Dunaj, Brno, Praga, !e"ke Budejovice, !e"ki Krumlov27. oktober - 3. november 2007

Celo leto od lanskih krompirjevih po!itnic smo bili prepri!ani, da si bomo letos jeseni ogledali Korziko. Ko se je bli"al konec oktobra, je postajalo hladno, vremenske napovedi pa tudi niso bile najbolj vzpodbudne in vse bolj se nas je lote-val nemir. Nasveti izku#enih avtodomarjev in zadnja vremenska napoved so bili razlog, da sva se s Toma"em odlo!ila za drugo alternativo - ogled kak#ne od evropskih prestolnic. Toma" je na Dunaju sicer "e bil dvakrat, Praga pa je bila "elja obeh "e kar nekaj !asa. Splanirala sva pot po karti, pregledala strani na Internetu, poiskala #e nekaj to!k, ki bi zadovoljile #e najina otroka....in to je to.

Krenili smo v soboto zjutraj, prej#nji ve!er je bil namre! zelo naporen. Patricija je povabila svoje so#olke na rojstni dan, ki ga ima ravno med po!itnicami, po!akat do konca pa ni hotela. Tako sva s Toma"em #e pozno v no! pospravljala za malimi tirankami. Potrebna bo tudi sve"a beljava v treh sobah, ki sva jim jih dala na razpolago za "ur. :-)

Do prve to!ke - Barnbacha smo hoteli priti !imprej, zato smo se vozili po avtocesti do odcepa, naprej pa vodi cesta po slikovitih avstrijskih vasicah. Nekatere le" ijo precej visoko, tako smo se kar nekaj !asa vozili po zasne"eni pokrajini.V Barnbachu je slikar, arhitekt in borec za okolje Hundertwasser (rojen kot Stowasser) adaptiral va#ko cerkev, precej neugledno, zdaj pa eno najbolj obiskanih cerkva v Avstriji. $al smo imeli obla!no vreme, zato barvne plo#!ice, ki jih je Hundertwasser uporabljal povsod v svoji arhitekturi, niso pri#le povsem do izraza.

Hundertwasser je bil po na#ih planih rde!a nit ogledov po Avstriji, zato smo si na hitro ogledali tudi po!ivali#!e ob av-tocesti v Bad Fischau, potem pa naprej proti Dunaju, za katerega smo si vzeli tri dni .

Na Dunaj smo prispeli popoldne, za!elo se je "e mra!iti, za ogled katerekoli znamenitosti je bilo prepozno. Ogledat smo si #li prvo mesto za spanje s koordinatami, ki nam jih je priporo!il Udi. Parkirali smo na zadnjem vhodu v park Schönb-runn, ki je pravzaprav parkiri#!e za pokopali#!e. Tako smo celo no! spali “kot ubiti! :-).

Vhod v park se odpre "e ob 6.30, vendar so znamenitosti zaprte do devetih. $al nas je zbudilo #krebljanje de"ja po strehi avtodoma, tako se nam ni nikamor mudilo. Pojedli smo zajtrk, se opremili s palerinami, gumijastimi #kornji in de"niki, potem pa se odpravili skozi urejen drevored proti dvorcu Schönbrunn. Med potjo so nam pred noge skakale radovedne veverice, ki so "e tako navajene obiskovalcev, da ti sko!ijo celo na roko po prigrizek.

De" nas je mo!no pral in v upanju, da bo kasneje ponehal, smo #li proti dvorcu skozi park na toplo. Dvorec je bil zgrajen za oddih Habsbur"anov, vendar je bil uni!en med drugim tur#kim obleganjem. Obnoviti ga je dal cesar Leopold I. za lovski dvorec, obnovljen pa je bil v baro!nem slogu. Kasneje pa ga je Marija Terezija preurediti v rokoko stilu za svojo poletno rezidenco. V dvorcu je, razumljivo, prepovedano fotogra%rati, je pa prava pa#a za o!i. Za obiskovalce je odprtih 40 sob, ki pri!ajo o bogatem "ivljenju Habsbur"anov.

