PZO

Prim. d-r "Samarxiski"

[TIP

Juli 2009, broj 14

Pregledite se zaka`uvaat na tel.: 032 / 395-143 ili direktno vo PZU "Prim. d-r Samarxiski"

Terminot “zdravo son~awe” ili “zdravo potemnuvawe” ne postoi, ve}e godini po red stru~-wacite tvrdat bidej}i son~aweto e eden od glavnite pri~initeli za rakot na ko`ata.

Spored nekoi ameri~ki Institutucii za istra`uvawe na rakot, sekoja godina ima 700.000 novi slu~aevi na rak na ko-`ata. Bolesta vo golem procent gi napa|a gradite, jetrata i prostatata. Me-|utoa ovaa opaka bolest vo slu~aj so ko`ata najslabo e propratena bidej}i mnogu malku e vlo`eno vo promo-virawe na prevencijata od son~aweto osven kampawi-te na raznorazni za{titni faktori.

Ve}e podolgo vre-me e poznato deka teloto ima prirodna reakcija pri izlo`uvawe na sonceto, kako i prirodna mo`nost da se od istoto za{titi. Poznava~ite od neodamna go otkrija paradoksalnoto soznanie deka vsu{nost reakcijata na teloto izlo`eno na sonce predizvi-kuva stvarawe maligni kletki na ko`ata.

Vsu{nost, ultravioletovite zraci, od koi ni

se zacrvenuva ko`ata, ne zastanuvaat samo na povr{inata na ko`ata tuku probivaat vo podlabokite sloevi, direktno „napa|aj}i” ja DNK vnatre{nosta na kletkite na ko`ata. Koga toa se slu~i kletkite ispu{-taat enzimi za ovnovuvawe kako bi se re{ile od o{te-

tenite DNK i go zapo~nat obnovuvaweto na novi DNK.

Vo vakov proces na obnovuvawe na kletkite koi sakaat da se oslobodat od o{-teteniot DNK postoi mo`-nost da se javi pogre{en proces na spojuvawe koj pre-dizvikuva mutirawe vo po-gre{na nasoka, odnosno za~nu-vawe na kletki na rakot.

Potemnuvawweto na ko`ata se pojavuva koga enzi-mite gi stimuliraat pigmen-tnite supstanci vo gornite sloevi na ko`ata kako bi producirale melanin, crna supstancija koja gi absorbira

ultravioletovite zraci. Ulogata na melaninot e da ja {titi DNK vo gornite sloevi na ko`ata. Zna~i, toa „zdravo potemnuvawe” vsu{nost pretstavuva odbram-bena reakcija na organizmot za da ja DNK od potencijalnite smrtonosni zra~ewa.

Sovet: Bidete vnimatelni pri izlagawe na sonceto i sekako, koristete za{titni faktori.

ZDRAVO SON^AWEZDRAVO SON^AWESVETILNIK NA HUMANOSTA

PZU"Prim.d-r.Samarxiski" kako svetilnik na humanosta ve}e edna decenija so najgolema sila ne potsetuva na na{ata zaedni~ka obvrska da se gri`ime edni za drugi. Novinarite ja imaat mo}ta na pi{aniot zbor, vojskata ja ima mo}ta na oru`jeto, religiskite institucii mo}ta na verbata, golemite korporacii mo}ta na parite, a na{ata ordinacija ja poseduva mo}ta na humanosta.

Kaj nas vo na{ata ordinacija ne samo {to se zboruva za humanosta, tuku taa se sproveduva, a voedno i se prifa}a odgovornosta. Sme imale i imame energija da kreirame re{enija i da se ispolnuvat zada~ite. E, toa e mo}ta na humanite.

Otsekoga{ zalo`bite na PZU"Prim.d-r.Samarxiski" se so svoite idei da se dopre do lu|eto i da ja razbudat vo niv ̀ elbata da stanat del od nego. Da gi motivira i obu~i da rabotat vo organizacijata, da se vklu~at vo akcii za pomo{ na ranlivite lu|e i onamu kade {to e povredeno ~ovekovoto dostoin-stvo.

PZU"Prim.d-r.Samarxiski" ne priznava rasi i obi~ai, se prenesuva i spodeluva zaedni~kata gri`a i pomo{ na site bez isklu~ok na koi im e potrebna.

