncentracijami dodat-kov pri različnih pogojih ( pH, T, motnost, susp.snovi).Dodatki za bistrenje: koagulant , flokulant in apneno mleko (samo, čeje pH surove vode pod določeno vrednostjo).Rezultati izvedenih laboratorijskih poskusov do 600 mg/l suspendiranih snovi ustrezajo zastav-ljenim ciljem in merilu za oceno kakovosti vode po bistrenju.Doseženi rezultati bistrenja so v povprečju < 5 mg/l suspendiranih snovi, pri različnih tempera-turah in motnosti surove vode. Zahtevana kon-centracija suspendiranih snovi v vodi po bistre-nju je 30 mg/l.Na osnovi rezultatov laboratorijskih poskusov optimizacije , lastnih izkušenj in strokovne lite-rature so izvedene določene izboljšave oz. spre-membe na obstoječi tehnologiji v obratu za bolj-še bistrenje surove vode: - zaradi razburkanja in dviganja mulja v dekan-terjih in posledično večje motnosti vode na iz-toku iz dekanterja, je zmanjšano število vrtljajev strgala;- za podaljšanje reakcijskega časa, boljše mešanje in delovanje koagulanta je izvedena sprememba

doziranja koagulanta in vgradnja statičnega me-šala v drugo mešalno posodo;- za boljše delovanje koagulanta in flokulanta,posebej pri zelo nizkih koncentracijah suspendi-ranih snovi v surovi void, je pred statično mešalo izveden priključek za povratek aktivnega mulja; - za boljše delovanje flokulanta (pri nižjih in višjihtemperaturah in pretokih surove vode nad 350 m3/h), je spremenjen vtok flokulanta v drugomešalno posodo; - za lažjo kontrolo doziranja dodatkov (l/m3), so spremenjeni parametri, ki so dejansko vezani samo na pretok surove vode in vgrajeni alarmi v primerih prehitrega naraščanja motnosti surove vode. Po izvedbi navedenih sprememb je izvedeno industrijsko testiranje optimizacije dodatkov v količinah, ki so določene z laboratorijskimi po-skusi in prilagojeni dejanskim pogojem v obratu in obstoječi tehnologiji.Z industrijskimi testi optimizacije je dejansko do-kazano, da se z upoštevanjem količine in kvalite-te surove vode na vtoku v dekanter (pH, T, Mot-nost, novo mulja v dekanterjih in povratek mulja) z optimalnimi količinami dodatkov pri dejanskih pogojih v obratu lahko dosežejo optimalni rezul-tati bistrenja < 5 mg/l suspendiranih snovi. Po-leg tega je preverjena možnost bistrenja surove vode brez dodatkov ob vtoku zelo bistre surove vode ( < 5 NTU) in s tem še dodatno zmanjšanje porabe dodatkov za bistrenje. Doseženi so rezultati bistrenja pri dejanskih po-gojih v obratu v povprečju < 5 mg/l suspendi-ranih snovi v vodi po bistrenju, kar zadostuje za optimalno obratovanje in vodenje novega obra-ta za pripravo vode v celoti.

Priprava vode Oznaka: 85-009-79Nosilec naloge: Branko StaričSodelavci: Boro Marjanovič, Blaž Črepinšek, Mar-ko Pirman, Boris Debelak, Dejan Ketiš.

IzvlečekNa osnovi odločitve projektnega tima za raz-širitev proizvodnje v PE TiO2 v okviru projekta P-5.6 je bila predvidena večja raba vrst tehno-loških voda. Prav tako je za uporabnike v ostalih PE (Metalurgija, Kemija, Grafika, Vzdrževanje inenergetika) potrebno surovo vodo zamenjati z dekantirano vodo. Obstoječi sistem ni omogočal

zadovoljive oskrbe z vodo. Obstoječe naprave, ki so bile vgrajene v sistem, so bile že dotrajane in zastarele, zato jih je bilo potrebno zamenjati z ustrezno dimenzioniranimi novimi.Pri izvedbi projekta je bilo potrebno: ustrezno posodobiti vse kapacitete od prve

meje projekta, ki je črpališče PUV na Hudinji; preko posameznih priprav (dekantiranja, fil-tracija, dekarbonizacija, demineralizacija) do druge meje projekta – cevovodov končnih potrošnikov; avtomatizirati pripravo voda v maksimalni meri

z nadzornim računalniškem sistemom in s tem čim bolj izključiti vpliv človeka na količino in kapaciteto; izdelati cenovno, investicijsko in z vidika obra-

tovanja, ter vzdrževanja optimalno rešitev. kvaliteto pripravljenih voda prilagoditi zahte-

vam uporabnikov (glej tabelo);