V kletnih prostorih dvorca se nahaja pekarna, kamor smo si #li ogledat prezentacijo peke slavnega jabol!nega zavitka. Ob vhodu ti ponudijo kos te sladice, vendar sva ga do konca pojedla le midva s Toma"em. Moram priznati, da je jabol!ni #trudl moje tete precej bolj#i.

Po ogledu dvorca smo imeli karte #e za parke, vendar na "alost ni bilo kaj videti. Ro" v tem letnem !asu ni, fontane so zaprte in brez vode. Ostali so nam le labirinti, katerih pa Patricija ni hotela zamuditi. &eprav so bile potke med nasa-jenimi grmi!ki polni vode, je bila na cilju #e preden smo ostali #tartali. Taki labirinti so v parku trije in vse tri je obdelala v nekaj minutah.

Po poznem kosilu v avtodomu smo se #e malo pogreli, potem pa se odpeljali proti drugi to!ki za spanje - nogometnemu stadionu pri zabavi#!nem parku Prater. Parkiri#!e je bilo prazno, parkiranih je bilo le nekaj avtomobilov in en tovornjak, za katerega smo se skrili pred morebitnim hrupom s ceste. Obljubila sva otrokoma, da ju bova kljub slabemu vremenu peljala na ogled mesta Dunaja s pti!je perspektive iz kabine na velikem panoramskem kolesu. De" je vsaj za nekaj minut ponehal in sprehodili smo se po pe# coni v kostanjevem gozdu, ki je bila kljub temi #e polna kolesarjev in teka!ev. Kapo dol! Cesta je bila lepo urejena in osvetljena in s kamioni so odva"ali napadlo listje. Prater pa je na na#e razo!aranje same-val. V pogonu so bili samo go-carti in panoramsko kolo.

Sama vo"nja ni bila ni! posebnega, saj je bila vidljivost zaradi slabega vremena #e vedno slaba. 'li smo skozi celo zabavi#!e in si v mislih ozna!ili mesta, kamor bi se vrnili naslednji dan po ogledu mesta.

Spali smo mirno, parkiri#!e se je zjutraj sicer napolnilo, saj je bil ponedeljek, vendar so nas pustili pri miru. Po zajtrku smo se s tramvajem odpeljali v mesto. Kupili smo samo eno karto, pa ne, da jih ne bi hoteli, kovanci so vztrajno leteli skozi avtomat in po kakih petih poskusih smo obupali. Izstopili smo blizu Hundertwasserjeve vasi in si ogledali pro!elja stavb, v katerih so bili apartmaji in se jih ne da ogledati znotraj. Nasproti je lokal in galerija, ki ju je prav tako opremil ta arhitekt in se zadr"ali kak#no uro. Patricija je dobila v spomin knjigo o Hundertwasserju, jaz pa sem si privo#!ila poster.

Pe# smo se nato odpravili #e v 400 m oddaljen muzej, kjer so razstavljene njegove skice in makete vseh objektov, ki smo si jih ogledali. Potem je bilo Hundertwasserja za nekaj !asa dovolj. &akalo nas je mestno sredi#!e. Pre!esali smo ga po dolgem in po!ez, nekaj s podzemno "eleznico, nekaj s tramvajem, ve!ino pa pe#, kar je bilo za otroka kar naporno.Ogledali smo si katedralo Sv. 'tefana, Rathaus, Parlament, Univerzitetno knji"nico, potem pa nam je zmanjkalo energi-je....Odpravili smo se proti avtodomu, se najedli, pripravili nahrbtnik in se tokrat v Prater odpeljali s kolesom, kar je bilo veliko bolj prijetno, kot hoditi pe#, pa #e de" nam ni nagajal.