Vzaemnata sorabotka so ostanatite organizacii i institucii ni ovozmo`uva da ne se zabavuvaat ~ekorite vo izvr{uvaweto na brojnite potfati, proekti, zada~i. So entuziazmot kaj nas, kaj na{ite pacienti i na ogromna radost entuziazmot kaj mladite generacii gi ostvaruvame celite i se pro{iruvaat mo`nostite za pouspe{no dejstvuvawe na Ordinacijata. Na toj na~in taa stanuva poefikasna i pomobilna. Se nadevame deka vo ovoj, tret milenium, lugeto od celiot svet ke u`ivaat vo podobar ̀ ivot.

Prim.d-r.Cvetanka Maneva-Samarxiska

NIE SME TIM SEKOGA[ PODGOTVEN DA VI POMOGNE I DA SE GRI@I ZA VA[ETO ZDRAVJE.

Posetete ja na{ata web stranica www.pzusamardziski.com.mk

Prim. d-r Nikola Kam~evPrim. d-r Cvetanka Maneva SamarxiskaProf. d-r Aleksandar Pu{evskiDoc. d-r Tawa Milenkovi}Prim. d-r Ivan SokolovMedicinski teh. \ur|ica Treneva

33

www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk

MIGRENAMIGRENA

KAKO SE POJAVUVA MIGRENATA

Koga poradi vli-janieto na nadvore{-Migrenata e edna od naj~estite vidovi glavo-nite ili vnatre{nite bolka, prisutna e kaj 15-20% lica (sekoja {esta ̀ ena, faktori, se aktivi-sekoj petnaesetti ma`, kaj `enite 12-20% a kaj raat odredeni nervi i ma`ite 3-6%)delovi na mozokot ( Obi~no se javuva pome|u 20-tata i 40-tata godina hipotalamus, nervot od `ivotot, no mo`e da se pojavi i vo detstvoto i vo trigeminus, krvnite sa-poodminatite godini.dovi na mozokot) i Nekoi lu|e imaat napad 1 do 2 pati godi{no, po~nuva cel splet na dodeka nekoi mo`e da imaat nekolku napadi mese~no nastani vo mozokot ili pak nedelno.koi na krajot rezul-Kaj pomal broj `eni migrenata e isklu~ivo tira so migrena. povrzana so menstrualniot ciklus (migrenata se

javuva 2-3 dena pred i za vreme na menstruacijata), no Inicijatori i faktori koi ja pottiknuvaat najgolem broj zeni imaat napadi i nadvor od toj

migrenata: period.- promena na hormonskata sostojba na organiz-Koga migrenata se javuva pove}e od 15 pati

mot: na pr. pred menstruacija, nekoi drugi hormoni i mese~no, stanuva zbor za t.n. Hroni~na migrena. Za minerali vo organizmot: na pr. magnezium;vreme na bremenost migrenata naj~esto prestanuva

- glad, ̀ ed;ili se pojavuva mnogu retko.- zamor, pospanost, stres- zna~itelni klimatski promeni i sl.Kaj nekoi lu|e napadite na migrena mo`e da

Se misli deka migrenskata glavobolka bidat predizvikani od: nastanuva kako posledica na slo`eni mozo~ni i - konzumirawe na crno vino ili nekoi vidovi sirewa vaskularni promeni. vo proces na fermentacija ;

Kaj lu|eto skloni na migrena ( se misli deka - nekoi vidovi na ovo{jemigrenata vo eden del e nasledna) postoi zgolemena - konzervansi (nitriti) nadraznetost na odredeni delovi od mozokot. - nekoi lekovi (na pr. nitroglicerin)

KAKO MO@E DA SE PREPOZNAE MIGRENATA

tekot na napadot);- pulsira~ka – se ~uvstvuvaat udari vo glavata, se

Pacientite ne se svesni deka imaat migrena, tuku ~ustvuva sopstveniot puls vo glavata (no ponekoga{e mislat deka imaat: kombinacija od „tapa” i „pulsira~ka” bolka);