Vrsta vode Povprečni pretok (m3/h)

Maksimalni pretok (m3/h)

Suspend. snovi (mg/l)

Usedljive snovi (mg/l)

Prevodnost (µS/cm)

Uporn. (Ωcm)

Dekantirana 474 644 30Filtrirana 451 585 0 0 435 2300Dekarbonizirana 176 210 0 0 200 50000Demineralizirana 134 168 0 0 10 100000

željena vrsta, količina in kakovost voda v ke-mični pripravi vode:

Po zagonu projekta so se pojavile precejšnje težave pri bistrenju surove vode. SRR je v okvi-ru projekta: Optimizacija dodatkov pri bistrenju vode (vodja projekta: Andraš Molnar) našla rešit-ve za navedeno optimizacije. Z optimizacijami nadaljujemo tudi v letu 2007 v okviru razpisanih izboljšav: Optimizacija obratovanja odplinjeval-nikov na dekarbonatizaciji, polavtomatizacija iz-vleka kontejnerja pri stikanju mulja, optimizacija vračanja mulja pri bistrenju, optimizacija rabe ter učinkovitosti dodatkov pri bistrenju, preprečeva-nje prelivov iz mešalnikov pri bistrenju … Sicer pa procesi v pripravi vode obratujejo v okviru projektnih parametrov.

LETNO KAZALO 2006Broz, Roman ERP – upravljanje virov podjetja 72, prvo četrtl./2006Broz, Roman SCM – upravljanje oskrbovalne verige 73, drugo četrtl./2006Broz, Roman KM – upravljanje z znanjem 74, tretje četrtl./2006Broz, Roman Proizvodna informatika 75, četrto četrtl./2006Kanduč, Zoran Nekaj paberkov iz zgodovine proizvodnje

pigmentnega titanovega (IV) oksida in kaj je iz dveh majhnih tovarnic nastalo

72, prvo četrtl./2006

Krajnc, Blaž Izobraževanje – investicija za prihodnost 73, drugo četrtl./2006Marinc, Smilja Možnost avtomatskega nadzora procesa

kalcinacije74, tretje četrtl./2006

Pevec, Zoran Pravopis slog in uglajenost pisanja (II) 72, prvo četrtl./2006Pevec, Zoran Pravopis, slog in uglajenost pisanja (III) 73, drugo četrtl./2006Pevec, Zoran Pravopis slog in uglajenost pisanja (IV) 74, tretje četrtl./2006Pevec, Zoran Pravopis slog in uglajenost pisanja (V) 75, četrto četrtl./2006Selič Podgoršek, Nikolaja Rezultati raziskav in sklepi uradnih inštitucij

glede vpliva prahu TiO2 na zdravje ljudi73, drugo četrtl./2006

Starič, Branko Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanje z energijo

72, prvo četrtl./2006

Starič, Branko Državni načrt razdelitve emisijskih kuponov 2008–2012

75, četrto četrtl./2006

Suša, Matjaž Priprava in vsebina strani 72, prvo četrtl./2006Suša, Matjaž Izdelava strani 74, tretje četrtl./2006Vengust, Jurij Kako je odšel Kerr McGee (KMG), kako je

prišel Tronox Inc., kako le-ta izgleda in kaj to pomeni za Cinkarno Celje, d. d.

73, drugo četrtl./2006

Vengust, Jurij Poslovna etika 75, četrto četrtl./2006Vrečko, Vladimir Uvodnik 72, prvo četrtl./2006Vrečko, Vladimir Standardna komunikacija kot osnova

vertikalne integracije sistemov za vodenje procesov in proizvodnih informacijskih sistemov – 2. del

72, prvo četrtl./2006

Vrečko, Vladimir Uvodnik 73, drugo četrtl./2006Vrečko, Vladimir Uvodnik 74, tretje četrtl./2006Vrečko, Vladimir Nanotehnologija – tehnologija 21. stoletja 74, tretje četrtl./2006Vrečko, Vladimir Vodenje procesa kalcinacije s pomočjo

on-line analize na osnovi Ramanove spektroskopije

75, četrto četrtl./2006

Vrečko, Vladimir Konferenca združenja NAMUR 75, četrto četrtl./2006Žbogar, Dušan Cinkarna Celje, Grafika 73, drugo četrtl./2006

strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

http://tio2-center/index.php

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������