Kolesa smo pustili priklenjena na stojalih in se #li zabavat. Pa smo bili spet razo!arani. Ura #e ni bila pet popoldan, pa je delalo le nekaj naprav. Otroka sta se morala zadovoljiti z avtomobil!ki na tra!nicah, kasneje pa smo se skupaj tresli #e na vrte!em Dizzy-Mousu. Brin se je v Mirabilandiji oku"il z adrenalinskimi napravami, zato je bil Prater zanj !isto razo!aranje in hitro smo ga spravili nazaj na kolo in v AD.

Ve!er ob branju knjig o Harryju Potterju in no! sta minila mirno in priravljeni smo bili #e na en dan na Dunaju - ogledat smo si #li #e "ivalski vrt v Schönbrunnu.

Sonce se #e vedno ni hotelo pokazati, vendar pa ni bilo ve! tako mraz, kot prva dva dneva.Vrnili smo se na na#e prvo postajali#!e a tokrat je bilo precej bolj zasedeno, kot prvi dan. Spet pe# mimo radovednih veveric (drugi! obvezno vzamemo vre!ko orehov s sabo) v "ivalski vrt, za katerega sem prvi dan menila, da je petkrat manj#i od Ljubljanskega....pa sem se krepko motila. Prej petkrat ve!ji in veliko lep#e urejen. Park nas je pozitivno prese-netil. $ivali so bile neverjetno aktivne, Toma" jih je v #ali obsodil, da so na drogi. Hodile so nas opazovat od blizu, tigri, opice so nam po#iljale poljub!ke !ez #ipo, leopard se je hranil tik za #ipo in se ne zmenil za moj (e#, geparda sta se lovila po ogradi, bili smo celo pri!e dvoboju dveh samic zeber, ki sta si prizadejali take udarce v glavo, da nas je vse prisotne bolelo, otroke smo raje odpeljali stran.

Tako je minil cel dan in po#teno smo bili "e la!ni,!eprav smo imeli s sabo prigrizke. Pe# smo #li proti avtodomu in pot se nam je vlekla, kot bi hodili dve uri, tako utrujena sta bila otroka. Skuhali smo kosilo in se po!asi odpravili proti meji s &e#ko, #e prej pa smo si ogledali #e toplarno, ki jo je preuredil Hundertwasser.

Iz Dunaja smo se prebijali ob najbolj neprimerni uri, ko so ljudje odhajali z dela. Proti &e#ki meji pa se je promet razred!il in po neosvetljeni #iroki magistralki smo v!asih vozili !isto sami. Na meji ni bilo nobenih te"av, ustavili smo se na prvi !rpalki, da bi kupili !e#ko Vinjeto, vendar "enska za pultom ni znala niti besedice angle#ko, celo tega ni vedela, kaj je kamper, avtodom, Wohnmobil....pa smo se vozili brez...na lastno odgovornost!

Prvi cilj je bil Brno. Videla sem ga "e pred pribli"no 15 leti, tokrat pa se mi niti sanjalo ni, kje se vozimo. Razrasel se je v mesto, ki je verjetno ve!je od Ljubljane, takrat pa smo hodili “ropat” eno redkih veleblagovnic, v katero se je sploh spla!alo vstopiti. Prevozili smo ga po dolgem in po!ez in iskali samotne ulice, kjer bi lahko prespali. Kar nekaj takih prostor!kov smo na#li, zanimivo je bilo le to, da je kot po !ude"u nekje v bli"ini tekla "elezni#ka proga. Na koncu smo prespali pred nekak#nim poslopjem komunale, do jutra je bil mir, nekje ob #estih pa so ljudje za!eli hoditi na delo in lahko smo se samo #e premetavali po posteljah.