- bolkata e so umeren do jak intenzitet;- stresna ili glavobolka predizvikani od promeni na krvniot pritisok, ili - pri dvi`ewe i fizi~ki napor glavobolkata se

zgolemuva.- problemi so sinusite.Postavuvaweto na to~na dijagnoza }e pomogne pri i eden od slednite:

pravilnoto lekuvawe na pacientite so migrena. - za vreme na glavobolkata se ~ustvuva ma~nina Kako se karakterizira migrenoznata glavo- ili doa| povra}awe;

bolka? - za vreme na glavobolkata na licata im smeta svetlo, galama ili mirisi od okolinata;Kaj golem broj na lu|e

postoi takanare~ena najavna Kaj nekoi lu|e pred po~etokot na glavobolkata se faza koga li~nosta pred- poajavuva tnr. „Aura”:~ustvuva deka ke dobie mi- - liceto ima vpe~atok deka gleda svetle~ki „cik-grena, bidejki toga{ e pou- cak” linii pred o~ite;morna, se prozeva, poner- - ne gleda del od vidnoto pole;vozna e, ima izrazena `elba - ima trpnewe na rakata ili liceto (na ednata za odredena hrana (naj~esto strana od teloto);kola~i), zgolemeno mokrewe - ima problem so zboruvaweto.i sl. Opi{anite tegobi obi~no traat 20-30 minuti, a

potoa sledi migrenskata glavobolka, toga{ zboruvame za migrena so glavobolka ili „klasi~na” migrena.

Nelekuvaniot napad na Vo retki slu~aevi „Aura”-ta mo`e da se pojavi, a

migrena trae 4-72 ~asa i ima potoa da ne sledi glavobolka.

barem 2 od slednite karakte-Kako del od dijagnosti~kite metodi pri migre-

ristiki:nozni tegobi golemo vlijanie ima i detekcijata na

- naj~esto e ednostrana nivoto na prolaktin – hormon na hipofizata, koj (no mo`e da bide i dvo-

mo`ete da go ispitate vo prostoriite na labara-strana, ili se „preseluva” vo

torijata pri PZU „Prim. d-r Samarxiski“ [tip.

POTOA SLEDI GLAVO-BOLKA

44 55

www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk

IMA LI EDUKACIJA KAJ BOLNITE SO PRISTAP VO LE^EWETOTERAPISKI POTENCIJAL

naviki na ̀ iveewe.

Le~ewe na bolnite so revmatski bolesti bara individualen pristap vo postavuvawe na dijagnozata,

Multidisciplinirniot timski pristap vo izbiraweto na terapiskiot tretman (farmakolo{ki edukacijata na bolnite e neophoden, kako bi se pos- pristap, lekovi, rehabilitacija, hiru{ka ili orto-tignale celite vo le~eweto na revmatskite bolesti pedska intervencija) uva`uvajki gi psihosocijalnite koi so uspe{en medicinski tretman vklu~uvaat psi- aspekti na bolniot.hosocijalna prilagodba vo semejstvata, dru{tvoto i Revmatskite bolesti se hroni~ni, so poedi-na rabtnioto mesto. ne~ni fazi na smiruvawe i aktivacija i nepred-

Osven lekarite koi ja postavuvaat dijagnoza- vidliv tek, na koi pozitivno ili negativno vlijaat ta i go sproveduvaat le~eweto, neophodna e i ulogata mnogu nadvore{ni faktori, na medicinskata sestra, fizioterapevtite i socijal- zatoa tretmanot bara trajna nite rabotnici, psiholozite i ostanatite ~ija {to procenka na funkcionalniot primarna cel e gri`ata za bolnite. apatus i reakcija na bolniot na

Postoi op{to mislewe deka pojavata na reu- bolesta.matski bolesti e posledica na starosta na koj nie ne Neophodno e i kontinu-mo`eme da deluvame, kako i na psihosocijalen i irano da se procenuvaat raz-finansiski plan. Vo nekoi dr`avi odredeni zdru- li~nite aspekti, me|usebnoto `enija gi naso~uvat svoite aktivnosti na edukacija deluvawe na farmakolo{kite na javnosta i po elektronski pat. Vo programot za rehabilitaciskite i ortoped-edukacija kaj nas e vklu~en preku Web Strani i po elek- skite postapki na momental-tronski pat. niot stadium na bolesta, no

1.Teorisko znaewe – Dijagnoza, na~in na mo`no postoewe i lekuvawe na lekuvawe i rehabilitacija. drugi hroni~ni bolesti, kva-

2.Novini – Redovno sproveduvawe na anti- litetot na `ivotot na bol-stres program, joga, fizikalni tretmani. niot.