Po zajtrku smo si #li ogledat stari del Brna, za pot in karto smo prosili v turisti!ni agenciji, kjer so nam prijazno pomagali. Vsaj starega dela sem se nekaj spomnila, da se nisem !isto blamirala. &eprav je bila tr"nica v mojem spominu precej ve!ja, kot je dejansko bila. Tiste veleblagovnice pa nisem ve! na#la. V Brnu je kar nekaj lepe stare arhitekture, sprehodili smo se po starih ulicah, novej#i del pa nas ni zanimal, zato smo Brno precej hitro zapustili, no ja, kot se je dalo, saj nas je na parkiri#!u nekdo s kombijem prav grdo zaparkiral.

Krenili smo proti Pragi in cesta je vijugala po nizkih hrib!kih, ki so lepo obdelani v polja, zelo veliko je vodnih zajetij, ribnikov in vode nasploh. Tudi vreme se je za!elo jasniti. Postajali smo vedno bolj dobre volje, verjetno je vse skupaj botrovalo, da smo se v Pragi kasneje po!utili veliko bolje, kot prej v de"evnem Dunaju. Mesto Praga le"i na bregovih Vltave, ki ga je v zgodovini "e ve!krat preplavila. Na levem bregu le"i Staro mesto in na desnem Novo mesto. Ima 1,2 milijona prebivalcev in lepo srednjeve#ko sredi#!e Hrad!ani. Hrad!ani (!e#ko Hrad!any) je stara mestna !etrt Prage, kjer stojijo katedrala sv. Vita, sv. Venceslava in sv. Adalberta ter druge zgodovinsko in kulturno pomembne stavbe, med njimi je tudi Pra#ki grad, katerega obnovo je na!rtoval Jo"e Ple!nik.

Kar nekajkrat nas je GPS peljal v napa!no smer, preden smo s pomo!jo tabel le na#li kamp, ki smo ga iskali. Pravzaprav so v Troji kar trije kampi, pa je bil "e prvi prav prijeten. Parkirali smo v kampu Dana Troja, za no! smo pla!ali 25 evrov in bili zadovoljni, zato smo ostali tudi naslednjo no! tam. Lastnik nam je takoj ponudil karte za tramvaj, na karti nam je opisal vse znamenitosti, za zajtrk pa smo pri njem lahko naro!ili sve"e "emljice. V mesto smo se po zajtrku odpeljali s

tramvajem in to je bilo tudi edinokrat, da smo pla!ali karte za javni prevoz. Ker jih nismo takoj o"igosali, so bile veljavne #e naslednji dan, ko smo se prav tako gibali po mestu. Prvi dan smo si ogledali Staro mesto, Hrad!ane in Karlov most, potem pa nas je premagala lakota in na kosilo smo se odpeljali v staro gostilno “hostinec u Kalicha”, kjer je baje obedoval tudi 'vejk. Seveda smo naro!ili prave !e#ke knedli!ke, zdrobove in kruhove, pa gola" in raco. Pa pivo “Staropramen” in Becherovko tudi. &eprav gostilna ni bila polna, verjetno je bilo #e prezgodaj, pa je bila hrana izvrstna.

Po Becherovki, hrani in pivu, bi pasal po!itek, ki pa smo ga prestavili na kasnej#i !as. Preiskusili smo #e pra#ko podzem-no, ki mene vsaki! znova navdu#i in se vrnili pred mestno hi#o. Ob prej#njem obisku smo spregledali astronomsko uro, ki je sestavljena iz dveh delov: na zgornjem se ob vsaki polni uri prika"e 12 apostolov, na spodnjem pa so astrolo#ka znamenja. Gne!a na trgu nam je povedala, da smo pri#li ravno ob pravem !asu, da vidimo “mimohod”, ki seveda ni ni! posebnega, za razliko od celotne ure, ki pa je vredna ogleda. Otroka sta bila res skoraj neverjetno potrpe"ljiva (hvala za tramvaje in podzemne...) in sta si zaslu"ila malo odli!nih pralin, ki pa so teknile tudi nama. Glede na to, da smo "e imeli zimski !as in smo bili "e cel dan na nogah smo se po!asi usmerili proti “domu”. 'e skok na tramvaj in "e smo se lahko zleknili v ADju. Ve!erja, malo risank, malo branja, napad Italjanov v kamp (tudi njim so se za!eli prazniki) in spanje.