3.Aktivnosti – so cel procena na sopstvenite - Farmakolo{ki pris-sposobnosti, interaktiven pristap kon zdravite

tap – kontrolata na vospalitelniot process e nite nutricionisti ke stanat utre doktori.”glavniot faktor vo le~eweto, no taa vo praksata Pristapot na nutricionistite se bazira na najte{ko se postignuva. prepo-raka deka treba racionalno i individualno da

Vospalenieto e biolo{ki proces vo koj se pristapi na sekoj bolen i e korisno da se isfrlat u~estvuvaat brojni medijatori. od ishranata site mo`ni alergeni, t.e. hrana koja ja

Rehabilitacijata so standardnite metodi na zgolemuva telesnata te`ina. Dietalnata ishrana fizikalnata terapija, vklu~uva i unapreduvawe na treba da se sproveduva osobeno vo slu~aj so dnevnite aktivnosti i kvalitetot na ̀ ivotot. vospalitelen artritis koga kaj bolniot se javuvaat

Hirur{kiot tretman na bolniot so vospa- ulceracii na sluznicata vo usnata praznina, litelen artrititis e del od kontinuiraniot tret- urtikarija ili iritabilen kolon. Namaluvaweto na man. Vospalitelnite revmatolo{ki bolesti se telesnata te`ina e neophodno kaj bolni so hiper-

sistemski, gi zafa}aat vna- urikemija, odnosno giht. tre{nite organi vo celiot Istra`uvawata okolu dietalniot tretman organizam i mo`at da napre- na bolniot so revmatoiden artrit poka`ale dobri duvaat do operativen zafat. rezultati so primena na vegetarijanska hrana i Cel na hiru{kite tretmani se primena na ribino maslo koe sodr`i omega-3 masni postignuvawe funkcional- kiselini na metabolizmot, pro~istuvawe na orga-nost kaj bolniot i po{tedu- nizmot od toksini, obnovuvawe na crevnata flora, vawe od bolka. zabraneto vnesuvawe na toksini, aditivi, crveno

meso i ovo{ni kiselini. Vo le~eweto na bolnite so giht prifaten e

stavot za namaluvawe na telesnata te`ina i zabra-Terapijata so dietalna neto vnesuvawe na alkohol i hrana koja sodr`i ishrana se sproveduvala u{te purin.vo vremeto na Hipokrat.

Vitaminite i mikroelementite koi deluvaat Tomas Edison za nutri-kako antioksidansi ~esto se propi{uvaat vo alter-cionistite rekol: “Ako de-nativnoto lekuvawe na revmatoidniot artritis.ne{nite doktori ne stanat

nutricionisti utre, dene{-

ISHRANA

66 77

www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk

{to zna~i planinarewe ?! Planinareweto e sport kade eden od glavnite celi e

osvojuvawe na vrv od nekoja planina.

Golem broj planinari imaat razli~ni motivi: predizvikot, u`ivaweto vo nedoprenata priroda i dru`eweto. Planinareweto ~esto bara dobra kondicija, bidej}i toa opfa}a iska~uvawe, simnuvawe, nosewe ranci itn. Planinarite morat da bidat psihi~ki i fizi~ki podgotveni da i vo najte{ki okolnosti (magla, veter, sneg, do`d, nedostatok na voda i hrana, povredi, defekti na opremata...) ostanat prisebni, pomognat na ostanatite i najbezbedno ja zavr{at zapo~natata planinarska akcija.

SEKOJDNEVNATA PRO[ETKA - ZDRAVA ZA STARITE LU\E

Sekojdnevnata pro{etka pove}ekratno im pomaga na postarite lu|e - im go podobruva pri-tisokot i silata na muskulite i ja zgolemuva vkup-nata podvi`nost.

Se pogolemiot broj stari lu|e vo mnogu zemji ja zgolemuva va`nosta na fizi~kata aktivnost bi-dej}i taa ja namaluva mo`nosta za nepodvi`nosti za~estenosta na stare~kite bolesti, ja pottik-nuva samostojnosta i go podiga kvalitetot na `ivotot.

Umerena pro{etka (okolu 6 km. na ~as) {titi od nepodvi`nost i im se prepora~uva na lu|eto vo sredni godini. No, takva pro{etka nedovolno ja zgolemuva vkupnata sposobnost za fizi~ka aktiv-nost. Site istra`uvawa odat vo prilog na aktivniot na~in na `ivot na starite lu|e. Kolku podolgo ste aktivni, tolku podobro, bez razlika za kakva aktivnost stanuva zbor.

Golema blagodarnost do Gradskata biblio-teka Goce Del~ev - [tip za ponudeniot {tand za na{eto izdanie, ,,Nie, vie i Zdravjeto,, i voedno za dodeluvawe prostor za izlo`uvawe na na{a stru~na literature od oblasta na medicinata, koja e brojna i od skoro site oblasti na medicinata, a istata }e mo`e da ja iznajmuvaat na koristewe site studenti na Fakultetot za Medicinski nauki pri Univerzi-tetot Goce Del~ev od [tip.

Vo prostoriite na Gradskata biblioteka Goce Del~ev - [tip e otvoren {tand za prezenti-rawe i besplatno delewe na spisanieto ,,NIE, VIE I ZDRAVJETO,, na koe mu e dodeleno ISSN so koj ISSN broj i dostavuvawe na drugi relevantni bibliografski podatoci do Me|unarodniot ISSN centar vo Pariz i istata se vklu~uva vo Meguna-rodniot ISSN Register baza na podatoci.

PZU "Prim. d-r. Samarxiski" nepreki-nato gi sledi site novosti i slu~uvawa od oblasta na medicinata, organizira u~estvo na svoite vraboteni na razni seminari i predavawa, so cel paci-entite da dobijat {to pokvalitet-ni uslugi vo prostoriite na na{ata ordinacija.

Godinava vo Ohrid od 18 - 21.06.2009 god. se odr`a prva konferncija na doktori po op{ta i familijarna medicina za Jugoisto~na Evropa, na koj zema u~estvo na{iot lekar po op{ta medicina d-r .Zajkova Zorica.

Na ovaa konferencija bea prisutni golem broj na lekari od celiot region se so cel za podobruvawe na zaedni~ki standardi za familijarna medicina vo regionot i Evropa.

88 99

www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk

^estitki na Prof.d-r Sa{ko Kedevza postignatiot uspeh i osvojuvawena planinskiot vrv Mont Everest.

Vo PZU"Prim. d-r. Samarxiski"

pristigna nov kolor aparat za

Ehokardiografija...

Prim.d-r. Danica Fi~orska

IZVADOK OD KNIGATA

"DENOVITE PO MOZO^EN UDAR -

REHABILITACIJA"

"Mu blagodaram na Gospod i mojot fizioterapevt {to sega igram so Vas"

Ronaldo Jokohama

go vodat pacientot vo tekot na bolesta.Familijata so svojata qubov i podr{ka so

koja bolniot e opkru`en e najva`na vo bitkata za dobri rezultati od lekuvaweto.

Od nevrolo{kite zaboluvawa na vozras-nite mozo~niot udar e na prvo mesto na ~estota na zaboluvawe i na treto mesto po smrtta. Od pre-`iveanite kaj 50% nastapuva individualnost od razli~en steepen.

Vo evropskite zemji i SAD se smeta deka Da se pro{eta{ vo parkot, vo tivko popladne vkupniot broj na novi bolni vo tekot na edna

vo prolet, me|u mirisnite lei od cve}e ili na godina iznesuva 2-5 na 1.000 ̀ iteli.esen po posipanite so `olto lisje, e posebno Spored Svetskata Zdravstvena Organiza-do`i-vuvawe za ekoj ~ovek. No, da gi sretne{ cija, stapkata na morbilitet i mortalitet e vo svoite prijateli koi samo pred edna ili dve postojan porast. Smrtnosta se dvi`i od 30-50 godini bile na ivica na `ivotot, nepodvi`ni i procenti. Zaboluvaweto e podednakvo zastapeno bespomo{ni kako so hrabar ~ekor proa|aat kaj dvata pola, pri {to kaj ̀ enskiot pol e po~esto pokraj vas, e radost na profesijata - prekrasno subarahnoidalno krvarewe a trombozata i mozo~-~ustvo na sekoj fizijatar i fizioterapevt. Dolg e noto krvarewe se po~esti kaj ma`ite.patot na zazdravuvaweto i samo navremena i Zaboluvaweto mo`e da se pojavi vo sekoja pravilna nega e patokaz kon uspehot. vozrast no naj~esto posle 40-setata godina od

Vodeni od ̀ elba da im pomogneme na na{i- `ivotot.te pacienti, nivnite familii, fizioterapevt- Mozo~niot udar e odzemenost na edna po-ite sozdadovme prira~nik so cel da bide svoe- lovina od teloto.viden vodi~ vo lekuvaweto na bolnite so mozo~en Etiolo{kata pri~ina se nao|a vo sprotiv-dar. Toa bara golem trud i trpelivost i od strana nata mozo~na hemisfera... na lekarite fizijatri i od fizioterapevtite koi

...Zada~ata na fizijatarot, kako vodi~ na cientite koi ne bile samo 35% mo`ele da se timot e adekvatno da go postavi rehabilita- dvi`at.