Zjutraj smo, po sve"ih #tru!kah, poravnali ra!un in se odpravili proti parkiri#!u za BUS, ki smo ga na karti ozna!ili kot primernega. Izkazalo se je, da nam tam niso pustili parkirati, vendar smo v bli"ini na#li pla!ljivega, vendar to!no tam, kjer smo "eleli za!eti oglede. Prej#nji dan smo iz mesta gledali na hrib!ek proti velikemu nihalu (metronomu) in kapelici in to smo "eleli videti od blizu. Nihalo je iz !asov socializma in res ne vem, !emu je namenjeno, je pa od blizu kar impo-zantno. Skozi park smo se mimo kapelice in vodnjaka sprehodili do najbli"je tramvaj postaje in se zapeljali do vzno"ja tirne vzpenja!e (zanjo veljajo karte javnega prevoza), ki nas je dvignila k Petrinskem razlednem stolpu. To naj bi bila pomanj#ana kopija Ei)elovega stolpa, ki je bil zgrajen 1891 ob neki razstavi. Ker je Patricija navdu#ena nad stopnicami, sta se s Toma"em povzpela po vseh 299. do vi#ine 60 m. Pogled na mesto je lep in !lovek dobi pravo dimenzijo. Za vzklike navdu#enja, bi pa verjetno morali imeti lep#e vreme. $e na Dunaju sva ugotovila, da je tamala zelo zagreta za labirinte in v bli"ini je tudi stavba v kateri je labirint narejen iz zrcal. Kar nekaj smeha je bilo, ko smo se ogledovali v popa!enih oblikah. $eleli smo si ogledati tudi planetarij, za katerega pa smo pozabili preveriti, kdaj je odprt. $al! $e ko smo se peljali navzgor, smo opozovali lep park, ki se razteza po celem pobo!ju in tako odlo!itev, da gremo navzdol pe#, ni bila

te"ka. Lepo urejeno in na dnu smo na#li celo igrala, ki smo jih sicer v Pragi kar pogre#ali. Presenetile so nas tudi vre!ke za pasje iztrebke, ki so prav posre!ene. Narejene so iz papirja, kartonski del pa slu"i kot lopatka. Pohvalno! Za naslednji cilj smo si izbrali razstavi#!e, mimo katrega smo se "e nekajkrat peljali. Stavba je od dale! zelo lepa, od blizu se ji pa vidi, da ni vzdr"evana, poleg tega so v okolico postvavljeni razstavni #otori in tako izgubi ve# !ar. Utrujenost, lakota in rahla naveli!anost sta nas usmerila nazaj k ADju, kar se je izkazalo kot logisti!no te"avno delo, saj smo morali kar nekajkrat prestopiti, s tem da je nekaj prog “izginjalo” iz na#e karte. Vseeno smo kar sre!no izbirali in s sarmami iz Naturete dokaj hitro pregnali vsaj lakoto. Z ogledi Prage smo tako zaklju!ili, s tem da smo jo seveda lahko opazovali #e med vo"njo, ker smo jo morali pre!kati v celi #irini. AD smo po lokalnih cestah usmerili proti &e#kim Budejovicam. Pot je bila precej nezanimiva,, ve!ina !asa smo vozili po mraku, prispeli pa "e v temi. Ker so bile Budejovice v 13. stoletju kraljevo mesto in je tam kar nekaj !asa cvetela ekonomija, poleg tega pa so v #e ne tako davni preteklosti podjetja tja organizirala nakupovalne izlete, smo tudi mi zavili v trgovski center. Od socialisti!nih !asov ni ostalo ni!. Izbira v trgovi-nah je bolj#a kot pri nas in da bi kje na#el kak#en prime" na polici ni za pri!akovati. Po oskrbovalnih nakupih smo zavili v stari del mesta. Ker smo si ga ogledali v trdi temi, je imel #e poseben !ar. Velik trg, ki je bil zna!ilen za mesta zgrajena v !asu medievalskega urbanizma, je deloval zelo prostorno in spokojno. Na#a otroka sta bila edina, ki sta s tekom po trgu, motila mir. Na naju s Toma"em je mesto naredilo zelo lep vtis. Na parkiri#!u, kjer smo parkirali, bi se dalo tudi prespati, vendar smo se odlo!ili da se zapeljemo do &e#kega Krumlova.