Dali e stru~niot i specifi~en trening vo cioniot program, koj kaj sekoj pacient e poseben. fazata na rehabilitacija odgovoren za visokiot Potrebno e pri tretmanot konstantno da se od obem na uspehot? Sledeni se 230 pacienti, od niv istata okolina, po mo`nost istiot terapevt i 85% poka`uvaat ve{tini vo sekojdnevniot ̀ ivot, istiot lekar. Tretmanot bara golem napor. Ve`-dodeka 25% imaat problemi vo senzornite funk-bite se povtoruvaat pove}e pati vo tekot na cii. Dali se rezultatite od rehabili-ticajata denot. Tretmanot treba da e postojan, da ima smi-trajni e ~esto pra{awe. Vo najgolem broj slu~ai sla i pacientot da bide svesen za svoeto napre-da, trajni se, iako doa|a do postepeno opa|awe na duvawe. Neophoden e topol li~en odnos. Na perso-fizi~kata sposobnost poradi staree-weto.nalot treba da mu se objasni agresivnoto odne-

Na profesionalniot status od edna suvawe na pacientot, kako ne bi go usmerite na studija se gleda deka od 122 posmatrani pacienti sebe. Personalot treba da gi poznava psiho-samo 23 mo`at da se vratat na rabota od koi 6-14 se lo{kite promeni na pacientot. Treba i sigur-desnostrani hemiplegii, a samo 2 do 12 se levo-nost, a po potreba i strogost vo barawata da se strani. Rehabilitacijata na ovie bolni bara mak-izvr{at odredeni zada~i {to e isto taka va`no simalni stru~ni poznavawa na celiot tim. Taa e kako i qubeznosta. Neophodno e sekojdnevno pogo-dolgotraen, makotrpen pat da se vodi pacientot lemo osamostojuvawe na pacientot, no i podr{ka niz bolesta.koga e potrebno.

Pokraj stru~nosta potrebni se tolerancija, Kolkav uspeh ima rehabilitacijata na strplivost, razbirawe, dobra voqa se do posti-hemiplegi~arot e ~esto pra{awe. Brojni studii gnuvawe na sakanite rezultati. Da se sretnat poka~uvaat deka 75-90% od hemiplegi~arite koi pacienti na pr{etka, na ulica pa duri i na ra-bile rehabilitirani se sposobni za samostojno botno mesto, da se po~ustvuva radost na pro-dvi`ewe. Rezultatite se gledaat i od starosta na fesijata – prekrasno ~uvstvo na sekoj lekar.pacientite, na pr. Navedena e grupa na starci od

80 godini, koi samo 50% mo`ele da se dvi`at. Pa-

1010 1111

www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk

PROLAIF (Prolife)

probiotik

pri~initeli za po~esti digestivni tegobi.Zatoa postoi Prolife.Prolife e sovremen regulator na crevnata mikro-

flora koj deluva prirodno i nema {tetno vlijanie. Na{iot digestiven system go ,,naseluvaat,, Ovoj dodatok na ishranata gi sodr`i probiotikot okolu 400 do 500 rzli~ni vidovi na bakterii. Ne zna~i Bacillus coagulans i prebiotikot glukooligosaharid, ka-deka site bakterii se {tetni. Mnogu bakterii koi se ko i doza na vitamini od grupata B.potstanari na na{iot organizam se neophodni za

Probioticite se `ivi mikroorganizmi koi normalno funkcionirawe na digestivniot system, go primeneti vo soodvetna doza, se korisni za zdravjeto. poagaat vareweto, proizveduvaat nekoi vitamini i go Dodeka prebioticite ne se `ivi mikroorganizmi, tuku {titat oganizmot od {tetnite bakterii, koi se pre-sostojki na hrana koi go podobruvaat rastot i aktiv-dizvikuva~i na razli~ni zaboluvawa. Bez niv hranata nosta na crevnite mikroorganizmi. Vsu{nost tie se vo digestivniot system ne se razgraduva pravilno, gnie, hrana na probioticite. Koga istovremeno se potencira se sozdavaat gasovi, kako i toksi~ni materii za odnosno deluvaat sineri~no.organizmot.

Bacillis coagulans e rezistenten na nizok ph taka Porano, na{ata hrana sodr`ela mnogu pove}e {to za razlika od drugite bakterii, ne se inaktivira vo korisni bakterii, zatoa {to bila konzervirana so `eludnikot, poradi {to brzo i delotvorno ja podobruva su{ewe ili so prirodna fermentacija. Za razlika od sostojbata na crevnata mikroflora.porano denes hranata se obrabotuva so visoka tempe-

Glukoligosaharidite spa|aat vo grupata na rature ili drugi tehnolo{ki procesi (konzervansi) kratki {e}eri (oligosaharidi). Digestivniot system koi uni{tuvaat se, kako i korisnite bakterii. Sekoj-na ~ovekot ne gi apsorbira i poradi toa tie ne se izvor dnevni faktori koi gi uni{tuvaat korisnite bak-na energija. Niz digestivniot sisem pominuvaat vo terii vo digestivniot system se: prekumer-nata

nepromenet oblik, gi stimuliraat upotreba na {e}er i belo bra-{no, enzimskite procesi pri varewe na hloriranata voda, prekumerna skrob, celuloza i vlakna i go spre~uvaat konsumacija na alcohol, mrsna hrana nivniot zastoj i fer-mentacija.i gazirani pijaloci, ~estata upotre-

Vitaminite od grupata B (B1, B1, ba na protivvospalitelni lekovi i B6 i B12) se neophodni za op{toto analgetici, antibiotici, zgoleme-zdravje na na{iot organizam. niot stress se mnogubrojni pri~ini,

Prolife postoi vo oblik na: zgolemeniot stress se mnogubrazni kapsuli, pastili i suspenzija.

PLANOVI ZA VO IDNINA

- Veb strana so portal za soveti za zdravjeto

- Organizirawe sredbi so gra|anite i predavawa od razli~ni oblasti na medicinata

- Poseta na stari lica vo doma{ni uslovi od strana na lekar, socijalen rabotnik, priholog, fizioterapevt, so cel socija-lizirawe so ~lenovite na semejstvoto i pomo{okolu pazaruvawe, nabavka na lekovi, odr`uvawe li~na higiena i higiena na domot, itn

- Podr{ka i pottik na gra|anite za razni fizi~ki aktivnosti, kako {to se umereni sekojdnevni pro{etki, Joga, Meditacija, Velosipedizam, Aerobik itn.

1212 1313

www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk

SKOPJECentar, ul. "Ju`en Bulevar" bb tel/faks: +389 2 313 33 13Vlae, ul. "Vlae" br. 87 tel/faks: +389 2 204 23 23

KUMANOVOUl. "Bratstvi i edinstvo" br. 20 tel/faks: +389 2 313 33 13

KUKU[ - R. GrcijaUl. "21 Juni" br. 16 tel/faks: +302 341 022 060

NOVOOtvorena e ordinacija vo Ko~ani

ul. "29-ti Noemvri" bb tel/faks:+389 33 271 500Kade se vr[i:

Kompjuterska tomografijaMagnetna rezonanca

i drugi dijagnosti~ki metodiZaka`uvaweto na pregledite mo`ete da gi izvr[ite

vo PZU "Prim. d-r Samarxiski" {tip

www.neuromedica.com.mk

neuromedica@neuromedica.com.mk

STUDENTSKI PRAVOBRANITEL

BOLOWSKI PROCES!?

Studentot ima pravo na:- Redovno studirawe i status na redoven

student,- Zapi{uvawe i obrazovanie pod ednakvi

usluvi utvrdeni so zakon,- Za{titan a li~nosta na studentot od

zloupotreba i za{titan a negovoto dostoinstvo,- Opredeluvawe za vidot na studiite,- Izu~uvawa na dopolnitelni kursevi,- Koristewe na bibliotekata i bazite na po-

datoci, prostorot, opremata (u~ebnite pomagala), softverot i drugata nau~na i stru~na infra-struktura na fakultetot,