Mesto je turisti!no urejeno, tako da je parkiri#! dovolj. Poiskali smo od ceste najbolj odmaknjenega in v miru prespali. Zjutraj smo se po zajtrku zapeljali na parkiri#!a bli"je centru. Kljub temu, da smo bili relativno zgodnji, je bilo na vseh parkiri#!ih precej prazno. Videli smo samo en avtobus z japonskimi turisti, ki so razkazovali vso top foto tehniko. &e#ki Krumlov je uvr#!en na seznam Unescove svetovne dedi#!ine. Svojo najve!jo blaginjo je do"ivel v !asu Ro"mberkovih lordov, ki so ga izbrali za sede" svoje kraljevine. V tem !asu je le"al na kri"i#!u med !e#kim, avstrijskim, bavarskim in severno italijanskim pokrajinam. V mestu in na gradu se tako !uti vpliv razli!nih kultur. Mi smo se sprehodili po mestu in ob!udovali arhitekturo, trg, ki je spominjal na tistega v Budejovicah, zavoje Vltave in prispeli do gradu. $e v mestu smo opazili, da se trgovinice, kavarne, muzeji,... odpirajo ob 10h, zato smo, ko smo prispeli na grajsko dvori#!e in je bilo tam nekaj ljudi, pomislili, da se tudi grad odpira ob istem !asu. Grad je bil sicer “odprt” in si se lahko sprehodil po hodnikih in dvori#!ih, vendar mi smo si "eleli podrobnej#ega ogleda soban in obetajo!e mu!ilnice... Ob !akanju, da ura odbije 10, smo opazovali rjavega medveda, ki so ga naselili v grajski kanal. Odbilo je 10, zgodilo se ni ni!, ljudje so #e kar postopali. Na vhodu v stolp smo opazili “uradno” osebo, ki nam pojasni, da je konec sezone in ogled notranjosti ni ve! mogo!. Kaj takega pa res nismo pri!akovali in preostalo nam ni ni! drugega kot, da smo se sprehodili nazaj do ADja. Pri#el je !as, ko smo se odpravili proti domu. Nekaj !asa smo vozili ob Vltavi in spotoma opazovali mesteca in gradove (Ro"mberk). Po prehodu !e#ko-avstrijske meje, je v zavest pri#lo, da smo oglede zaklju!ili in je pred nami samo #e vo"nja.

Izbrana pot je bila sicer dinami!na in zanimiva (#li smo tudi !ez prelaz, ki sem mu pozabila ime in je AD kar mo!no sopi-hal in to v 1. prestavi), vendar smo se ustavili samo za kosilo in da smo izpraznili WC. Domov smo se pripeljali zve!er, kjer nas je nestrpno pri!akovala na#a psi!ka.

Statistika:

- potovali smo 8 dni in prevozili 1.405 km- porabili smo 154l nafte (povpre!je cca 11l/100km)- stro"ki: (gorivo 174 #, hrana 125 #, vstopnine 102 #, kamp 51 # , spominki 37 #, cestnine 12 #, javni prevoz 10 # , parkirnine 4 #, razno 11 #) skupaj 526 #