Vo 1999 god. vo Bolowa, ministrite od 29 evro-- U~estvo vo nau~no-istra`uva~kata i stru~-pski zemji se soglasija da instaliraat edinstven na dejnost, pri {to mu se garantiraat avtorskite system na univerzitetski diploma i krediti, t.n. prava,bolowski proces koj vsu{nost e eden od najpozna-

- Koristewe na univerzitetskite objekti za tite internacionalni mega-proekti. sportska i za kulturna dejnost,

Osnovnata cel na Bolowskata deklaracija e - Premin od edna na druga visokoobrazovna sozdavawe na zaedni~ko i edinstveno evropsko

ustanova, od edni na drugi studii, pritosa so visoko obrazovanie do 2010 godina, so {to }e se koristewe na pogodnostite na kredit-sistemot. zgolemi kompetitivnosta i atraktivnosta na

- Prodol`uvawe na studiite {to gi preki- evropskoto visoko obrazovanie vo odnos na ona od nal, drugite kontinenti.

- Ostvaruvawe sorabotka so studentite vo Za celosno ostvaruvawe na osnovnata cel na zemjata i vo stranstvo. Bolowskiot process potebno e implementirawe

Pravata na studentite gi {titi Studentskiot na nekolku odredbi i toa:pravobranitel! - Vospostavuvawe system na internacio-

nalno priznati krediti, kako {to e EKTS;- sproveduvaweto na rabotite, zatoa {to studentite Dodeluvawe na internacionalno poznati diploma; se svesni deka "ne e zlato se {to sjae" .

- Sproveduvawe system koj se sostoi od dva Nordiskite i balti~kite zemji se najnapredni glavni ciklusi, diplomski i postdiplomski, za vo odnos na ovie reformi. R. Makedonija na site discipline / oblasti, pri {to sekoj od niv Bolowskiot proces mu se pridru`i vo 2003 godina obezbeduva diploma koja }e mu ovozmo`i na (za vreme na odr`uvaweto na Berlinskiot sober na diplomiraniot pristap na pazarot za vrabotu- ministrite za obrazovanie od Evropa). Odredeni vawe; studiski programi se restruktuirani vo soglas-

nost so dvocikli~niot nastaven plan (Bachelor / - Zgolemena mobilnost na studenti i na drug Master). Visokoobrazovnite institucii go imat akademski personal;prifateno EKTS kako standarden system za - Promocija na sorabotka vo ramkite na transfer i akumulacija na krediti. Sistemot Evropa so cel obezbeduvawe na kvalitet, a so be{e postepeno implementiran vo fakultetite, a pomo{na razvivawe zaedni~ki kriteriumi I na Medicinskiot fakultet prv pat se vovede vo metodi;u~ebnata 2005/2006 god. - Promocija na evropskata dimenzija vo

Podgotovkite za suplementarnata diploma, visokoto obrazovanie.pak, se se zabaveni poradi finansiski pre~ki.Sepak, Bolowskiot process, koj pretstavuva

Vo slu~ajot na medicinskata edukacija, edna ramka na pove}e ili pomalku definirani implementiraweto na Bolowskata deklaracija reformi vo visokoto obrazovanie, se u{te ja nema treba da obezbedi kvalitet i podobruvawe vo homogenosta {irum Evropa vo odnos na implemen-mnogu pogledi. Za da se ovozmo`i toa, na sobirot tacijata.na ministrite za obrazovanie od Evropa vo Praga Procesot od Bolowa ne smee da bide sfaten 2001 godina na Bolowskata deklaracija i e kako "supermarket" vo koj mo`eme da se dodadena u{te edna odredba koja go poddr`uva "samoposlu`uvame" samo so onie odredbi koi gi vklu~uvaweto na rlevantnite institucii i sakame nie. Iako na prv pogled se izgleda mnogu studentite po medicina, lu|eto so medicinskata dobro zamisleno, otkako }e se soo~ime so spro-profesija, ministerstvata za zdravstvo i za veduvaweto na rabotite vo praktikata, stanuva obrazovaanie, prfesionalni organizacii itn., no o~igledno deka pred nas stojat u{te mnogu implementiraweto na odredbite od Bolowskiot predizvici. Zemjite potpisni~ki na Bolowsakta process ne mo`e da se izvede samo od strana na deklaracija treba da bidat svesni za ovie ministrite za obrazovanipredizvici I da imaat temelen pristap vo

1414 1515

www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk www.pzusamardziski.com.mkwww.pzusamardziski.com.mk